Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 16. aprila 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. - Za inozemstvo 60 Din. - Posamezna številka t Din. — V mseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. GLASILO 0. H. Z. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu Domoljuba, Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Aleluja! Aleluja preko naših lok prihaja kakor pesem sredi maja, kakor jasen spev zvonov; vsako pest prsti poljubi, vsako travno bil zasnubi, vsem deli svoj blagoslov. Aleluja mlado brstje pozibava, preko plota tiho plava v komaj obsojani vrt; ob prizidku hišic belih, tam ob nageljih razcvelih lije v hram na mizni prt. Aleluja v gubah starčevih praznuje, z rožnih ličsc se raduje, iz mludostnih pesmi vre. Dokler v Bogu smo edini, v naši mili domovini aleluja ne zamre. Velikonočna voščila naših fantov-vojakov. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želijo staršem, bratom in se-stl.am» znancem in znankam, vsem sloven-, !ra fantom in dekletom fantje-voiaki, kakor slede: Kokruti vojaki v Kragujevcu pri 2. žet. I b. P- p.: Maks Avšič. Franc Lov.še. Matevž Klaa-čičaii11110 Groi«iek. Jakob Objak Martin Lenari s n r - Kanc- Franc šarc- Anton Prepeluh. Jo-Avm ?rte- ,,,ai1 ,ira'iilg. Lovro Čop. Jakob Vidic. tnn c. Koren- Valentin Pretner. Anton Jauh. An-^rumbelj. Rudolf Belcijan. Jakob Agnič. Ja-Kpi'7 r ' lvan Ska!al'- Anton Pustovrh. Josip i(„n .: Leopold Camernik. Ivan Svetek. Podnar. 'k Zirkelbach. Kriin.1. • lan,ie Orli-vojaki 3. ar t. puka C? f~cu: Anton Blažič- Frallj" Flere. Jar f. Engelbert Markovi«. Josir, p?Cn8,k,i Iantie 21. peš. puka v Skoplju: Ivan l'r litij °Uj'a 0Žani2' Fior'.ian JuneS' Kaplar launa gora: (»sebe k Os-vald. Slavko Kramberger. Slavko Mešfeo. Slovenski fiuilje Ribnitanje v 30. peš. puku v Prizrenu: Karel Andolšek. Jože Boh. Alojzij Tanko. Alojzij Arko Jože Čampa. Alojzij Kos. Anton Oberstar. Jože Arko. Janez Pakiž. Joče Mi-Ueli«. Jože Mihelič. Od 31. artilerijskega puka I. baterije t Osije-ku: Leopold Stare. Alojzij Diacci. Karel Tutner. Janko Pi!;l Valentin Krof. Ignacij Šporin. Leopold Lušin. Rudolf Zupan. Peter Pungratnik Jože Hof-ner. Ivan Kert. Franc Golob. Mirko Ivopušar. Jcsip Zupančič. iantje od Iti. pes. puka. odeljeiije strojnik pusk: Franc Jazbec, \nton Mauser. Franc Glas. Alagro Anton. Jei p Turk Ivan Divjak. Anton Vertaeič. KuioH (irm Ivan tirom. Franc Stariif. i Ji že/ Marinac. J«ief Zupančič. Franc Kerin. Aloj- i zij Dime. Martin Arh. Vinko Sotlar. Alojzij Pire. i Ivan Prevejšeli. Jo.'.ef Kučič. Lokajne. Ivan. Sloven-ki laatje pri N teti, 14. peš, puk. Knjiievac: Josip Kos. Anton Stražišar. Leopold ' inpa. >anez Cop. Josip Pavlic. Janez Ambrozič. A:itan Bajžfl. Ivan \iikac Fr.-tnc Stanisa. Valentin ''arolt Ivan Kozmnn. Jakob Ahačit. Franc Kor-l,ar. Pavel iiauh. .Josip š pehar Valentin Sest en. Anton skante!j. .iosip Intihar. Franc Golobic. Stoven-ki fantje 9. čete. 21. peš. puka Ceho-slova-koj > Mar.r.n i-Hanovi. Sla« edonija. Kaplari-"••«• Mirko Seršen. Jože Podbeušek. Franjo I'uhlin. Ciril Capuder. Anton Mušič. Franc Klopčič. A:: _>n Viran: Franc Zobec. Jože Lauri«. Ijnac K...u Frai> • S':.le Franc Gruber. Feliks Papež. H-. 1 . i: Ješ ko Jazbir&ek. Anton Oset. August Go-i"ž Anton Urš.,'. Jože Jeseuek. Miha špitaler, Peter \ eligov- -k. Ivan Pire, Anton Tomlnšek. August Ls. Franc V. ravljak. korenski iantje slaieči pri G. trti. 13. peš. i puka ua (it tli Jadrana u Mcljinama. Boka Kotor-t-ka: Orosiav Korak. Zmagoniir SokUč. Leopold ] >k» :.r. J, ie Zavr-nik. Martin \ ivoda. Rudolf Habjan. Jo-ko Andoljšek. Joško Jezernik. Anton tir,.15. Alojz Planinšek. Franc Golob. Franc Bo- I . n,-. \iko,ai Movnik. Franc Trojar. Anton Kaste- ' lic. Ivan A rta«. Felik« šivec. August Mrhap. Ivan Zi;>an. Alojzij J-rca. .Augu< Oblak. Jožef Trevtn. 1 Arvn Blazni : Janez Lenarčič. Lovrenc Prešeren : in i-rane Jaki«. SloveiiKi fantje 31. uri. puka t Oijeku: Ivan > Moiina. Martin Obiak. Jožef Hafner. Janez Stare. Fr. Kompreji. Karel Lah. Fantje ii Debra v Macedoniji: Alojzij Strojin. oze I erko. Janko Maren. Franc Zaletel. Alojzij ' rt mar. Anton Fabjan Jane/. Štumrelj. Albin Ar-kar. Janez štravs. Miha Jarc. Albin Bobnar. Andrej llrovat. Alojzij Ferkol Jože Luzar. Ailolf Bevc Henrik Mosnar. Slovenski fantje pri težki artileriii v Zagrebu: Franc Anibroi Miha Kranjc in Alojzij Bel-cijan. ' Sluten.ki Iantje vojaki služeči pri Rem. Repo r Slov. Bistrici: Ivan Kozina. Vencelj Knific. Ivan Igličar. Alojzij Lesar. Joško Lovšin Franc Pod-mi jsak. Josip Ferbar. Alojzij Ferbar. Joško Pla-hutnik. Matevž Žagar. Franc Lukan. Josip Jaklič Franc Sesek. Karel Drol. Rado Prislov. Bogomir Volcini. Josko Zima. Franc Mejač. Andrej Kunšič Anton Divjak. Hubert Tomšič. Anton Bura Egvart Sagmeister. Franc Ambroži«. Josip Lipovec. Pečar Anton. Janez Oman. Dolar Rudolf. Matej Svab. Jože Blazič. Miha Janezi« Ivan Zabret. Janez Megli«. £ ' A'°Ji!,LZaplotnik. Alojzij Dobrovo- lec .akob Susman Marko Cadoni«. Maks Tlerc Mirko Maček. Josip Grobar. Franc Perko Franc Hafner. Bogomil Pederžnik. Franc Prah. Frw"c Vcljko^T^ n I''8 ie!e- 13' P- P" venec Oašnar Sf™aciJtt=,Anton Sajna Josip Slo-Brutc IvM Zitnil M8'- ^Č™ Stanovnik. Anton Franc fen^n^r ^B^fI ^ gel. Ivan Markel. Matevž^ Gobb Josh, Krnc. Anton Kristan. Jakob KovaT Mta BraZ? Janez Otrin. Mohor Pogan. August Sužteršiž F,^ Cunder. Franc Jakič. Matevž Brenčič Vh cei 'tv cek. Matija Goleč. Josip Doler ir" O' Jože V Slovenski vejaki-relcruti 81. p. p. v Skoplju: Alojzij Rtičič. Janez Longo. Janez Arh. Martin Boži«. Alojz Grimšič. Anton šoba. Franc Urbane. Ivan Kopina. Alojz Godalr. Franc Levstik Josip Grame. Franc Zorko. Janez Kodri«. Ivan Novak. Ivan Zupančič. Franc Grubar. Karel Radovan. Franc Zu-jian. Anton Zagorc. Janez Pučman. Anton Zupančič. Josip Krošelj. Josip Kalin. Franc Lekše. Josip Horvat.. Matija Uiaši«. Jelovšek Franc. Alojzij Divjak. Franc Stare. Anton Bence. Franjo Romih. Rudolf Pavlija. Franc Kelhar. Franc \"rlek. Vincenc Cvedko. Vincenc Cvedkovič. Anton Bebel. Anton Veble. Rudolf Velkovrh. Vinko Um^k. Vincenc Blazine. Martin Drži«. Josip Pintarič. Peter Slivšek. Josip Zivič. iVlojz Medved. Viktor Sotovšek. Karel Urleb. Vid Polanc. Josip Ratajc. Josip Kolnian. Ivan Kozmus Alojz liorišek. Ivan Klančičar. Slovenski fantje ii Val jeva: Alojzij Koleno. Franc Seliškar Janez Redek. Vinko Itolenc in Janez. Rus. Bolnirka čela 0«ijek II. (Slavonija): Anton Pecek, Franc Pretelj. Alojz Vesel. Matija Merhar. Franc Sadar. Kocjan Domik. Franc Polak. Rudolf Plan k. Slovenski fantje v pesadijskem puku Kraljeve garde iz Beograda: Slavko Mihelin. Lovro Kolnili. Ivan Košir. Ivan Vehovec. Franc Menart. Josip Iiauh. Franc Troha. Karol Košir Stanko Rus. Au-guštin Slabe. Jožef Toraažič. Ivan :'.inuc., Anton .'e-šelnik. AuguJtin Franc. Franc Prelesnik. Pavel l'e-terneL Ftanc Hren. Jožef Juvaučič, Franc Stritih. Derganc \'alentin Alojz Alič. Lovrenc ilereant. Jožef Rant. Jožef T\išek. Franc Arh. Janez Smukovec. Jo-iji Krašovec. Anton Jakše. >!ovenski fantje artilerijskega puka v Prtro-vs,?adinu: Franc Zidar. Milan Ceh. Alojz Klaučsr. Augoust Mihevc. Jože Glavan. Ivan škidelj. Martin j Jordan. Franc Jeke. Franc Conta Alojz Kebelj. j Franc Grgovc. Alojz Grm. Franc Tamoifn. Alojz , Jelen. Juri Hostnik. Jakob Pukel. Franc Planko. I Ivan Juutes. Kifiolt Cičko. Vide Ančnik. France 1 Jamr.ik. Alojz Zupančič. Rudolf iškol. Ivan Praš- ' nikar. Franc Mesojedec Feliks desničar. Janez j Kogovšek. Stanislav štak. Jakob Beznik. Fran Sušnik. Andrej Klemenčič Ivan Ptusnik. Anton Omer-za. Jože Bavrtik. Ivan Pleše. Jože Butkovica. Leo- 1 pold Mlakar. Karlo Pokelšek. Miha Kolar. Slovenski fantje 8. čete. II. bat., l!t. peš. puka > Kragujevaru: Anton Pavlin Anton llosta. Julij Margtii. Fran Klopci«. Fran Oblak Matija Majerle. Al. Ceh. Fr. šifrer, Se brsti jan Petri i. Peter Žitnik, i Fr. Žerjav. Anflrej Kranjc Anton Pišler. Ivan Str- I nad. Ludvik Bučar. Miha lirajdič Anton fiubic. I Andrej Malovrh. Matevž Mezeg. Fr. Raztresen. Ant. Južnič. Slovenski fantje 2. čete. 19. peš. puka v Kra- ; gujevacH: Anton Žvab. Josip Dragovan. Josip Urh. i Janez šegina Rudolf Marolt. Ivan Stopica. Franc Mavrin. Jane?. Slobodnik. Josip štritof. Janez Koprive Leopold Muc. Janez Golobi«, ftanc Koren. Slovenski Iantje pri 6. četi, If. bat., 19. p. p.: Franc Hočevar. Vinko Jeras. Lovro Strehovec. Fr. Urbane. Auguštin Udir. Franc Golra Karel Blaž. •\nton Zupančič. Franc Smuk. Franc Nagode. Karel Koren«. Štefan Korošec. Ivan Kircher. Anton Vidmar. Jože fZupančič. Franc Turk. Albert Mavrin. Edvard Kenig. Jurij Trškan. Alojzij Gorišek. Alojz Blažič. Anton Šega. Slovenski Iantje pri 10. artilerijskem puku v Sišu: Valentin Jeromen. Valentin Jrkopič. Franc Krtiežnik. Franc. Kurent. Aloj/. Erjavec Janez Demšar. Pavel Nahtigal. Anton Gostinčar. Jakob Jerun Leopold Podržaj. Rajko Ljube. Alojz Bizjak. Franc Homor. Joežf Gimpelj. Alojz Rakoše. Alojz Urbas Viklor Vrbi«. Anton Petrovči«. Franc Štefančič Janez Kogelj. Ignac Kokotec. Maks Smodej. Ivan'Hočevar. Danijel Peček. Janez Grobelšek. Jakob Ulč-mk. Frane Lednik. Jožef Brdik. Anton Mirt. Andrej Ješ. Anton Marincelj. Janez Kozole Slovenci pri mitraljezki žeti 31. peš. puka v Prištini: Vinko Lapornik. Ivan Kolar. Ivan Opr-čan. Alojz Lojen. Ivan Kotnik Gorenjski Iantje 3. čete, I. bat., 20 peš. p. v Zajecaru: Ivan Ovsenik. Simon Bohinc. Stanko Pi-sek. Andrej Lesjak. Janez Medja. Viktor Kržišnik Gustav Klatzer. Mihael Kelbel. Janez Kelbel Maks bottbč. Jakob Dežman. Valentin Con Vovk Ivan ifZZ Mta[- Slnln'10 Knafelj. Ignac Klelndinst. Fran Sitar. Martin Bah Ivan Kmet Slovenski fantje 5. Diviziona Drinske artili. bngade v Makedoniji: Anton Bončar. Matija Iste- Alojz?j Kebe j° MulC' FraJ1C Perušek in (Konec prihodnji«.) Pašič drugič padel. 8. aprila. Vlada pritiska na kralja da ji da naročilo, da razpusti narodno skupščino in razpiše volitve. Pri tem je predložila kralju celo vrsto spisov, ki dokazujejo, da je Radie v zvozi s' sovražniki naše države. Pokazalo pa sc je da so vsi ti spisi — ponarejeni. Ko se je v Belgradu to zvedelo, se je vse zgražalo nad to balkansko hudobijo Patsic-Pri-bičevieeve vlade. — Dr. Korošec se je mudil poldrugo uro pri kralju, kateremu je razložil odločno in neomajno stališče Slovencev in Hrvatov. 9. aprila. Pašič z najhujšim in naj-nesramnejšim pritiskom zahteva od kralja, du se sme skupščina odgoditi do ID. oktobra ali pa razpisati nove volitve, ki naj L>i se vršile na Vidov dan v znamenju centralizma, ki ga je priimsla vi-dovdansku ustava. Kralj se ne uda. zakaj razgovor z i Ir. Korošcem je nanj napravil tak ogromen vtis-, tla se hoče do zadnjega ustavljati Pašičevemu pritisku. — Pašič je i>oslal k dr. Korošcu Ljubo Jovanoviča, ker sam si ga t " upa več klicati, odkar mu dr. Korošec na njegovo zadnje vabilo pred mesecem dni niti odgovora ni dal. Ljuha Jov;tno\'i • .je prosti dr. Korošca, da naj vstopi v vlado, zato pa tla bodo pognali Pribičevičance i/, vlade. Dr. Korošec je vladnemu agentu uljtiilno pokazid vrata. 1(1. aprila. Ves Belgrad govori o zborovanju celokupne opozicije. Zborovanju so predsedovali Lj. Davidovič, tir. Korošec in dr. Sptilio. Govorili so Voja Ln/Ač v imenu zemljoradnikov, Sušnik v imenu Slovencev, Hadži-Kadič v imenu musii; manov, Pečič v imenu demokratov — vsi skupaj so ju eclstavljali 160 poslancev (brez Itadičevcev). V soglasno sprejel ili resolucijah protestirajo j troti zavlačevanju potrditve hrvatskih poslancev, proti odlaganju sklicanju narodne skupščine ter ugotavljajo, dn jc to kršitev ustave in prehod v revolucijo. Te resolucije so sc sporočile kralju. — Pašič še vedno pritiska na kralja. V radikalni stranki silno zabavljajo čez kralja in govorijo reči, za katere bi po postavi morali priti pred sodiš.-! 11. aprila. Vlada je odgodila narodno skupščino do 3. maja. Pravi, da radi velikonočnih praznikov. — Ljuba Jova-rtovič je preklical svoj odstop kot predsednik narodne skupščine. 12. aprila. Kralj je pozval Pašiča k sobi ter mu izrekel nezaupnico radi vero-loninosti. Kadi te krepke brce, ki jo je dal kralj gospodom radikalom ter slovenskim in hrvatskim iškariotom, je Pašič odstopil. V radikalnih krogih vlada velika poparjenost in ministre je silno sram, da so bili takorekoč zgrda odstranjeni. ker zlepa niso hoteli iti. Da je bil kralj kljub Pašieevem pritisku tako odločen, vsi pripisujejo avdienci dr. Korošca, ki je kralju natančno in odločno pojasnil stališče opozicije in velike posledice, če se še naprej trpi v vladi taka korupcija. Kriza se bo vlekla kakšnih 14 dni. Blagoslovljeni«) velikonočno praznike Želita vsem naročnikom in čitateljem Domoljubu ter vsemu slovenskemu ljudstvu, zlasti pa našim vrlim fantom-vojakom Uredništvo in upravništvo DOOMOLJUBA. d Kraljevi obiski. Kralj Aleksander In« meseca avgusta obiskal liini, italijanski kralj pa bo septembra obisk vrnil, če so ne bo premislil, zakaj preveč gorke-ga sprejema naj ne pričakuje. d Sov koledar se baje namerava uvesti. Po tein koledarju bi bilo 13 mesecev, vsak mesec bi štel 28 dni in bi se začel z nedeljo, nehal pa s soboto. Novo leto bi se ne štelo v mesec. V prestopnem letu bi tudi drugi dan po novem letu padel izven meseca, ("'o se bo pa ta koledar v resnici uvedel, jo pa zelo veliko vprašan je. d Pred 10 leti in danes. Prod in leti je bilo v Evropi 20 kraljev in 3 predsedniki republike, danes je pa 13 kraljev in J(i predsednikov republiko. d Koliko je Slovencev? Začetkom leta .1021 je bilo Slovencev v Jugoslaviji 1,024.7,") 1, Italiji 400.000, Madžarski 6.087, 'Avstriji 85.000, Združenih državah ame-rišk h 2(18.552, Nemčiji 40.000, drugod po svelu 5000, skupaj okroglo 1,770.000. Ker znaša prirodni prirastek slovenskega naroda le! no, nizko računano, najmanj en odslolck, in ker .se ni bati več tako uso-depolnega raznarodovanja kot v stari Avstriji, trdimo lahko brez pretiravanja da je danes 1,800.000 Slovencev na svetu. Na ozemlju Jugoslavije, Italije, Avstrijo in Madžarske je strnjeno naseljenih čez poldrugi milijon Slovencev; ostali so po »kolonijah«. Ako ne bo kakšna posebna nesreča ovirala našega narodnega življenja, ho število skupaj slnnujočih Slovencev čez 25 let, to je leta 1950, doseglo 2 milijona in marsikdo izmed nas živečih bo doživel tudi naš tretji milijon, če se ne bo pri nas razširila znana francoska bolezen, ki ,ja je zaneslo k riam svobodomiselstvo. d Načrt stadiona, katerega s svojimi prispevki gradi slovensko ljudstvo, je se-stavil odlični arhitekt. Telovadni prostor Jejajeaste oblike in meri v dolžini 147 m, v širini 113 m. Krog in krog arene (telov. Prostora) je dirkališče, nato pa stojišča in tribune z 10 vrstami sedežev. Prostora bo za 50.000 oseb. . d Iz Boke Kotorske nam pišejo fantje: vojaki: sPet zeleni se log, livada, oživel v petju zopet je domači grič, v človeško srce pa se vrača nada, vrača z juga se spomladi ptič. Velika noč... Da, v srce nam se mlado vrača nada, d J° kot morska pena, ki jo pokoplje val. Tud' v našo dušo up in gorka želja pada, da z znanci, brati vid'mo se tedaj — pa žal... Zato naj vsaj spomin na nas ne spava, naj spremlja nas, ki daleč smo od dragih proč, naj v mirni dom slovenski vsak voščilo naše' plava: Vsem srečno voščimo VELIKO NOČ. d Najlepši piruhi bodo letos težki osnovni kamni po 1000 Din, ki jih potrebuje Stadion, da se zgradi. Kdor ne more plačati vse svote naenkrat, naj jo vplačuje po obrokih po 200 ali po 100 Din. Pošilja se na Orlovsko podzvezo, Ljubljana, Ljudski dom. d Najdeno pokopališče. Na Žitnem hribu pri vasi Ješce, župnija Primskovo pri Litiji, so na posestvu Martina Kepa pri ri-golanju za nov vinograd zadeli na vojaško pokopališče. Izkopali so že okoli 30 okost-nic in nekaj vojaškega orožja. Najbrže je to pokopališče od časa Francozov na Kranjskem. Stari Pečnik bi gotovo vedel za imena tam pokopanih! Starinoslovci, kje ste? d Tri nove bronaste zvonove so dobili na tiho nedeljo v župnijo Studenec pri Krškem in sicer enega za župno cerkev, druga dva za podružnico v lio-viščah. Blagoslovil jih je g. kanonik dr. Ford. Čokal. d Ogled za hidroelektrifno centralo na Savi se bo vršil na licu mesta 13., 14., 15., 16., 17., 19. in 20. maja. In sicer 13. maja: od krškega mostu po Savi navzgor. 14. maja: od projektiranega jezu po Savi navzdol do Zadovinka. 15. maja: od Žadovinka do Breg. 16. maja: od Breg do Mrtvic. 17. maja: od Mrtvic do Viher. 19. maja: od Viher do Skopic. 20. maja: od Skopic do izliva kanala v Krko. Kdor je prizadet, naj pride blizu. d Nova iznajdba. Pogosti žalostni slučaji pri streljanju s topiči ob cerkvenih proščenjih in slavnostnih prireditvah so dali povod tovarni pirotehniških proizvodov >Pyrota« v Celju, da je izumila aparat, ki popolnoma nadomestuje topič in je brez vsake nevarnosti. Pri streljanju s topičem se mnogokrat pripeti, da se smodnik vname, ali celo, da se topič na drobne kosce ra/Jeti in navzoče telesno poškoduje, ali celo smrtnonevarno rani, kar je pa pri novem aparatu popolnoma izključeno. Strelja se z nalašč za to pripravljeno snovjo, v obliki srebrnega petkronskega denarja, ki je tud brez vsake nevarnosti za človeško življenje. Manipulacija je tako enostavna, da je mogoče oddati vsakih pet minut en strel. d O velikih poplavah poročajo iz Bana-ta in Makedonije. Radi zadnjih deževnih nalivov so poplavile banatske reke nekaj tisoč oralov obdelane ter obsejane zemlje. V Makedoniji je močno narastla Drina in Ohridsko jezero. Ohridsko jezero se je zalilo na dolžino 2 km. d Brezje. Dne 10. aprila smo tu pokopali zlatomašnika, frančiškana, duhovnega svetnika o. Kalista Medič. Na sv. Jurija dan bi bil obhajal osemdesetletnico, pa je prišlo prehlajonje, in jo moral 14 dni poprej v grob — na samostansko pokopališče k prijateljima o. Jožefu Bi-zavičar, prvemu superiorju breškomu in Janezu Berlicu, bivšemu župniku ino-šonjskemu. Pokopal ga je g. kanonik Opeka. Spremljali so ga o. provinoijal, dva gg. dekana, dva oo. kapucina, oo. in ff. sobratje, 10 sosednjih duhovnikov in župnik iz pokojnikove rojstne župnije Črnuče. Pevski zbor_$o jo poslovil od ljubljenega rajnika s tremi lepimi ža-lostinkami. Namesto šopka za 80 letnico mu je nebo poslalo 11. aprila belo pregrinjalo na grob. d Umrl je 6. aprila v Gradcu kaplan v p. g. Anton Skufca, star 80 let. d Največji evropski bogataš, Hugo Stinnes iz Nemčije je te dni umrl star 54 let. d Kristusu kralju sveta. Brazilski parlament je sklenil prispevati k napravi velikanskega Kristusovega kipa na visokem hribu Coreovado blizu glavnega mesta Rio de Janeiro 200 coutos (2 milijona dinarjev); ostanek potrebne vsote pa se je nabral po javni zbirki. Tudi na meji med Čile in Argentinijo na najvišjem vrhu And že stoji tak kip in v sredini Meksike so ga na najvišjem vrhu postavili lansko leto meksikanski katoličani. d Napredek kaf. cerkve v letu 1923. Po vesteh uradnega papeževega lista je bilo leta 1923. nanovo ustanovljenih v raznih delih sveta: 7 apostolskih vikariatov, 14 škofij in 3 nadškofije. Zdaj presega število katoličanov 300 milijonov. _ d Darilo. Mesto venca na grob pokojnega č. g. župnika Česarka je daroval občinski odbor na Logu 500 Din dvema občinskima ubogima. d Smrtna nesreča pri sekanju dreves. V Metnaju pri Stični je požagal in podse-kal posestnik M. Kastelic, po domače Hribar, veliko drevo. Ko je drovo že padalo, je Kastelic sicer hitro odskočil od debla, toda pograbile so ga pri padcu debele in težke veje in so ga podrle na tla. Smrtno poškodovanega moža so prepeljali takoj domov. Poklicali so takoj zdravnika dr. Jenka iz Št. Vida; toda bilo je že prepozno. Mož si je zlomil hrbtenico in več reber in je kmalu nato umrl. Bil je 38 let star, dober in priljubljen posestnik in zapušča ženo in dva mladoletna otroka. d Ustrelil se je v Cerknici ruski begunec finančni pripravnik, 30 letni Sergej Martinov. Vzrok je bilo domotožje po Rusiji. d V vrel Iug je padel 26 letni delavec Anton Habjan v kemični tovarni v Mostah. Dasi so ga takoj potegnili iz kadi, je vendar radi zadobljenih opeklin kmalu umrl. d Čarugini zgledi. Že zadnj'ič smo poročali, da je postala baš Vojvodina nekako zatočišče najdrznejših razbojnikov in središče najkrutejših zločinov. Vojvodinski tolovaji so iz navdušenja za Čarugina razboj-ništva postali tako drzni, da se lotijo svojih žrtev kar pri belem dnevu in v sredini velikih mest. Javna negotovost v Novem Sadu je tako velika, da hodijo potniki v opoldanskih urah po ulicah z napetimi revolverji v desnem žepu. Pred par dnevi je po-> Kočevar. Edvard Potočnik. Mihael Maver. Franjo Sercar. Jožef Svetelj. tjorenjski fautje 13. čete, peš. puka kraljeve garde v Beogradu: Josip Rant. Alojzij Alič. Lovrenc Bergant. Jo3ip TuSek. Slovenski Orli-vojaki pri 12. četi, 3. bataljon, 31. peš. puk, Priština, Kosovo: Alojzij Sklembas. Anton Ošlir. Alojzij Arjavec Miha Videmšek. Fran I,okip Franc Verbula. Josip Krištof. Vojaki iz Otinja — kog v Maiirnvi-Hanovi, Maredonija. Kaplari-Jože Xti.il. Mirko Seršen. Jože Podbeušek. Franjo 1'uhlin. Ciril Capu.ier. Anton Mušič. Franc Klopčič. Anion Viranl. Franc Zobec. Jože Laurič. Ignac Kluu. Franc Stile Franc Gruber. Feliks Papež. Redovi: Joško Jazbin&ek. Anion Oset. August Go-lož. Anton UrJič, Jože Jesenek, Miha Špitaler, Peter Veligovšek, Ivan l>irc, Anton Tomiušek. August lis. Franc Mravljak. Slovenski iantje služeči pri 6. teti, 13. peš. puka na obali Jadrana u Meljinamo, Boka Kotor-ska: Orosiav Novak. Zmagomir Soklič. Leopold Skodlnr. Jože Završnik. Marlin Vivoda. Rudolf Habjan. Joško Andoljšek. Joško Jezernik. Anton O ros. Alojzij Pianinšek. Franc Golob. Franc Bohinc. Nikolaj Slovnik. Franc Trojar. Anton Kaste-lic. Ivan Arlač. Feliks Živec. August Mrhap. ivan Z up; m. Alojzij Jurca. August Oblak. Jožef Treven. Anten Blaznik Janez Lenarčič. Lovrenc Prešeren in Franc Jakič. Sloveli Ki fantje 31. art. puka v Oijcku: Ivan Možina. Marlin Oblak. Jože! Hafner. Janez Stare. Fr. Kompreji. Karel Lah. Fantje iz Debra v Macedoniji: Alojzij Strojin. Jože Perko. Janko Maren. Franc Zaletel. Alojzij Vi I mar. Anton Fabjan Janez Stumrelj. Albin Ar-kar. Janez štravs. Miha Jarc. Albin Bobnar. Andrej Hrovat. Alojzij Ferkol Jože Luzar. Adolf Bevec Henrik Mosnar. Slovenski fanlje pri težki artileriji v Zagrebu: Franc Ambrož. Miha Kranjc in Alojzii Bel-cijan. Sloven .ki fantje vojaki služeči pri Rcm. Dcpo v Slov. Bistrici: Ivan Kozina. Vencelj Knific. Ivan Igličar. Alojzij Lesar. Joško Lovšin. Franc Podim jsak Josip Ferbar. Alojzij Ferbar. Joško Pla-hutmk. Matevž Žagar. Franc Lukan. Josip Jaklič Franc Sesek. Karel Drol. Rado Pristov. Bogomir Volani. Josko Zima. Franc Meja«. Andrej Kunšič Anton Divjak. Hubert Tomšič. Anton Burja Eevart Sagmeister. Franc Ambrožič. Josip Lipovec. Pečar An on. Janez Oman. Dolar Rudolf. Matej Svab. Jože Blazič. Miha Janežič. Ivan Zabret. Janez Megli« Alojzij Gunde. Alojzij Zapiotnik. Alojzij Dobrovo-lec Jakob busman Marko Cadonič. Maks Tlere Mirko Maček. Josip Grobar. Franc Perko. Franc Bevcer' g° Pederčnik' Franc Prah. Franc Velika 'tES In'' *ete' a P- P" f'(j Anton fii'ina Josip 810. Brulc [ iln "h:,s'. Matevž Stanovnik. . Anton Franc tl&Č&fiS™ gel. Ivan Markel. Malevf G0lob 0spPe6iž fZ Anton Kristan. Jakob Kovač Miha BraUm Janez Otm. Mohor Pegan. August Šusteršič Frn^ £UJldM-,'Fra;;C,Jakie- Matcvž Hren^č Vincenc Tr ček. Matija Goleč. Josip Doler r" 2' Slovenski vojaki-rekruti 21. p. p. r Skoplju: Alojzij Račič. Janez Longo. Janez Arh. Martin Božič Alojz Grimšič. Anton šoba. Franc Urbane. Ivan Kopina. Alojz Godalr. Franc Levstik Josip Grame. Franc Zorko. Janez Kodrič. Ivan Novak. Ivan Zupančič. Franc Grubar. Karel Radovan. Franc Zupan. Anton Zagorc. Janez Pučman. Anton Zupančič Josip Krošelj. Josip Kalin. Franc Lekše. Josip Horvat.. Matija lllašič. Jelovšek Franc. Alojzij Divjak. Franc Stare. Anton Bence. Franjo Romih. Rudolf Pavlija. Franc Kelkar. Franc Vrlek. Vineenc Cvedko. Vincenc Cvedkovič. Anton Bebel. Anton Veble. Rudolf Velkovrh. Vinko Umek. Vincenc Blazine. Martin Držič. Josip Pintarič. Peter Slivšek. Josip Zivič. Alojz Medved. Viktor Sotovšek. Karel Urleb. Vid Polanc. Josip Ratajc. Josip Kolnian, Ivan Kozinus. Alojz Borišek. Ivan Klančičar. Slovenski fantje iz Val jeva: Alojzij Kolone. Franc Seliškar. Janez Redek. Vinko I>olenc in Janez Rus. Bolnička čela 0«ijek II. (Slavonija): Anton Peček. Franc Prečelj.. Alojz Vesel. Matiju Merhar. Franc'Sadar. Kocjan Domik. Franc Polak. Rudolf 1'lank. Slovenski fantje v pešadijskem puku Kraljeve garde iz Beograda: Slavko Mihelin. Lovro Kolnik. Ivan Košir. Ivan Vehovec. Franc Menart. Josip Rauh. Franc Trolia. Karol Košir Stanko Rus. Au-gušlin Slabe. Jožef Tomnžič. Ivan šniuc. Anton ,!e-šelnik. Auguštin Franc. Franc Prelesnik. Pavel I'e-terneL Fianc Hren. Jožef Juvančič. Franc Stritili. Derganc Valentin. Alojz Alič. Lovrenc Bergant. Jožef Rant. Jože! Tušek. Franc Arh. Janez Sruukovec. Josip Krašovec. Anton Jakše. Slovenski fantje artilerijskega puka v Pctro-varadinu: Franc Zidar. Milan <"'eh. Alojz Klančar. Augoust Mihove, Jože Glavan. Ivan škidelj. Martin Jordan. Franc Jeke. Franc Conta Alojz Kebelj. Franc Grgovc. Alojz Grm. Franc Tamožin. Alojz Jelen. Juri llostnik. Jakob Pukel. Franc Planko. Ivan Juntes. Rudolf čičko. Vide Ančnik. France Jamnik. Alojz Zupančič, Rudolf fikol. Ivan Prašni!',ar. Franc Mesojedec. Feliks desničar. Janez Kogovšek. Stanislav Slak. Jakob Beznik. Fran Sušnik. Andrej Klemenčič Ivan Piusnik. Anton Omer-za. Jože Bavdik, Ivan Pleše. Jože Butkovica. Leopold Mlakar. Karlo Pokelšek. Miha Kolar. Slovenski fantje 8. čete, II. bat., li). peš. puka v Krogujevacu: Anton Pavlin Anton llosta. Julij Marguč. Fran Klopčič. Fran Oblak. Matija Majerle. Al. Ceh. Fr. Sifrer. Sebnirtijan Petri J. Peter žitnik. Fr. Žerjav. Anflrej Kranjc Anton Pišler. Ivan Str-nad. Ludvik Bučar. Miha Brajdič Anton šubic. Andrej Malovrh. Matevž Mezeg. Fr. Raztresen. Ant. Južtiič. Slovenski fantje 2. čete, 19. peš. puka v Kra-gujevacu: Anton Zvab. Josip Dragovan. Josip Urh, Janez Šegina Rudolf Marolt. Ivan Štupica. Franc Mavrin. Janez Slobodnik. Josip Štritof. Janez Koprive Leopold Muc. Janez Gelobič. Franc Koren. Slovenski lantju pri 6. četi, II. bat., 19. p. p.: Franc, Hočevar. Vinko Jeras. Lovro Strehovec. Fr. Urbane. Auguštin Udir. Franc Golra Karel Blaz. Anton Zupančič. Franc Smuk. Franc Nagode. K.-irel Korenč. Štefan Korošec. Ivan Kirclier. Anton Vidmar. Jože fZupančič. Franc Turk. Albert Mnvrin. Edvard Kenig. Jurij Trškan. Alojzij Gorišek. Alojz Slažič. Anton Sega. Slovenski fantje pri 10. artilerijskem puku v Niša: Valentin Jeromen. Valentin Jakopič. Franc Erhežnik. Franc Kurent. Aloj/, Erjavec. Janez Demšar. Pavel Nahtigal. Anton Gostinčar. Jakob Jerau Leopold Podržaj. Rajko Ljube. Alojz Bizjak. Franc Homor. Joežf Gimpelj. Alojz Rakoše. Alojz Urbas Viktor Vrbič. Anton Petrovčič. Franc štefančič Janez Kopelj. Ignac Kokotec. Maks Smodej. Ivan'Hočevar. Danijel Peček. Janez Grobelšek. Jakob Ulč-nik. Franc Lednik. Jožef Brdik. Anton Mirt Andrej Jes. Anton Marincelj. Janez Kozole Slovenci pri mitraljezki četi 31 pes. puka v Prištini: Vinko Lapornik. Ivan Kolar. Ivan Opr-čan. Alojz Lojen. Ivan Kotnik Gorenjski fantje 3. četo, I. bat., 20. peš. p. v Zajecaru: Ivan Ovsenik, Simon Bohinc. Stanko Pi-sek. Andrej Lesjak. Janez Modja. Viktor Kržišnik Gustav Klatzer. Mihael Kelbel. Janez Kelbel Maks boKUC. Jakob Dežman. Valentin Con Vovk Ivan si.,? Mtar- Snn,It0 Knaf0,i' Ignac Kleindinst. Fran Sitar. Martin Bali Ivan Kmet Slovenski fantje 5. Diviziona Drinske artili. brigade v Makedoniji: Anton Bončar. Matija Iste- Alojz?'Kebe Franj° MuJc' Fraac Peru^k in (Konec prihodnjič.) Pašič drugič padel. 8. aprila. Vlada pritiska na kralja da ji da naročilo, da razpusti narodno skupščino in razpiše volitve. Pri tem je predložila kralju celo vrsto spisov, ki dokazujejo, da je Radie v zvezi s sovražniki naše države. Pokazalo pa se je da so vsi ti spisi — ponarejeni. Ko se je v Belgradu to zvedelo, se je vse zgražalo nad to balkansko hudobijo Pasič-Pn-bičevideve vlade. — Dr. Korošec se je mudil poldrugo uro pri kralju, kateremu je razložil odločno in neomajno stališče Slovencev in Hrvatov. 9. aprila. Pašič z najhujšim iu naj-nesramnejšim pritiskom zahteva od kralja, da pe sme skupščina odgoditi do 2U. oktobra ali pa razpisati nove volitve, ki naj bi se vršile na Vidov dan v znamenju centralizma, ki ga je prinesla vi-dovdanska ustava. Kralj se ne uda, zakaj razgovor z dr. Korošcem je nanj napravil lak ogromen vtis, da se hoče do zadnjega ustavljati Pašieovemu pritisku. — Pašič je poslal k dr. Korošcu Ljubo Jovanoviča, ker sam si ga ne upa več klicati, odkar mu dr. Kor-ošec na njegovo zadnje vabilo pred mesecem dni niti odgovora ni dal. Ljuba Jovanovič je prosil dr. Korošca, da naj vstopi v vlado, zato pa da bodo pognali Pribičevičanco iz vlade. Dr. Korošec je vladnemu agentu uljudno pokazal vrata. 10. aprilu. Ves Belgrad govori o zborovanju celokupne opoziciji . Zborovanju so predsedovali Lj. Davidovič, dr. Korošec in dr. Spaho. Govorili so Voja Laziti v imenu zemljoradnikov, Sušnik v imenu Slovencev, Hadži-Kadič v imenu muslimanov, Počič v imenu demokratov — vsi skupaj so predstavljali IGO poslancev (brez lladičevcev). V soglasno sprejetih resolucijah protestirajo proti zavlačevanju potrditve hrvatskih poslancev, proti odlaganju sklicanja narodne skupščine ter ugotavljajo, da je to kršitev ustave in prehod v revolucijo. Te resolucije so se sporočile kralju. — Pašič še vedno pritiska na kralja. V radikalni stranki silno zabavljajo čez kralja in govorijo reči, za katere bi po postavi morali priti pred sodišče. 11. aprila. Vlada je odgodila narodno skupščino do 3. maja. Pravi, da radi velikonočnih praznikov. — Ljuba Jovanovič je preklical svoj odstop kot predsednik narodne skupščine. 12. aprila. Kralj je pozval Pašiča k sobi ter mu izrekel nezaupnico radi vero-lomnosti. Radi tc krepke brce, ki jo je dal kralj gospodom radikalom ter slovenskim in hrvatskim iškariotoin, je Pašič odstopil. V radikalnih krogih vlada velika poparjenost in ministre je silno sram, da so bili takorekoč zgrda odstranjeni. ker zlepa niso hoteli iti. Da Je hil kralj kljub Pašičevem pritisku tako odločen, vsi pripisujejo avdienci dr. Korošca, ki je kralju natančno in odločno pojasnil stališče opozicije in velike posledice, če se še naprej trpi v vladi taka korupcija. Kriza se bo vlekla kakšnih U dni. Blagoslovljene velikonočno praznike želita vsem naročnikom in čitateljem Domoljuba ter vsemu slovenskemu ljudstvu, zla>(i pa našim vrlim lantom-vojakom Uredništvo in upravništvo DOOMOLJUBA. d Kraljevi obiski. Kralj Aleksander 11< i meseca avgusta obiskal liim, italijanski kralj pa bo septembra obisk vrnil, če se ne bo premislil, zakaj preveč gorke-ga sprejema naj ne pričakuje. d Nov koledar se baje namerava uvesti. Po tem koledarju bi bilo 13 mesecev, vsak mesec bi štel 28 dni in bi so začel z nedeljo, nehal pa s soboto. Novo loto 1»L se ne štelo v mesec. V prestopnem letu bi tudi drugi dan po novem letu padel izven meseca. Ce se bo pa ta koledar v resnici uvedel, jc pa zelo veliko vprašanje. d Pred 10 leti in danes. Pred 10 leti je bilo v Evropi 20 kraljev in 3 predsedniki republike, danes je pa 13 kraljev in JG predsednikov republike. d Koliko je Slovencev? Začetkom leta 1921 je bilo Slovencev v Jugoslaviji 1,024.751, 'Italiji 400.000, Madžarski 6.087, 'Avstriji S5.000, Združenih državah ameriških 208.552, Nemčiji 40.000, drugod po •svetu 5000, skupaj okroglo 1,770.000. Ker znaša pri rodni prirastek slovenskega naroda letno, nizko računano, najmanj en odstotek, in ker se ni bati več tako uso-depolnega raznarodovanja kot v stari Avstriji, trdimo lahko brez pretiravanja da je danes 1,800.000 Slovencev na sve-t". Na ozemlju Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske je strnjeno naseljenih čez poldrugi milijon Slovencev; ostali so po »kolonijah«. Ako ne bo kakšna posebna nesreča ovirala našega narodnega življenja, bo število skupaj stanujočih Slovencev čez 25 let, to jo leta 1950, doseglo 2 milijona in marsikdo izmed nas živečih bo doživel tudi naš tretji milijon, če se ne bo pri nas razširila znana francoska bolezen, ki ja je zaneslo k nam svobodomiselstvo. d Načrt stadiona, katerega s svojimi prispevki gradi slovensko ljudstvo, je sestavil odlični arhitekt. Telovadni prostor J® jajeaste oblike in meri v dolžini 147 m, v širini 113 m. Krog in krog arene (telov. Fostora) je dirkališče, nato pa stojišča in tribune z 10 vrstami sedežev. Prostora bo za 50.000 oseb. d Iz Boke Kotorske nam pišejo fantje: vojaki: sPet zeleni se log, livada, oživel v petju zopet je domači grič, v (r|°veško srce pa se vrača nada, Kot vrača z juga se spomladi ptič. v>elika noč... a> v srce nam se mlado vrača nada, J0 k°t morska pena, ki jo pokoplje val. Tud' v našo dušo up in gorka želja pada, da z znanci, brati vid'mo se tedaj — pa žal... Zato naj vsaj spomin na nas ne spava, naj spremlja nas, ki daleč smo od dragih Proč> naj v mirni dom slovenski vsak voščilo naše' plava: Vsem srečno voščimo VELIKO NOČ. d Najlepši piruhi bodo letos težki osnovni kamni po 1000 Din, ki jih potrebuje Stadion, da se zgradi. Kdor ne more plačati vse svote naenkrat, naj jo vplačuje po obrokih po 200 ali po 100 Din. Pošilja se na Orlovsko jiodzvezo, Ljubljana, Ljudski dom. d Najdeno pokopališče. Na Žitnem hribu pri vasi Ješce, župnija Primskovo pri Litiji, so na posestvu Martina Kepa pri ri-golanju za nov vinograd zadeli na vojaško pokopališče. Izkopali so že okoli 30 okost-nic in nekaj vojaškega orožja. Najbrže je to pokopališče od časa Francozov na Kranjskem. Stari Pečnik bi gotovo vedel za imena tam pokopanih! Starinoslovci, kje ste? d Tri nove bronaste zvonove so dobili na tiho nedeljo v župnijo Studenec pri Krškem in sicer enega za župno cerkev, druga dva za podružnico v Ro-viščah. Blagoslovil jih je g. kanonik dr. Ferd. Cekal. d Ogled za hidroelektrično centralo na Savi se bo vršil na licu mesta 13., 14., 15., 16., 17., 19. in 20. maja. In sicer 13. maja: od krškega mostu po Savi navzgor. 14. maja: od projektiranega jezu po Savi navzdol do Žadovinka. 15. maja: od Žadovinka do Breg. 16. maja: od Breg do Mrtvic. 17. maja: od Mrtvic do Viher. 19. maja: od Viher do Skopic. 20. maja: od Skopic do izliva kanala v Krko. Kdor je prizadet, naj pride blizu. d Nova iznajdba. Pogosti žalostni slučaji pri streljanju s topiči ob cerkvenih proščenjih in slavnostnih prireditvah so dali povod tovarni pirotehniških proizvodov »Pyrota« v Celju, da je izumila aparat, ki popolnoma nadomestuje topič in je brez vsake nevarnosti. Pri streljanju s topičem se mnogokrat pripeti, da se smodnik vname, ali celo, da se topič na drobne kosce razleti in navzoče telesno poškoduje, ali celo smrhionevarno rani, kar je pa pri novem aparatu popolnoma izključeno. Strelja se z nalašč za to pripravljeno snovjo, v obliki srebrnega petkronskega denarja, ki je tud brez vsake nevarnosti za človeško življenje. Manipulacija je tako enostavna, da je mogoče oddati vsakih pet minut en strel. dO velikih poplavah poročajo iz Bana-ta in Makedonije. Radi zadnjih deževnih nalivov so poplavile banatske reke nekaj tisoč oralov obdelane ter obsejane zemlje. V Makedoniji je močno narastla Drina iu Ohridsko jezero. Ohridsko jezero se je zalilo na dolžino 2 km. d Brezje. Dne 10. aprila smo tu pokopali zlatomašnika, frančiškana, duhovnega svetnika o. Kalista Medic. Na sv. Jurija drfn bi bil obhajal osemdesetletnico, pa je prišlo prehlajenje, in je moral 14 dni poprej v grob — na samostansko pokopališče k prijateljima o. Jožefu Bi-zavičar, prvemu superiorju breškemu in Janezu Berlicu, bivšemu župniku mo-šenjskemu. Pokopal ga je g. kanonik Opeka. Spremljali so ga o. provincijal, dva gg. dekana, dva oo. kapucina, oo. in ff. sobratje, 10 sosednjih duhovnikov in župnik iz pokojnikove rojstne župnije Črnuče. Pevski zborjje jc poslovil od ljubljenega rajnika s tremi lepimi ža-lostinkami. Namesto šopka za 80 letnico mu je nebo poslalo 11. aprila belo pregrinjalo na grob. d Umrl je 6. aprila v Gradcu kaplan v p. g. Anton Skufca, star 80 let. d Največji evropski bogataš, Hugo Stinnes iz Nemčije je te dni umrl star 54 let. d Kristusu kralju sveta. Brazilski parlament je sklenil prispevati k napravi velikanskega Kristusovega kipa na visokem hribu Coreovado blizu glavnega mesta Rio de Janeiro 200 coutos (2 milijona dinarjev); ostanek potrebne vsote pa se je nabral po javni zbirki. Tudi na meji med Čile in Argentinijo na najvišjem vrhu And že stoji tak kip in v sredini Meksike so ga na najvišjem vrhu postavili lansko leto meksikanski katoličani. d Napredek kat. cerkve v letu 1923. Po vesteh uradnega papeževega lista je bilo leta 1923. nanovo ustanovljenih v raznih delih sveta: 7 apostolskih vikariatov, 14 škofij in 3 nadškofije. Zdaj presega število katoličanov 300 milijonov. _ d Darilo. Mesto venca na grob pokojnega e. g. župnika Česarka je daroval občinski odbor na Logu 500 Din dvema občinskima ubogima. d Smrtna nesreča pri sekanju dreves. V Metnaju pri Stični je požagal in podse-kal posestnik M. Kastelic, po domače Hribar, veliko drevo. Ko je drevo že padalo, je Kastelic sicer hitro odskočil od debla, toda pograbile so ga pri padcu debele in težke veje in so ga podrle na tla. Smrtno poškodovanega moža so prepeljali takoj domov. Poklicali so takoj zdravnika dr. Jenka iz Št. Vida; toda bilo je že prepozno. Mož si je zlomil hrbtenico in več reber in je kmalu nato umrl. Bil je 38 let star, dober in priljubljen posestnik in zapušča ženo in dva mladoletna otroka. d Ustrelil se je v Cerknici ruski begunec finančni pripravnik, 30 letni Sergej Martinov. Vzrok je bilo domotožje po Rusiji. d V vrel lug je padel 26 letni delavec Anton Habjan v kemični tovarni v Mostah. Dasi so ga takoj potegnili iz kadi, je vendar radi zadobljenih opeklin kmalu umrl. d Čarugini zgledi. Že zadnjič smo f>o-ročali, da je postala baš Vojvodina nekako zatočišče najdrznejših razbojnikov in središče najkrutejših zločinov. Vojvodinski tolovaji so iz navdušenja za Čaragina razboj-ništva postali tako drzni, da se lotijo svojih žrtev kar pri belem dnevu in v sredini velikih mest. Javna negotovost v Novem Sadu je tako velika, da hodijo potniki v opoldanskih urah po ulicah z napetimi revolverji v desnem žepu. Pred par dnevi je po- 3" grabil v Novem Sadu tolovaj sredi dneva na najbolj obljudeni ulici elegantno oblečeno damo, jo stisuil za vrat, da ni mogla takoj klikniti, z drugo roko pa ji je iztrgal z denarnico precej založeno ročno torbico in kot blisk neznano kam izginil. MED BRATI IN SESTRAMI. Dr. Besednjak in dr. Wilfan izvoljena. Vseh osem strank, ki so kandidirale v Julijski krajini, je dobilo 305.35') glasov. Količnik je tedaj znašal 13.169. Slovani so dobili 29.638 glasov, zato dva mandata: ostanek 2740. Fašisti so v zadnjih dneh pred volitvami in na dan volitev vse poizkusili, da uduše voljo slovanskega ljudstva v Italiji. Na Goriškem, v tržaški okolici in v Istri so se posluževali najgršili sredstev, da so preprečili našim ljudem udeležbo pri volitvah. Z žilovkami in z orožjem so pretepali naše ljudi, pretepavali so stare može, ki so hoteli iti na volišče, očete so iztrgali iz rok žena in otročičev in jih odpeljali neznano kam. Kakor volkovi so z besnel i fašisti, s<"n)o da bi se ne slišal slovanski krik, da bi se utajila volja naših bratov. Toda častno so naši primorski bratje prestali to težko borl>o. S približno 30 tisoč glasovi so slovesno pred vsem svetom izpričali, da nore jo zatajiti sebe.. Izvoljena poslanca dr. Besednjak in dr. Wilfan pojdeta v rimsko zbornico, da čuvata pravice svojih zatiranih rojakov. Lep uspeh koroških Slovencev. V nedeljo, 6. t. m. so so vršile na Koroškem občinske volitve, pri katerih so se Slovenci zelo častno držali. Na splošno so Slovenci pri teh volitvah napredoval?. Nemški listi sami priznavajo, da je bila ; volivna borba najbolj vro^a v slovenskih • krajih. Ponekod so se Slovenci vezali e j socia!. demokrati. Social. demokrati so i napredovali v Beljaku, na dt želi pa so znatno izgubili. V Beli sta bili samo slovenska in socialistična lista ter so dobili Slovenci 487 glasov, socialisti pa 270 glasov. A" Libučah so dobili Slovenci 211 glasov, v Grebinju 241) glasov (6 mandatov). v Ledenicah 194 glasov (7 mandatov), v Št. Jakobu v Rožu 8 mandatov, v Zitari vasi 5 mandatov, v Galiciji 5 mandatov, v Šmarje! i v Božu 215 glasov, v Bistnci v Rožu 3(36 glasov, v Borovljah 393 glasov, v Libejičah 3 mandate, v Ro-zeku Slovenci in soc. demokrati 5 mandatov, v Velikovcu 1 mandat, v Pliberku 6/ glasov (2 mandata), v Ribnici 76 glasov (2 mandata), v Svetni vesi 377 glasov (6 mandatov), v Straji vesi na Žili 339 glasov, v Sv. Tomažu pri Gelovfu 2 mandata i. t. d. VOJAŠKE ZADEVE. Oprostitev letnikov !8fJ« in 1900. Poročali smo že, da je na zahtevo našega poslanea dr. Kulovca minister za vojno m mornarico odredil, da se letnik 3809 odpusti iz vojaške službe. K temu se nam z inerodajne strani sporoča, da je minister zahtevi naših poslancev ugodil Še v iik0i'qm Ki 0p,r<)Stvn ,tudi m^vdeniče rojene 1900. Vendar bodo odpuščeni oziro- l tiSli n}lar« ^tnikov 1899 in 1900, la so služili že v bivši Avstriji. To pa morajo ti dokazati z uradnimi listinami. Prizadeti teh dveh letnikov, ki še ne služijo naj napravijo pismeno prošnjo, da se jim izda vojaška odpustnica (vojnička isprava). Prošnjo je vložiti potom županstva pri komandi vojnega okrožja. Tej prošnji se mora twi-ložiti »uradno uveruiije« o službeni dobi v bivši Avstriji, ki ga napravi županstvo, ali pa kakšno drago listino, iz katere je razvidno, da je prosilec res že služil. Mladeniči, ki pa služijo, naj pa pri raportu oddajo omenjene listine in zaprosijo, da se jim izda vojaška odpustnica. Kakor je minister obljubil, bodo oproščeni tudi mladeniči rojeni 1!>0l in 1902, ki so 3 leto služili: vendar tozadevne naredbe še ni izdal. Pripominjamo, da je treba od sedaj naprej vse prošnje in prilogo naslovljene na vojaško oblast kolekovati, kar pojasnimo v naslednjem. Kolekovauje vojaških prošenj. Dočim so bile do sedaj vojaške vloge oproščene kolekovine, so po novem taksnem i-akonu podvržene sledečim taksam: Vse prošnje in pritožbe zoper odreditev roka se morajo kolekovati s kolekom ki 5 Din; za odgovor pa se mora priložiti še kolek za 20 Din. Potrdilo županstva, uradno u veren, je, potrdilo davčnega urada o davkih, zdravniško spričevalo ter druga potrdila, ki* se prilagajo prošnjam, je tudi kolekovati s kolekom za 20 Din. Rodbinsko poročilo župnega urada je kolekovati. ako so vpisane tri osebe, za vsako osebo po 10 Din; če je pa vpisanih več kakor tri osebe, se plača za vsako nadaljiio osebo po 5 Din. Vlog, ki ne bodo zadostno kolekovane, vojaška oblast j*e bo reševala. Strankam, ki bi glede kolekovainj ne bile na .jasnem, priporočamo, da se v vsakem slučaju obrnejo na žup.:'i.-tvo, ki bo pojasnilo, kako je treba vlogo kolekovati. Prošnje, ki j;h vlagajo vojaki, ki služijo pri kadru, so pa oproščene kolekovine. Tudi siromašne ' osebe, ki imajo ubožno spričevalo, ne i plačajo nobene takse. O tem, koga smatra zakon za siromašnega, pa prihodnjič. Odgovor mornarjem v Tivatu. Razume se. da veljajo naredbe in zakon o vojaških olajšavah oziroma oprostitvah tudi za mornarje. Ostalo pa je pojasnjeno v p-vi današnji not:ci. Vprašanje: Moj sin rojen 1902 je odšel v vojno službovanje 19. februarja 392.;. Dobil je skrajšan rok — 12 mesecev in bi moral biti odpuščen že 19. februarja 1924. Kljub temu pa ga še sedaj držo pri vojakih. V rhutega je moral oditi letos v vojno službovanje tudi moj drugi sin iz letnika 1903. Kam naj se obrnem, da dobim enega ali drugega sina domov, ker ga sedaj nujno potrebujem za kmetsko delo. F. L. iz B. Odgovor: Poročali smo že, da dovo-.iiuje vojaški zakon, da se smejo vojaki po odslužen ju kadrovskega roka pridržati še 4 tedne na orožni vaji. Letos se je pri nekaterih polkih to res zgodilo, ker so strašili z nemiri na bolgarski meji. . ®f.pa.P0 g1iril' tednih po izjavah vojaških krogov nevarnost za državo (bolje za Pašica) še ni minila, se fantje še nadalje drže v vojaški suknji. Kakor se v uasi državi vsak dan kršijo zakoni, ta-Jio je tudi z vojaškim. Na odločno zahte- vo naših poslancev, da sc fantje, ki so odslužili, puste domov, je minister ob ljubil, da jih bo takoj odpustil, ko mine nevarnost. Upamo, da bo držal besedo ter vsak dan pričakujemo fantov, ki jih proti predpisom vojaškega zakona 'še drže v vojaški službi, čeprav v resnici ni prav nobene nevarnosti za državo. Kar sc tiče drugega sina, ki jo'bil vpoklican letos, bi bili morali prositi vojno okrožno poveljstvo tisti dan, ko jo omenjeni nastopil vojaško službo, da r<> pusti toliko časa doma, da se vrne pni sin. Sedaj se pač no splača vlagati prošnje in si napravljati stroškov, ker upamo, da se prvi sin vsak čas vino. Na še ostala vprašanja odgovorimo prihodnjič. Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložile svoj denar [tri lici« v Ljubljani — r. z. z o. z. ki se jc PRESELILA iz hiše Uišuhtiskega samo- slana na Kongresnem trgu poleg nunske n-liv, v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI c=sli polc^ bolela «UN10N«. — Hranilne vlogi; sc obn sluzjo po 6% hrez odbitka rentnega in invalidskega davka. -VI' {c v tekočem računu sc chrestuicio po 5'/s%, vez. tudi po 6''»s Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino Inic stav! ne delniške družbe hotela «Union» v Ljubljani. — Vrhtitega je njena last nova lepa pahča ob Mi lo-šičevi cesti, več mestnih hiš. sta\ . :.šč in zcrnklši v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5681 ▼ blokih po 50 komadov, cela se.ija 5C90 tab'ic, priporoča tiskarna J. KRAJEC nasl., Novo rcefto, Sprejme se KREPAK KMEČKI FANT ki ima veselje do kmetije in leonj. — ŠKERJANEC, mlin, p. Radomlje. 2054 Hišo (tudi polzidano), z malim \ RTOM, v - - - w vasi s podružno cerk vijo, KUPI ali pa VZAME V NAJEM starejši duhovnik. - Naslov pri upravi .Domoljuba« pod Številko 2134. sije z obraza vsake pospodinle, ko vidi snežno-belo perilo. Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno ie SLO „GA'ZEL K katerega dobi v vsaki trgovini! ?v/ POSVETU J&l. Izid volitev v Italiji. Volitve, kate-io so st! vršile na tiho nedeljo v Italiji, s0 prinesle, kakor je bilo že vnaprej pričakovati, Musolinijevim fašistom ogromno večino. Z nasiljem, kakršnega so zmožni samo fašisti, so isti vodili volitve. Mussolini jo v zadnjih dneh pred voliv-D0 nedeljo zapodil iz državo vse dopisnike in poročevalce inozemskih listov, tiste pa, ki so bili na potu (več angleških), pa je ustavil in poslal domov. Razumljivo ie, da je v tako očiščeni hiši fašizem po-Ivnjal kar je hotel. Zlasti v južni Italiji in v slovanskih ter nemških krajih so se vršili na dan volitev krvavi poboji, streljanje, požigi, pretepi itd. Da se je v tak-f ii j 11 razmerah udeležilo volitev samo C\ odstotkov volivnih upravičencev in ne več, je razumljivo. Nova zbornica ho štela :d'3 poslancev. Od 7,628.859 oddanih glasov so prejeli fašisti 4.f)9:Lf>90 glasov in jim pripade zato okrog 360 poslancev. Ljudska stranka, ki jo imela prej 13.r) poslancev, je najmočnejša opozicionalna si t anka, v volivni bitki jo zadnjo oddalo (519.738 volivcev svoj glas; imela ho torej okrog 40 poslancev. Fašizem se danes raduje svoje s krvjo in nasilji pridobljene zmago: zgodovina nam izpričuje, da so takšne zmage zelo kratkotrajne. Nemčija. Nemški državni zbor, ki je izvoljen 4. maja 1920., je razpuacen in nove volitve so razpisano za 4. maja t. 1. Kazpuščeni parlament jc prvi nemški republikanski parlament, ki jo dal državi f> kanclerjev, od tega 3 oentrumaše (behrenbacha, Wirtha in Marksa) in 2 ljudovca (Cima in Stresemana). Nemški parlament v svoji sedanji strankarski razdelitvi ni bil več kos noviin na-pgam nemške zunanje in notranje politike. Vlado so tvorile v različnih zvezah stranke sredine (centrum, soc. de-niokrati in nem. ljudska stranka), ki so imele proti sebi desnico (nem. nacionaliste in monarh iste) in levico (komuniste). \ sedanji volivni borbi se borita dve temeljni ideji: ena hoče, da naj postane JNemeija socialno napredna in nacionalno umerjena država,.ki bo v svoji notranjosti izvedla socialno reforme v korist delovnega ljudstva, na zunaj pa izpolnjevala svojo, mednarodne dolžnosti; druga pa hoče, da se v Nemčiji obnovi imperia-jsticn, režim z vsemi znaki skrajnega ^''Cionalizma, katerega moč bi temeljita kapitalu in veleposestniStvu. Izid poi socialno uredbo volivne borbe ni brez pomena niti za svetovni mir niti za človeštva £°sPodar naj si kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani »kubično računico«. nikf edlJa in Praktična strokovna knjiga za posest-"1 lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Cena vezani knjigi 20 Din — in »hitri racunar« kronski in dinarski veljavi. — Vezano 30 Din. »p Somišljeniki bodite pozorni! »Združenje slovenskih avtonomistov« razpošilja zaupno okrožnico, v kateri vabi k ustanovitvi nove stranke, ki bi se imenovala republikanska. Pošiljajo tudi nekaterim našim zaupnikom. Vedite, da je v naši stranki vsakdo lahko republikanec, če misli, da bo ta način državno uredbe boljši. Program naše stranke tega nikomur ne zabranjuje. Ustanavljati a uda j novo stranko, se pa pravi rušiti naše avtonomistične vrste. Mi gremo nasproti novim težkim bojem za našo svobodo v tej državi. Kdor dela za razcepljen je naših avtononustičnih vrst, samo pomaga nasprotnikom. Kdor ne zbira, razdira. Poznate zgodbo o volku v ovčji obleki? Naši somišljeniki naj v teh težkih časih, ko je tako potreba držati skupaj, vsakemu agitatorju nasprotnih strank, naj nosi še tako lepo ime povedo odločno: Kdor ni z nami, fe proti nam. p Iz vseh lukenj lezejo na dan. Vse diši po volitvah. Zato so iz vseh lukenj prilezli na dan razni ljudje, ki so se ves čas od zadnjih volitev držali v ozadju in niti enkrat zakašljali niso ljudem v korist. Soda j ob volitvah pa se ponuja prilika, da se prislonijo h koritu. Zatq so naenkrat postali najagilnejši »javni de-delavci«, ustanavljajo svoje stranke, st? imenujejo edine rešilce domovine in zabavljajo čez vse, kar bi jim bilo na potu v njihovem pohodu k jaslim. V tem se odlikujejo zlasti razni socialistični in komunistični voditelji, od katerih vsak snuje svojo stranko ter jo ponuja kmetom in delavcem kot edinozveličavno. S to socialistično posebnostjo se bomo šo posebej pečali. Danes naj zadostuje tole: Socialisti so se raztepli in razbili na toliko strank, kolikor takozvanih voditeljev je. Ker bi vsak teh voditeljev prišel do poslanstva, kjer misli, da bo dobro plačan in da mu ne bo t robo nič delati — saj tudi ne bo mogel, ker socialistov niti peščica ni v narodni skupščini — hoče vsak priti do tega mesta. Zato rinejo naprej, sporazumeti se ne morejo. Radi tega ustanavlja vsak svojo stranko in dela navdušene oklice po časopisih: delavci in kmetje skupaj (da napolnite žepe naslednikov obeh Kristanov). Oba socialistična voditelja Kristana sta se že prerila do mastnih korit in sedaj silijo drugi za njima. Kmetje in delavci — pametni bodite. Sami se izdajo! V, svojem listu »Reč« piše Pribičevič članek, v katerem utemeljuje, zakaj je zapustil svoje lastne tovariše in uskočil k radikalom. Tam pravi takole: »Res je, da smo se odločno borili proti samoradikalni vladi, toda cilj te borbe je bil, da se zopet vzpostavi radi-kafno-demokratska koalicija. To je razvidno iz vsoh mojih govorov.« Torej samo, da pride v vlado, to je bil njegov cilj, ki ga sedaj jasno pove. Mi smo o demokratih vedno trdili, da jim je samo (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) n Tabor na Slinovieah pri Kostanjevici. Kakor sedaj že več let zaporedoma, se bo tudi ietos vršil na Jurjevsko nedeljo 27. t. m. na Slinovieah kmečki tabor. Ob 9. je sv. maša s pridigo, nato pa pred cerkvijo zborovanje, na katerem nastopijo poleg gg. poslancev tudi domači govorniki. — V slučaju neugodnega vremena se tabor vrši v. Kostanjevici v dvorani. — Vabimo vse! n Na Šmarno Koro! Dne 4. maia t. 1. na prvo majevo nedeljo — v slučaju slabega vremena pa 11. maja — priredi orlovska srenja v Št. Vidu nad Ljubljano izlet na prijazno Šmarno goro. Ob pol 8. skupni odhod s kolodvora v Št. Vidu z godbo z Jesenic. Ob 9. uri je služba božja na Šmarni gori. Po sv. masi tabor. Popoldne ob pol 4. javna telovadba v Tacnu pri Koširju. Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta itd. Pri celi prireditvi igra znana godba z Jesenic. — Za krepčilo je poskrbljeno. Kdor si hoče zagotoviti kosilo, — cena 13 Din — naj to naprej sporoči na orlovsko srenjo Št. Vid nad Ljubljano. Prijatelji olovstva in lepega izleta pridružite sel n Kamniško prosvetno okrožje ima svoj pomladanski občni zbor na sv. Jurija dan ob dveh popoldan v Kamniškem domu zgoraj. Vabljena so vsa naša društva v dekaniji. Dnevni red: Poročilo odbora o stanju naših organizacij in delu, poročila društvenih zastopnikov, poročilo okrožnih preglednikov, poročilo zveznega tajnika, referat »Hoj pijančevanju in pijanskim gnezdom«, razdelitev okrožja v kamniški in domžalski okraj, predlogi in nasveti, slučajnosti. V smislu določb poslovnika jc vsako društvo dolžno poslati vsaj dva zastopnika. Dobrodošli iu vabljeni so pa vsi prijatelji katoliškega prosvetnega dela. n Na Planinski (rori, ki spada začasno pod župnijo v Studenem pri Postojni, se vršita dva nova shoda: mesto velikonočni in binkoštni torek bosta shoda velikonočni ii binkoštni pondeljek.^Služba božja bo obakrat ob 10. Druga običajna shoda na Veliki Šmarpn in nedeljo po Malem Šmarnu ostaneta. Pridite romarji, bližnji in daljni! n Ivokurje. Na belo nedeljo t. j. 27. t. m. se bodo ob 10. uri slovesno blagoslovili trije novi bronasti zvonovi za romarsko cerkev M. R. na Kokarjah v župniji Rečica ob Savinji v teži 30 met. stotov. Romarji imajo priliko opraviti sv. spoved že predvečer in zjutraj, ker bo tudi ob 6. uri na Kokarjah sv. opravilo. n Sv. Gregor. Dosedanji predstavi Kristusovega trpljenja sta se vršili z najboljšim uspehom. Predstavljajoče osobje in neštevilno gledajoče občinstvo do vladnih jasli, sedaj se sami izdajajo po svojem voditelju. Sedaj pa je tudi očitno zakaj so se tako divje borili proti Markovem protokolu. Samo zato, ker jih je odrinil od korita. se je resno poglobilo v pretresljivo zgodbo predstav. Pritajeni vzdihi in solzne oči so pričale o resnobni in dostojni vprizoritvi, kateri je mnogo pripomogla ganljiva godba in veličastna nova oprema odra in pestrost judovskih oblačil. Na splošno željo občinstva se bodo predstave vršile še velikonočni pondeljek in belo nedeljo. Začetek vselej ob pol treh popoldan. n Vel. Lašče. Na Velikonočni ponedeljek po litanijah gostuje pri nas Prosveta iz Viča z igro: »Živa pokopan a«. n Komarjem k Sv. Heleni na Koroškem. Sporočan), da se je oglasilo dosedaj toliko romarjev, da se bo romanje vršilo. Cas za priglasitev je pa do konca aprila. Mora so pa vsak, ki misli iti, oglasiti pri meni, da morem preskrbeli skupni potni list. Kdor bi se nc oglasil prej, ne more iti. Vložena je prošnja za znižano ceno na železnici od Ljubljane do meje. Če bo ugodno rešena, bom sporočil. Spremljal nas bo tudi duhovnik. Ker me nekateri vprašujejo, koliko bo stalo, tega no morem povedati. Hrano naj itak vsak romar vzame s seboj. Čim več romarjev bo, tem manjši stroški bodo. — Matevž Demšar, posestnik, Zapreval, p. Poljane nad Škofje Loko. n Naročnikom »Katoliških miši,jenov«. Izšla je 7. številka (april). Naznanjamo, da so nekatere dosedanje številke že pošle iu zato novi naročniki,- ki naročajo list za celo leto, to je, od lanskega do letošnjega oktobra, dobijo samo tiste številko, ki jih imamo Se v zalogi in kolikor jih od drugod morebiti vrnejo. Taka celoletna naročnina znaša 10 Din. Mogoče pa je naročiti list za prihodnjo polovico leta (april—oktober). Za to polovico leta znaša naročnina (i l)in. Da ne bodo morda naročniki mislili, kakor tla bi bilo treba njim doplačati 6 Din! Položnice so pridejane predvsem za to, da taki novi naročniki lahko poravnajo naročnino ali pa za morebitne darove. Prosimo, da na položnici v sredi zgoraj označite ali jo pošiljatev naročnina ali dar. — Uprava »Katoliških misijonov«. n Invalidom in drugim vojnim žrtvam v vednost. Ker je celokupni odbor Udru-ženja vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Ljubljana, podal ostavko, je po odredbi Izvršnega odbora v Ljubljani začasno do občnega zbora prevzel vse posle tov. Benedik Miroslav, kateremu bo pri-deljen sosvet treh članov. Poslovanje podružnice vsled tega ne bo trpelo in se člani kot doslej še vedno lahko oglašajo v društvenih prostorih radi informacij in drugih poslov. Uradne ure bodo od 14. aprila dalje ob pondeljkih, sredah in sobotah od 9—14, druge dneve razen nedelj pa od 9 do 12 in od 15—18. O občnem zboru podružnice bo članstvo pravočasno obveščeno. n Kat. slov. izobraževalno društvo v bon priredi na belo nedeljo ob 3 popoldne v Društvenem domu v Preski igri: »Pogodba«, burka v 2 dejanjih in spevoigro .Kovačev študent« in vabi k obilni ude-lezbi. Vaienca stirega 14 let- sprejmem takoj ' i L.i - j,8 hrtno, stanov- FRAN WISJAN. lahrar in sedlar, Kolodvorska uL 25, Ljubljana. iRori Donatfiri SOSTRO. Dobro, da smo enkrat culi javno ter vsekakor potrebno besedo o alkoholizmu tudi v našem društvu. Gospod Puhar, kot odposlanec »Društva za gojitev treznosti;;, nam je v nedeljo 30. marca v dvojnem predavanju — zjutraj za odrasle, popoldne pa za šolsko mladež — jasno predočil z besedo in skioptičnimi slikami, kakšen zlodej je toli hvalisani, obrajtani alkohol. Vsak poslušavec je lahko, če le ni preveč alko-holično razsvetljenih možganov, prišel do spoznanja, tla čim manj se uživajo alkoholne pijače, tem boljše za posameznika, kakor za širšo človeško družbo v gmotnem, zdravstvenem in naravnem oziru. — Morda je komu ob teh predavanjih prišlo na mar, da jc le preveč bedasto in škoda 10 tih mi- ška ugrabila očeta, sedaj so pa na lak na-čin izgubili še ljubo mamico. O žalostnem dogodku so jjoročali tudi liberalni listi, kajpada po svoje. Najbolj se je odlikovalo »Ju. tro«, to trobilo slovenskih Velesrbov, laži-demokratov in pa bankokratov. Ptica je ustvarjena za letanje, »Jutro« pa tla laže obrekuje, natolcuje in hudobno namiguje! Tako tudi, ko poroča o tem žalostnem umoru, zlobno namiguje na vojaške begunce, ki se v tukajšnji okolici baje skrivajo. Odkod naj bi bili ti vojaški begunci? Iz Srbije, Ma-cedonije, Črne gore gotovo ne, ker imajo doma gotovo boljša skrivališča nego v okolici Limbarske gore. Toraj morajo po »Ju-trovi« sodbi biti ti vojaški begunci, ki se tukaj skrivajo, slovenski fantje in sicer domačini iz okolice Limbarske gore. V tem Jugoslovanski klub. o. ikuT4- 5. Brodar. G. žebot. 7. Stereln. 8. Kremžar. senjak! 18. Dr H^niec 19 Sušili- rn^r^ V!' K«S®vnik. 15. fiiftar. 16. Pušenjak. 17. Ve- j nonnjec. h). bušmk. 20. Gostincar. 21. Dr. Korošec. 2'.'. Kranjc. 23. Vrečko. Sudarevic je smrtno bolan in zato odsoten. hjonov, ki gredo za alkoholne pijače v do-brunjski občini. Kamor bi dejali teh deset milijonov, bi več koristili; toda tega ne! Llektrrka bi stala menda okoli 0 milijonov pa nema pare; in vendar bi za deset milijonov lahko imeli električno napeljavo, za če bi hoteli, pa še alkohola za potrebo? KRAŠNJA. Vznožju Limbarske gore, četrt ure od Krasnje, se je nedavno izvršil strašen zločin. Žrtev do zdaj neznanega nečloveškega morilca je vdova Jera Sever, posestnica iz Savelj st. 24 pri Ljubljani, mati štirih ne-doletnih otrok. Zlodejstvo je v okolici ljudi močno pretreslo; ljudstvo kar ne more pozabiti groznega dejanja. Zlasti vzbujajo sočutje nedolžni otročiči, ki jim je bila voj- baš tiči vsa »Jutrovska« hudobija, ki lioje domače slovenske fante pred svetom očrniti. Naj svet izve, da v tukajšnjih krajih « nobenih vojaških beguncev in takih črnin elementov, kakor piše »Jutro«, glasilo brez-, verca dr. Žerjava. ROVTE. Na Belo nedeljo (27. aprila) se bomo v najobilnejšem številu udeležili občinskih volitev, da pokažemo, da se ne pustimo imeti za norca! Naša skrinjica bo druga; STARI TRG PRI LOŽU. Une 23. marca t. 1. je imela libaralna: stranka pri nas javen shod. Za ta shod se je agitiralo cel teden n« naši žunniji "st" je agitiralo cel teden po naši župniji meno in pismeno ter končno še z jav razglasom p0 občinskemu slugi pred javnim. cer -.„ jjviio. Ker sva jaz in moj tovariš Alojzij Strie iz Viševka bila slučajno navzoča na shodu ter naju z zanimanjem omenja poročevalec v »Jutru«, sva primorana povedati ranico o shodu. Liberalno »Jutro« se prav po farizejsko baha, kako je bil shod -dobro obiskan, ko pravi da jc bilo okrog 100 ljudi samih volilcev. Nekateri na shodu navzoči smo večkrat prešteli udeležence, a jih nismo nikdar našteli nad 50, ker jih ni bilo. Govornik dr. Rape ni v celem govoru nič stvarnega povedal, bistvo njegovega govora je bilo samo zabavljanjo čez klerikalce in »črno duhovsko stranko«. Mož se je povzdigoval, da je študiral na univerzi, ter skušal svojim poslušalcem dati vtis, kakor da govori učeni misijonar. Mož je z vso vnemo in resnobo prepričeval poslušalce re: koč: duhovni so vsega krivi; poglejte, Kristusa so križali duhovni, tako preganjajo vsakega, ki ne drži z njihovo črno strako. Učeni gospod pa tega ne ve, da sta judovski duhoven in katoliški dva in ako tega ne razume, oziroma se ni na univerzi učil, da so Kristusa tožili judovski duhovni, je pač škoda hlač, ki jih je trgal po šolskih klopeh. Dalje je zagovarjal liberalni centralizem ter dolžil vseh nezadovol jnosti v državi klerikalce. Govoril je tudi o Sv. spovedi, češ da klerikalci kradejo, a nato gredo k spovedi, duhoven jim da odvezo, pa je poravnano. >Jutrov* poročevalec zaključuje, da je bil shod zaključen ob splošnem navdušenju in trdnem prepričanju, da bo podrobno delo demokratske stranke obrodilo najlepše sadove. Mi pa zaključujemo s tem, da je liberalizmu v naši dolini že zdavnaj otlklenkalo. — Jernej Poje, posestnik in obe. svet. — Alojz Strte, pos. in obč. s Vet. ŠT. KUPERT NA DOLENJSKEM. Zadnjič smo poročali o telovadni prireditvi naših Orlov. Morda je kdo mislil ob tistih vrsticah: Vso lepo, da tako skrbe za gibčnost in moč telesa, toda, ali duše pri tem ne zanemarjajo? Z zadoščenjem lahko odgovarjamo na ta pomislek: Nel Telovadni akademiji o'o sv. Jožefu &o sledile tridnevne duhovne vaje za fante. Začeli smo jih na praznik Mar. oznanjenja zjutraj in jili končali 28. marca, ua dan sv. Ruperta, ko imamo pri naa celodnevno češčenjo. vodil jo duhovne vaje lazarist preč. pater lunipej Pobuda za to plemenito duševno » ovadbo je izšla iz Orla, povabljeni pa so >sl 'antje cele fare. Ne moremo se sicer pobahati s tako obilno udeležbo fantov, »t Po nekaterih drugih farah. Stvar je no-va. Mrogi fantje so prišli k začetku, a vstra-L . ■ Fudi je lepo vreme preveč klicalo dr},i n (JeI° v vint>grad fn marsikoga za-tipj?'.-P^pričani pa smo, da se bodo dru-s. oo fa^ priliki naši fantje odzvali s pol-hovn ušenjem. Kajti vsi, ki so se du-rsdi Vaj "deležili od začetka do konca, el ,Hn}r^"avaj°' kako se ie v jedrnatih, v , ",tovske duše aegajočih govorih dvom 'eZ | vprašanj razrešilo, mnogo v nov raz5istilo> kako so se srca razgrela in 7i,!rm .Voseliu za krščansko prepričanje trajni! Je< Fantje' glejmo> da bodo sadovi moža r^ VaS ža,u'e- Izgubili smo vzornega kovici -,fana Klemenc. posestnika v Ja-st- 9, Kar misliti si ne smemo, da jakovica pri planini. ga ni več med nami tega dobrega moža. Umrl je v nedeljo, 30, marca; lepa je bila njegova smrt; poljubil je križ in izdihnil. Prav je, da se ga spomni tudi »Domoljub«, saj je bil dolgo vrsto let njegov naročnik in delal v njegovem duhu. Bil je cerkevni ključar domače podružnice in kot tak vse storil, da je cerkev dobila minulo jesen nove zvonove. Pa on je bil prvi iz vasi, ki so mu zvonili novi zvonovi. Bil je dolgo let občinski odbornik, odbornik hranilnice v Planini, mož globoko veren in, uinljivo, navdušen pristaš SLS, ki ga bo zelo pogrešala. Dobri Bog bodi dobremu možu plačnik! RADOVLJICA. Na belo nedeljo, dne 27. aprila hi naslednjo, dno 4. maja uprizori naše prosvetno društvo v Ljudskem domu po dvakrat, ob pol 4. popoldne in ob 8 zvečer izredno lepo zgedoviuslio igro >Quo vadiš«, iz prvih časov krščanstva, ko je vladal v Uimu grozoviti cesar Neron in še živel apostol sv. Peter. Igra je dramtizirana po znamenitem romanu največjega poljskega katoliškega pisatelja Sien-kievvicza. Ime igre je povzeto iz ustnega izročila, ki nam pripoveduje, da je ob Neronovem preganjanju kristjanov hotel sv. Peter ube.žati iz Rima, pa se mu je na begu prikazal Jezus s križem na rami. Peter ga vpraša: »Domine, quo vadiš, Gospod, kam greš?k Jezus mu odvrne: »Grem v Rim, da bom zopet križank Ta odgovor osramoti Petra, ki liuče ubežati pred križem, docirn je njegov Gospod pripravljen že drugič iti v smrt, iu vrnil se je v Rim, kjer je osrfeval in tolažil pregannne kristjane, dokler ni prišla tudi vrsta na njega, da je moral dati življenje za Kristusa, ^ne 29. junija leta 67, ko je bil križan z glavo navzdol. Ta dogodek se v igri Ie mimogrede omenja; glavno dejanje se suče okrog plemenite mladenke Ligije, hčerke premaganega ligijskega kralja, ki ie prišla kol tablica v Rim in bila izročena v oskrbo odlični, tudi krščanski družini Plavcija in Pompunije. — Drama je razdeljena v devet idik. Prva slika nam predstavlja Ligijo kot rejenko pri Plavciju, kjer s svojim ljubeznivim značajem osrečuje vso družino. Tam se vanjo zagleda plemeniti rimski mla-denid Vinicij, a Ligija ga za vrne, ker. je pogan. -r-. Druga slika: Ligija na dvora cesarja Nerotia, kamor jo je skrivaj spravil stric Vinioijev, senator Petronij, da bi omogočil stričniku pregovoriti Ligijo, da mu postane soproga in jo odpeljati. — Tretja slika: obednica pri Neronu. Pri neki razuzdani veselici bi imel VLiicij priliko odpeljati Ligijo, a v obednici nenadoma nastopi duhovnik Kri-spus, očitajoč Neronu njegove grozovitosti in prešuštvo s Popejo; v nast-lem vrišču odnese Ligijo njen zvesti sluga Ursus na varno h kristjanom. — Četrta slika: grobišče. Vinicij ne obupa; s pomočjo zvitega Kilona najde Ligijo ob grobišču katakomb, kjer so se kristjani skrivaj shajali. Deviški, značaj Ligije, življenje kristjanov, pridiga sv. Petra, vse vpliva na Vinicija tako, da se spreobrne in prvak apostolov sam ga nato zaroči z Ligijo. — Peta slika: Komaj se zaroka izvrši, ugrabi Ligijo cesarska straža, poslana od razkačenega Nerona in jo kot kristjano odpelje v ječo; obsojena je v areno med zveri. — Šesta slika: Ligija v ječi, kamor pride po slovo zvesti Vinicij. Iz ječe je odpeljana v areno in privezana divjemu biku med rogove. Gotove smrti jo je rešil zvesti Ursus in odnesel iz arene. — Sedina slika predstavlja mesto Rim v ognju. Za-žgal je blazni Neron, da bi gledal požar ia ga mogel opevati. Ljudstvo ga sumi kot krivca, v mestu nastanejo upori. Da se otrese suma, obdolži Neroa kristjane la jih začne še bolj preganjati in mo- riti. — Osma »lika: Ligija drugič v ječi. Sedaj jo reši iz ječo Vinicijev stric Petronij in oskrbi, da preoblečena srečno pobegne z zaročencem v Sicilijo. — Deveta slika. Neron izve, da je Ligija ubo-žala, zato ukaže ugrabiti Petronija — toda ta se zastrupi skupno s svojo soprogo Evniko na svojem stanovanju, da ne pride v roke tirana. — To je vsebina drame >Quo vadiš:. Prosvetno društvo je dalo napraviti za igro nove kulise in ozadja; oboje je slikal g. Matija Bradaška iz Kianja tako dovršeno, da mu moremo le čestitati na krasno uspelem delu! Obe popoldanski predstavi so namenjene okoličanom, večerne pa domačinom. Ker bo naval k predstavam gotovo velik, opozarjamo udeležence, da si vstopnice naroče že med tednom, oziroma si jih nabavijo v predprodaji pri Kmetijski zadrugi. Cene vstopnic so po 12, 10, 8, 5 Din. Začne se točno ob napovedani uri, med predstavo bo vstop nemogoč, ker moti potek igre. Kdor hoče videti res lepo dramo, naj ne zamudi dane prilike! JEŽICA PRI LJUBLJANI. Tajnik tukajšnje kmetijske podružnice je silno hud, ker na zadnjem občnem zboru ni mogel preprečiti izvolitev naših delegatov in ker je občni zbor njemu in ostalemu demokratsko-samostojnemu odboru izrekel popolno nezaupnico. Po-služil se je neverjetnih sredstev, da bi bil 13 nasprotnikom omogočil izvolitev delegatov proti 56 našim glasovom. V ) imeniku je imel vpisana 2 »člana«, ki sta j Ž9 2 leti v grobu, mesto vdov, ki sta pla-' čevali udnino, da bi te dve na občnem zboru ne imeli glasovalne pravice. Ko mu tudi zvijače niso pomagale, je začel trditi, da imajo samo tisti člani glasovalno pravico, ki so do novega leta plačali udnino. Seveda je bila to grda laž, kar se mu je na občnem zboru dokazalo. Ko je videl, da iz manjšine nikakor ne more postati večina, je vrgel puško v koruzo in ušel domov. Sedaj pa pisari v »Jutro« in »Kmetijski list«, kjer zmerja naše volivce z »backi«. zavija in trdi neresnico. Ne bomo se pečali z njegovimi dolgoveznimi otrobi, ki jih trosi po omenjenih listih. Ugotavljamo le, da vsak odbor, ki dobi nezaupnico in mig večine, takoj odstopi, če je pošten. Le odbor naše Kmetijske podružnice z »nepristranskim« tajnikom na čelu še do sedaj ni šel tja, kamor spada. Povemo Vam, gospodje, tla je minila doba brezkontrai-nega paševanja tudi na Jezici, kar boste lahko kmalu spoznali, če še niste. ŠT. JURIJ POD KUMOM. Dne 25. t. m. to je v petek na dan sv. Marka bo semenj za živino in blagd. Po starem običaju bo šla isti dan procesija okrog pol 10. ure iz Borovaka k farni cerkvi sv. Jurija, kjer bo ob 10. uri sej-inarska sv. maša za zdravje pri živini. —< V nedeljo 27. t. m. pa bode cerkveno žegnanjc. Po 10 ti sv. maši priredijo fantje v dvorani prosvetnega društva igro. Sosednji farani iskreno vabljeni! "vajenca za ORGTaRSKO OBRT sprejme FR. JENKO, izdelovatelj orgel in harmonijev, MENGEŠ «•*. tO4. 2075 Sllrfkillifl Po5tcno« i« tudi veSča nekoliko WiUl.ailljU kuhe, sprejme dobra trgov. hiSa na deželi, Ozira se samo na služkinje z dežele. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod Jifro «POSTENA«s 2141. J* Crvivo cvetfe. Za pravega sadjarja ga ni lepšega šopka« nego je cvetoča jablana. Srce se nam širi od veselja ob pogledu na to čarobno prirodno krasoto. Žal, da uživamo to veselje redkokdaj neskaljeno. Hud sovražnik prekrasnega jablanovega sveta ima vmes svoje — čeljusti. Že od daleč se nans včasih zdi, da je barva kake cvetoče jablane nekoliko preveč zamolkla, da vleče nekako na rjavkasto. Ako pa pristopimo bliže k drevesu, vidimo, da je še mnogo cvetja v popkih, ki pa nimajo tiste zdrave rožnate barve, ampak so porjaveli, še preden so se odprli. In če raztrgamo tak nasehel cvet, se izvali iz njega bledo rdečkast jčrviček«. Cvet je pa znotraj ves razjeden. Manjkajo mu zlasti bistveni njegovi deli. — prašniki in p e s t i č i. Tako v živo so pojedeni, da je ostala prazna eaša. Cvet je popolnoma uničen, kmalu se posuši in odpade. Nevešči ljudje še dandanes mislijo, da se ta : črv« kar sam od sebe zaredi v cvetu. Toda ta je bosa. Iz nič ne more nastati živo bitje. Nekaj ga je moralo žaleči. Ako bi opazovali bolj natančno življenje v pri-rodi, bi tudi v tem-le primeru kmalu zapazili odkod je prišel ta sovražnik v jabolčno cvetje. Koncem marca do srede aprila meseca, kakor je pač vreme in pa lega kakega kraja, bi videli po jablanah majhne, komaj 3 in pol milimetra dolge črnikaste hroščke, ki lezeio na dan iz raznih zimskih skrivališč. Največ jih prileze izpod razpok v lubju, izpod maha in raznih ko-tani, ki se nahaiajo po deblih zanemarjenih jablan. Nekaj jih pride pa iudi iz zemlje pod drevjem. Hrošči zlete naravnost na jablane, kjer se parijo. Samice začno kmalu nato zalegati po eno jajčece v cvetno brstje, ki se jame baš razprezati. Iz jajčeca se izleže prav majhen >,črviček« ličinka, ki nima nujnejšega opravila nego da se pregrize do srede cvetnega popa, kjer začne razjedati glavne cvetne dele — prašnike in pestiče. V štirinajstih dneh je ličinka dorasla. Nato se zabubi kar notri v razjedenem cvetu in kmalu izleze iz bu-be hrošček, ki si poišče zopet primerno skrivališče, kjer počaka skrit na varnem do druge pomladi. Ko pride drugi marec, se igra začne iznova. Hrošček se imenuje c v e t o d e r, črviček v cvetu pa je njegova ličinka. Kadar je v dobi jabolčnega cveta lepo, toplo vreme, se cvetje hitro odpre, ličinka je brez varstva in pogine. Cvet je rešen. Ob hladnem, deževnem vremenu pa cvetje počasi napreduje in ličinke imajo dovolj časa, da končajo svoje pogrebno delo. Kjer se cvetoder pojavlja i-edno in v velikih množinah, pokonča včasih polovico cvetja ali celo še več, zlasti ako ga podpira neugodno vreme med jablanovim cvetom. 8i Do živega mu ni lahko priti. Še največ dosežemo v naših razmerah, ako drevje redno snažimo. S tem zadenemo hrošče, ki prezimujejo pod razpokanim lubjem, obenem pa jim vzamemo priliko za ugodna prezimovališča. Ako drevje mažemo ali celo škropimo z arborinoin, jih tudi mnogo uničimo ali vsaj preženemo. Precej jih dobimo tudi v pest, ako ob jutranjih urah otresamo jablane v dobi, ko se začne popje razprezati (sredi aprila meseca). Pod drevo razgrnemo rjuhe ali plahte, ker drugače se nam hrošči porazgube po travi in zlete podnevi zopet nazaj v vrh. Nabrane hrošče poparimo. Ako hočemo, da bomo dosegli v boju s tem hudim škodljivcem izdaten uspeh, bi ga morali zatirati splošno prav tako, kakor se zatira rjavi hrošč. Zanikarni sadjarji, ki se ne brigajo za svoje drevje, so velika ovira pri zatiranju tega zajedal-ca. Kaj pomaga, ako se posameznik še tako prizadeva, ko pa sosed ne stori nič. Ne smemo pozabiti, da ima hrošč krila in da leta iz sadovnjaka v sadovniak. Marljivim in skrbnim sadjarjem v tolažbo moramo pa vendar povedati, da so cvetederu posebno všeč zanemarjeni sadovnjaki, kier ima čez zimo dovolj naravnih skrivališč. Torej trud posameznika ni brez uspeha, zlasti če je sadovnjak bolj na samem. Gospodarska obvestila. CENE. g Ljubljanski trg. Govedina: 1 kg govejega mesa T. vrste 23 do 25, II. vrste 20 do 23 Din; 1 kg jezik 25 Din, 1 kilogram vampov 10 do 12 Din. Teletina: kilogram telečjega mesa I. vrste 28 do 30 D;n, II. vrste 25 do 27.50 Din, 1 kilogram jeter 30 Din, 1 kg pluč 25 do 28 dinarjev. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 30. IT. vrsto 25 Din. 1 kg jeter 25 do 30 Din, 1 kg ledic 30 do 35 dinarjev, 1 kg masti, amerikanske 29 Din, 1 kg domače masti 38.50 do 39 Din, 1 kg šunke (gnjati) 40 do 45 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 20 Din, 1 kg iagnet;no 25 dinarjev, 1 kg kozličevine 27.50 do 30 dinarjev. Klobase: 1 kg hrenovk 40 do 42 dinarjev, 1 kg svežih kranjskih 50 Din. 1 kokoš 20 do G0 Din, 1 petelin 30 do 55 dinarjev, 1 nepitana gos 100 dinarjev, 1 domač zajec, majhen,16 do 18, večji 20 do 30 Din. 1 q pšenice 385 Din, rži 375 dinarjev, ječmena 365 Din, ovsa 325 dinarjev, prosa 425 Din, nove sušene koruze 310 Din, ajde 325 Din, fižola, rib-ničana 800 Din, prepeličarja 800 Din, graha 500 Din, leče 1100 Din. g Cene hišam in drugim nepremičninam padajo. Ne samo pri nas v Sloveniji, nego še bolj padajo cene nepremičninam v drugih pokrajinah države. Po manjših mestih Vojvodine se dobi danes že prilično dobro zgrajena majhna hišica za 40 do 50 tisoč Din.' Cene posestvom sicer tudi slabijo, vendar ne v toliki me- ri. Glavni vzrok počenjenja hiš je ne-donosnost, ker se danes hišnim lastnikom, ki ne razpolagajo po svoji volji s *;vojo lastnino, nc izplačajo poslopja. ' g Padanje cen stavbnim potrebšči. nam.. Cene stavbnega materiala napram lani so močno popustile, zlasti opeki, cementu itd. Računa se lahko, da so napram lani padle cene povprečno za 30 do 40 odstotkov. Preprodajalci, ki so si lani v nadi, da bo stavbna delovnost ravno tako živahna, kakor se je pokazala predlanskim, nabavili precejšnje zaloge, so prisiljeni prodajati letos svoje zalog« pod ceno. g Gospodarska zveza notira sledi te cene: S e m e n a : Domača detelja črna po 29 Din. Lucerna ali nemška detelja plombi-rana po 27 Din. Rdeča detelja ali inkarnat-ka po 25 Din. Semenska pesa »Eckendor-fer-r. po 30 Din (rumena). Semenska pesa »Mamuth« po 26 Din (rudeča). Italijanska ljulika po 24 Din. Angleška ljulika po 22 Din. Nemška ljulija po 14 Din. Mačji rep po 22 Din. Grahora po 5 Din. — Gnojila : Superfosfat rudninski 16 odst. po 120 Din. Superfosfat kostni 18/19 odst. po 240 Din. Razklejena, bela kostna moka po 210 Din. Tomaževa žlindra 18/19 odst. po 170 Din. Kalijeva sol 40/42 odst. po 150 Din. Kajnit 12/14 odst. po 70 Din. — Krmila: Klajno apno po Din 4.50 za kg, pri manjšem odjemu 6 Din. — Vinogradniške potrebščine : Modra galica po Din 9.$ za kg. Žveplo, dvojno rafinirano po Din 3.75. Drevesne škropilnice po 600 Din (bakrene). Trierji (čistilniki) tt. Heid znamke MIB po 2900 Din. Trierji (čistilniki) tt, Heid po 2800 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po 6900 Din. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po 4000 Din. Gepelji na 36 obratov po 4500 Din, na 24 obratov po 4000 Din. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji: čistilniki (pajtelni), travniške in poljske brane, kose in brusi, vodne žage, brzoj>a-rilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice, separatorji za mleko, zidarske žlice, kladiva, lopate za štihat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice in kosilnice itd. ŽIVINA. g Živinski sejmi v Ljubljani sc zo< pet vrše. g Cene živini. Maribor, dne .11. aprila. Na današnji sejm so prignali 374 svinj, 2 kozi in 2 ovci. Povprečne cene so bile: prasci, stari 5 do 6 tednov, komad 125 do 250, 7 do 9 tednov 275 do 300, 3 do 4 mesece 500 do 625, 5 jlo 7 mesecev S50. do 900,' 8 do 10 mesecev 1050 do 112", 1 leto 1350 do 1450 Din. Kilogram žive teže 15 do 19, mrtve teže 22.50 do 25 dinarjev. Koze komad 225 do 350, ovce ko-md 300 do 350 Din. Prodalo se je 20!» komadov. Kupčija je bila precej živahna; kupci so bili iz Dravske doline in iudi iz ljubljanske oblasti. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz iz Slovenije. Pretekli teden se je izvozilo preko Jesenic okrog 20 vagonov jajc. Jajca gredo v Švico, odkoder se prevažajo večinoma dalje v Francijo, Anglijo in Belgijo. Nadalje so se v zau- njem času izvozile iz Slovenije manjše količine zelja v Francijo. Precej mleka BC izvozi v Avstrijo, posebno na Dunaj. RAZNO. fr Naše tovarne sa vagone, število poškodovanih železniških voz se ceni pri nas na 30.000. Država niti misliti ne more na to tla bi jih popravila v lastni režiji. Podjetni zasebniki so, uvidevši ta položaj, sklenili ustanoviti tozadevne tovarne. — V naši državi imamo 4 tozadevne tovarne, in sicer: 1. Tovarna za vagone na Brodu ob Sav i je nazvečja te vrste, ki zamore z 1200 delavci popraviti mesečno okoli 350 vagonov. Ta tovarna bo povečana in prikrojena za popravljanje osebnih voz. 2. Druga je v Subotici »Ferrum d. d.«. Zaposlenih ima 1100 delavcev in je v stanu popraviti 350 tovornih voz. 3. Tretja je v Smederovem iSarfid«. Ima 800 delavcev in je v stanu popravit mesečno do 120 vagonov. 4. Zadnja po starosti obstoja je »Jasenica d. d.« v Palanki pri Smederovem. Pričela je z obratovanjem v letošnjem letu in popravlja zaenkrat samo tovorne vozove. Ima 50 delavcev in popravi mesečno do 60 voz. — Kakor je iz predstoječega razvidno, so te štiri tovarne v stanu popraviti mesečno do 800 vagonov. Če računamo le 500 voz, je gotovo, da bo število pokvarjenih voz popravljeno v 5 letih brez onih seveda, kar se jih bo pokvarilo sedaj g Direktni davki v januarju 1924. Po podatkih generalne direkcije neposrednih davkov so za mesec januar 1924 sledeči rezultali vplačila neposrednih davkov brez izredne dokiade in brez davka na poslovni promet (prva številka določena v proračunu, druga številka: vplačana vsota): Hrvatska in Slavonija 11,420.833, 10,194.399; Bosna in Hercegovina 5,536.083, 6,209.874; Vojvodina 18,458.125, 9,989.083; Slovenija 4.060.896, 6.733.428; Dalmacija 1,285.333, 2,810.044; Srbija in Črna gora 15,306.562, 11,578.712; skupno 56,073.833, 47,515.500. Davek na poslovni promet, po proračunu 33,333.333, plačano 15,702.395. Vplačalo se je izredne dokiade od 500, oz. 30 odstotkov 16,472.960 dinarjev. g Poljedelski pouk v armadi. Poljedelsko ministrstvo otvori letos poljedelske tečaje za vojake po vseh divizijah. Najprej se uvede tak tečaj za vojake belgrajskih polkov. Z mesecem majem se uvede poljedelski pouk v podčastniški šoli v Belgradu, dela se pa na to, da se uvede tudi na vojni akademiji. lahko nagnenje k prehlajenju? 1 "velika občutljivost? Bolečine olajšajo in telo naredi odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim ELZA-iluidoral Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosme tikum že 25 let priljubljen za negovanje z°bp zobnega mesa, ust in kože" na glavil S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12'Specialnih Steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov d°platka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, GUBICA DONJA, Elzafluid št. 16, Hrvatsko. Juta VREČE KUPUJE mirko mlakar, LJUBLJANA -Krakovski nasip št, 14, I, nadstr. materinstva sreča in čast. Mati je izvoljena posoda, po kateri zagledajo duše svet, da poveličujejo božje ime, materinstvo je skrivnost, po kateri se nadaljuje vstvarjenje, mati je vez, ki veže začetek s koncem. Posvečena je beseda mati, sveta je bila vsem časom in narodom, prva je, ki jo sladko zajeclja otrok, zadnja je, ki jo vzdihne dozorel mož. »Mater bo klical,« pravi dr. Pregelj v povesti »Bogovec Jernej« — to se pravi: »Umrl bo.« Mati je moč, od katere je odvisna prlhodnjost vsakega naroda, vsake države. Zato je bila češčena rodovitna žena v vseh časih, pesniki so jo primerjali cvetoči jablani, ki daje obilen sad, proslavlja jo sv. Pismo,' prosljavljajo jo prastari indijski spevi. Sramota pa je bila za vsako ženo, če ni blagoslovil Bog njenega zakonskega stanu. Z o sama beseda »blagoslovljena je,« kaže imenit-nost in svetost materinstva. Izraelci so s hrepenenjem pričakovali otrok, zakaj vedeli so, da iznikne iz njih rodu željno pričakovani Mesija. Vsaka izraelska žena je upala in želela, da se vtelesi v nji hrepenenje narodov in vsaka je živela sveto, da bi bilo sveto že v njenem telesu ono novo pričakovano življenje. »Bodite .sveti, kakor sem svet jaz Gospod, vaš' Bog!« — je rekel Gospod Mojze.su in te besede so si zapisale izraelske matere v srce. Slovenska mati! Svetovna vojna je pobrala cvet našega malega naroda, krivica, moč orožja, je raztrgala nas Slovence na tri kose. Vse sc je zavezalo, zdi se, da bi uničilo naš mali narod, ki je kljuboval tisočletje poginu. In ni izginil in je dajal svetu može velikane uma in kreposti, zveste delavce, skrbne gospodarje. Naš narod ni izginil, ker ga je vzdrževala Slovenka mati, ki^ač ni bala otrok, ki ni gledala na težave in skrbi, ki se ni ustrašila ne pomanjkanja ne trpljenja. Našega naroda ni mogel in ga ne more uničiti sovražnik. Uniči ga pa lahko Slovenka sama ... Med nami se širijo nazori, kakršni so tako zelo zmanjšali število prebivalstva na Francoskem, da tam zdaj razpisujejo nagrade za večje število otrok. Svet ne ceni več materinstva, svet računa in računa ter pozablja na večni račun. V Pragi je staro židovsko kopališče. Pred petsto leti so znosili vsak dan veliko število malih otrok na pokopališče. Jok in žalost mater jc bolel modrega ra-binca Levija, ki ni mogel najti vzroka kugi, ki je pobirala nedolžne žrtve. »Zakaj nas tepeš Gospod?« — je molil rabi Levi in poslal je svojega najbolj pobožnega učenca o polnoči na otroško pokopališče. Gleda naj in pride naj mu pravit, kar vitli. Učenec se jc vrnil s poročilom, da letajo po grobeli otroci v srajčkah. »Vrni se, vzemi otroku srajčko in prinesi mi jo,« — je ukazal rabi. Z mrličkovo srajčko je šel rabi k oknu in kmalu jo prihitel mrliček in prosil za srajčko, ker se no sme brez nje vrniti v, grob. Levi sc je branil: »Nc dam ti je, dokler no poveš, zakaj nas kaznuje Bog in nam pobira otroke, da se sliši po praznih hišah samo jok mater?« Mrličku jo šlo za srajčko, povedal jc in rabi Levi so jo zgrozil v duši: »Vi ulici za pokopališčem živita dva zakonska, kakor ni po zapovedih božjih in dokler nc bosta kaznovana, dotlej bo hodil smrtni angelj po židovske otroke.« To je pripovedka, a pripovedka nam koče orisati hudobijo tega greha. Kamenjali so ona dva za'konska in ponehal je pomor. Tako velik je tak greli pred Gospodarjem življenja, a koliko je tega greha, ki ponižuje krščanski zakon. Zato nam preti nova šiba vojne, ki pobere materam sine edince, da bodo jokalo ob praznih ognjiščih. Materinstvo je dal Stvarnik ženi, a izpremirtja se v z v e-r i n s t v o. Nikdo nima pravice ubijati, zatreti kali življenja ,naj bo razlog tak ali tak: Draginja, zdravje, služba, revščina, stanovanje i. t. d. Največjo starost in čilost dočakajo žene, ki so imele po več otrok, saj se pomladi pri vsakem. Narava sama varuje blagoslovljeno žensko, marsikatera jc samo takrat zdrava, bolekno dekle zelo pogosto postane krep,-ka žena. kadar je povila par otrok. Velika nevarnost za življenje in zdravje pa je vse, kar ustavlja naravni razvitek. Nagla smrt, dolge bolezni, po-kvočen život, so posledice takih dejanj. To jc nož, nabrušen na dva kraja. Žal, da je ves sedanji čas poln nonravnega .strupa, žal da pomaga vse rado v greh, da sc dobi za denar tudi navidezna pravica, ki pa no velja pred Bogom. Prišla je kuga nenravnosti na naš majhni narod, razkosan na troje. Izginili bomo, ne zato ker smo majhni ampak zato ker se ubijamo sami, ker ne ceni žena več sreče in časti materinstva, ker ni zakon več zakon in ni poštenje več poštenje. Boljše pvihodnjosti pričakuje in si želi svet, prinese naj jo novi rod a greh bo pomoril sine-edince in prazni nam bodo domovi. PRESAJEVANJE ZELENJADNIC. Sadike presajamo zato, da se zavijo v glave. Za prvo spomladno saditev odgo-jimo sadike v gnojaku, če tega nimamo, pa jih kupimo pri vrtnarju. Za poznejšo saditev pa nasejemo seme na gredice seti venice. Pri nas se začne presajevanje • nei kako sredi aprila. Presajamo samo močne in čvrste sadike. Slabiči so za nič. Naj« boljši čas za presajanje je zvečer in po dežju. Tudi je boljši oblačno kot solnčno vreme. Če pa dežja ni, pa moramo pripravljeno zemljo kaki dve uri pred na-saditvijo dobro namočiti. Po presaditvi moramo takoj zaliti, da se korenine sadik zablatijo in se jih zemlja dobro oprime. Presajamo solate in kapusnice. Najranija je mehka glavnata solata, za njo pride ledenka (ajserca) braziljanka, ki ima z drobnimi pikami posuto perje, je najtrpežnejša, ker ne zaide hitro v cvet, potem dolga poletna endivija ali štruca-rica in še več drugih. Da imaš vse poletje eolato, jo je treba presajati in seveda poprej našejati v presledkih treh do štirih tednov. Solata uspeva le v dobro pognojeni zemlji. V pusti ostane majhna, trda in lesnata. Za vsako saditev je treba še prej prelopateno zemljo na novo prerahljati in z grabljami poravnati. Razdalja posameznih sadik je 25—30 cm. S klinom napravimo jamico, v katero utaknemo solato in ticer tako globoko, kot je rastla poprej. Potem pritisnemo s klinom zemljo h korenini, da ravno in trdno stoji. Med rastjo je treba večkrat okopati, ker se zemlja z zalivanjem strdi in dohi skorji podobno površje; Zalivamo zjutraj in zvečer s postano i ne premrzlo vodo. Gnojnica ji zelo prija, a le pomešana z vodo ali pa zalita prej ali po dežju. Zelje, ohrovt, karfijolo in kolerabo prištevamo h kapusnicam. Za vrtno saditev pride le rano in srednje rano zelje : in ohrovt v poštev. Za presaditev velja ; isto kot pri solati. Razdalja med sadikami mora biti 40 cm. Zgodnje vrste zelja so: j erfurtsko belo in drobno in erfurtsko rdeče drobno. Zslje parkrat okoplji, osnaži plevela, ko nekoliko poraste, ga osuj. O zalivanju velja isto kot pri solatah. Obiranje zunanjih vek naj izostane, dokler so te zelene in čvrste. Kakor z zeljem tako ravnamo tudi z ohrovtom. Razločuje se od , zelja v tem, da je njegovo perje kodrasto, j je bolj sočnaf in se hitreje stoči v glave, : Okus je še boljši od zelja ia je tudi bolj redilen. Karfijola. To prežlahtno zelenjad- : nico imenujemo tudi kraljico kapusnic. Za to svoje gospostvo pa zahteva najboljšo ; zemljo in največ nege in skrbstva. Greda, na katero jo presadimo, mora biti že je- ' seni dobro založena z gnojem. Spomladi se zopet pognoji, prelopati, zrahlja in gladko poravna z grabljami. Na tako pripravljeno gredico se nasade sadike 40 do 50 cm narazen. Okopavanje, osutje in zalivanje naj bo po vzoru zelja in ohrovta. Koleraba. Koleraba naglo raste in prospeva v vsaki vrtni zemlji. Najranija je že osem tednov po presaditvi za kuho. Ker proti vročini ni občutljiva, jo pridelujemo lahko vse leto. Za prvo saditev se sadike odgoje v gnojaku, za poznejše pa se naseje seme na gredice setvenice. Sadi se na pripravljeno gredico 30 do 40 cm narazen. Okopavanja in zamakanja ne smemo pozabiti. Za kuhinjsko porabo je perje in glava. Barve je bele ali modrikaste. Ako predolgo stoji v zemlji, postane trda' in lesnata. Gospodinja naj poskrbi, da bo imela vedno mlade in mehke kolerabe. Rdeča pesa. Seme se naseje meseca aprila zelo redko. Zahteva globoko prekopano in dobro pognojeno zemljo, če je pregosta, se lahko presadi kot druge ze-lenjadnice. Da ji okopavanje in zamakanje prija, je samoobsebi umevno. y kuhinji jo T rabimo bolj po zimi ko nam druge zele-njadi zmanjka. KUHINJA. Aleluja. Olupke oprane bele repe posuši nad ognjiščem. Posušene shrani na suhem; ko jih rabiš, jih namakaj en dan v mrzli vodi ter jih skuhaj do mehkega. Kuhane odcedi in dobro sesekljaj. Naredi svetlo rumeno prežganje, prideni drobno zrezane čebule, zelenega pe-teršilja in sesekljane olupke ter zalij z juho, v kateri se je kuhalo suho meso, prida j še popra, pusti prevreti in daj kot prikuho na mizo. Ali pa: ee nimaš olup-I kov pa repo operi in nič ne olupi, zreži jo na kose, skuhaj jo in napravi vse kakor olupke. Cenena barva za pirhe. Pristavi v lonec jajca, zalij jih z mrzlo vodo in prideni k jajcem suhega perja od čebule. Ko so jajca kuhana so že tudi lepo pobarvana. Velikonočni šarkelj. Mešaj 12 dkg surovega masla, "4 dkg sladkorja, 2 rumenjaka in eno celo jajce. Ko si deset minut mešala, prideni 35 dkg moke, 2 de-setinki lilru toplega mleka in dva pičla dekngrama vzhajanega drožja, ki si g;i rnzmočila v par žlicah toplega mleka z žličico sladkorja: potem prideni še prav malo soli; vse narahlo zmešaj in dobro stepaj 15 minut. Stresi v pomazan model tak, ki ima v sredi cev (ako nimaš takega modela pa položi v sredi kozarec) in ga ])ostavi na gorko, tla vzide, pornnži ga in speci. Kadar je pečen, ga še v modlu poli,j s temle sokom. K k ima j eno osminko litra vode in 8 dkg sladkorja v kockah ki si ga prej oBribula ob dveh pomarančah; v tem sladkorju prevri koščke dveh poni;irano in kar ostane soka, ga polij še v modlu po pečenem šarkelj-nu ki si ga ravno kar vzela iz pečice. Nato ga pusti še eno minuto v modlu, potem ga stresi na desko in okrasi s pri-pravljenimi pomarančnimi krhlji. ZOPER SLABOKRVNOST,- BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste pripu-tim^t/t 'ravniki najbolj aromatično . ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki Ista nc kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vži-vaio z najboljšim uspehom odrastli in otroci. Pol-htrska steklenica stane 20 Din |80 kron). Razpo-sil|a se poštnoobratno vsaka količina, priporoča pa se naročiti 3 steklenice naenkrat. — Pišite na ' ."f" p" -ANGELU VARIHU« na VRHNIKI! ZAHVALA, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili ob priliki smrti naše predrage matere MARIJE MARINČ roj. JUŽNIČ. Posebno hvalo smo dolžni preč. g. župniku Al. Ccšarku, preč. g. župniku Ant. Medvedu iz Banja-loke, preč. g. kaplanu Fr. Ambrožiču, ki je vodil pevski zbor. Iskrena hvala vrlim pevkam in pevcem za ganljivo in v srce segajoče petje. — Hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit in ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Fara pri Kočevju, dne 14. aprila 1924. MARTIN, nadučitelj, IVAN, obč. tajnik - sinova. _REZI, LOJZI - hčeri. Francosko lucerno ŠVEDSKI SEMENSKI OVES (ječmenove), GRA-HORO in druga poljska SEMENA oddaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. VSI NA RAZSTAVO ! IJJa Krekovem trgu hiš, štev. 10 v prvem nadstropju jc vsako sredo in soboto razstava in prodaja ostankov blaga za obleke in perilo. Samo dobro češko blago. Prodaja se za polovično cenol V dokaz navedemo sledeče polovične cene: Modno sukno za celo moško obleko za Din 190.—, tenino-modri ševijot za celo moško obleko samo Din 290.—, najfinejši moški štof kakor angleški, cena moški obleki samo Din 390.—, lini cefir, cena moški sra;ci samo Din 38,— Kdo ne bo segel takoj po tem? — Tudi drugo blago se prodaja samo vsako sredo in soboto ali se pošilja po pošti vsak dan po tako nizkih conah. Naročite cenik pii: TEXTILBAZAR, Ljubljana, Krekov trg 10, I. nadstropje. 2033 PRFKI IP Podpisana Ivana Vreček, posest. rnt.l\L,lv< niltu žena na Trati, obžalujem vse žaljivke, katere sem govorila o zas. obtožite-ljici Mariji Šimenc, posestnici v Olševku ter »u ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega preganjanja. Kranj dne 5. aprila 1924. Ivana Vreček, pos. žena, Trata. OGLARJI! izurjeni in pridni, kateri že> le stalno delo in dober zaslužek, naj pošljejo ponndbc ca GRAŠČINO BOŠTANJ pri Sevnici. 2026 UPOKOJENI ŽUPNIK nastopiti službo pri kaki podružnici. Naslov pri upravi lista pod 2014. J*" Pozor, gasilna društva! Gasilna društva opozarjam na svojo veliko zalogo ČEPIC in NARAMNIC bodisi za šaržc ali moštvo. — Največja izberal NAJNIŽJE CENEI — Čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižje cene. ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7. Ml IN 3 stanovanjsko hišo, gospodarskim po-1*11-11» slopjem in gozdom, na prometn. kraju, se ugodno PRODA. — Informacije daje IVAN PERN0Š, Leše 4, p. Brezje, Gorenjsko, 2088 V A IFNPA za K0VASK0 obr,' poštenih ■ HU£llwH staršev, sprejmem takoj. Hrano in Stanovanje v hiši. — JOŽEF MARINŠEK, Hrastje Stev. 7, p. Moste. 2133 Pile in rašpe vsakovrstne, porabljene, dobro popravlja pa tudi porabljene za dobre zamenja IVAN FIGAR. pilarski mojster, LJUBLJANA, Hrenova ulica 19. Veliko se jih je že PREPRIČALO, da »e kupi DOBRO in NAJCENEJŠE oblačilno blago STOFE, CAJGE, iraško volneno, plavlno, beI/> BLAGO, svilene RUTE le pri KODRIČ & PDTOKAR Ljubljana, poleg trga, proti zmajskemu mostu —, pod «STENGCAMI«< Poizkusite tudi Vi! Sveti Jurij, hrabri vitez, v zmagoslavju zemlja raja, ti z junaško svojo roko srčno si prebodel zmaja. S tem Marjetici devici rešil mlado si življenje, tolikim zapadlim upom dal iznova si vstajenje. Zmaju-satanu še danes, ti junak, razčesni glavo, vodi v srečno zmagoslavje našo mater, Cerkev, pravo! IZDBRHZBI Kuga. Svobodomiselni časopisi »Jutro«, »Domovina., .Slovenski Narod.: se neznansko jez/./o, ker duhovniki in misijonarji svarijo pred njimi jn pravijo, da so brezverski in protiverski. Vedno trdijo, da niso proti veri, ampak da hočejo doseči samo, da se ne bo mešala vera v politiko. Vpijejo, da duhovnikom ni nič za vero, ampak samo za politiko in da samo iz političnega sovraštva oznanja jejo in vodijo boj proti tem časopisju. Mi smo že večkrat dokazali, da se svokodomiselci lažejo, če pravijo, da niso proti veri in katoliški cerkvi. Pa poglejmo to stvar še enkrat. Kaj pravi Kristusov nauki' 1. Mi smo katoliški kristjani Verujemo, da je en Bog, ki je ustvaril svet, ki je dal postave kako moramo živeti, da dosežemo zveličan je v nebesih. Verujemo, da je Jezus Kristus pravi Bog, da so resnice ® nauki, ki jih je on učil, res božji nauki, 1 ostanejo vedno resnični. Verujemo, da sv' katoliška cerkev, od Jezusa ustanovljena te resnice in nauke nepokvarjene ohra-"jije in razlaga. Katoliška cerkev je prejela od Jezusa to oblast in dolžnost, da ved-Mi to, kar je Jezus učil. Zato je krivo-™rstvo, ako kdo uči, da je danes res, da s» n ,)0£ov' jutri pa zopet res, da jc en am Bog; krivoverstvo je, ako kdo pravi, Je danes sicer prav in resnično, če pra-lla,», da je Kristus Bog in Odrcšenik sve-a> Pred 15sto leti pa ni bil in čez sto let j!'1 trebiti zopet ne bo. To ve vsak otrok, ,i'vse Je nekoliko učil katekizma, da katodni verujemo, da Bog res biva, da je veda m -('a toreJ zmeraj bo eni in isti Bog, ta^ Je BoS razodel in ostanejo njegove e večna resnica, Kaj pa pravi »Slovenski narod«? Te prve resnice, ki jih veruje vsak kristjan (tudi pravoslavni), pa taji svobodomiselno časopisje. >Slovenski narod« prinaša dne 16. marca t. 1. članek, ki to našo sodbo potrjuje. Pravi, da je vera rezultat psihičnih pc \ vov in posledica gotovih zunanjih vplivov, to se pravi s preprostimi besedami: Vero so ljudje iznašli in se izmislili kakor kakšno storijo. Nobena verska resnica ni zmeraj enaka. Trajne resnice ni, ampak se vedno menja. Meni se tako zdi, in je zame res, drugemu se drugače zdi, in je tudi res. Prav so imeli tisti, ki so dejali, da je tisoč bogov, prav ima tisti, ki pravi, da je en Bog in prav ima tisti, ki pravi, da ni nobenega boga. Tako .'rdi »Slovenski Narod«. Kakšna mešanica verskih zmot je tol Vse te verske zmote so bile že obsojene od papeža Pija X. Imenovali so jih modernizem. In »Slovenski Narod« baš v drugi številki slavi modernizem ko vero bodočnosti. Kristus v katoliški cerkvi vedno isto uči. 2. Katoliška cerkev dandanes ne uči nič drugega kakor je od začetka. Iste nauke, iste resnice, iste zakramente, kakor jih je prejela od Jezusa Kristusa, ohranjuje vedno in jih bo do konca sveta. Kristus je naročil apostolom: Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in učite jih izpolnjevati vse, kar sem vam zapovsdal. Jaz sem z vami do konca iveta. Kristus vodi sv. cerkev, da ohrani vedno njegove nauke in resnice in zakramente. To mi verujemo, že katekizem ram to pravi. Vemo, da so se spreminjale le postranske stvari v cerkvi, na prime/ obredi in molitve pri sv. maši, pri zakramentih, pri procesijah. Enkrat so bile te molitve, potem so nove vpeljali, enkrat daljše ali krajše, ponekod v latinskem, drugod v grškem ali slovanskem jeziku. A sv. maša, zakramenti, verske resnice se nitjo menjali, ker se ne smejo in ne morejo. Saj jih jc Kristus ustanovil. Svobodomiselno časopisje trdi nasprotno. »Slovenski Narod« pa pravi, da je današnji katolicizem popolnoma drugačen, kakor je bilo v začetku krščanstvo. »Slov. narod dne 11. marca.) »Nobena cerkev se ni . tako oddaljila svojemu prvotnemu namenu, nobena ni prišla v razvoju tako daleč, da bi izgubila značaj moralne in etične (nravne) vzgojiteljice človeštva, da bi se uklonila v svojih temeljih duhu materializma (samo za bogastvo, za denar, za moč, za uživanje zemeljskih dobrin) in prenehala biti to, za kar je bila ustanovljena in nobena se ni v toliki meri spremenila iz čisto duhovne v posvetno ustanovo kakor katoliška cerkev. Kdor bi pogledal v sveto pismo, bi se moral za glavo prijeti in ostrmeti, kako si današnji katolicizem sploh upa trditi, da je nadaljevanje onega, kar je ustvaril s svojim delom in življenjem veliki učitelj Krist. Katolicizem je popolnoma bistveno nasproten veri v prejšnjih stoletjih. (»Slov. Narod« dne 24. februarja 1924). A vse krščansko svetovno naziranje (krščanska vera) mu ni drugega kakor goljufivo zavijanje (sofizmi) in rezultati subjektivnega iskanja (kar je vsak človek sam iznašel in doživel). Torej: ali so zoper vero ali ne? Ali so take trditve proti veri ali ne? Mi smo katoličani in naša edina vera je katoliška. In vsak katoličan in kristjan hitro vidi, da so te trditve, ki jih postavlja »Slovenski Narod« res zmote proti veri. Imajo namen, da bi iztrgale svojim čitate-ljem katoliško krščansko vero iz src. In istega duha kot »Slovenski Narod« sta tudi »Jutro« in »Domovina«. Isti ljudje, zagrizeni svobodomiselci jih urejujejo in napadajo katoliško cerkev in smešijo verske resnice. Zato smo proti njim in zato jih veren kristjan ne bo naročal in podpiral, ampak se boril proti njim. Iz vseh naših vernih slovenskih hiš proč s takimi časopisi 1 Lažnivec je tisti, ki nam pravi, da niso ti časopisi proti veri. Vstajenje fare sv. Martina. Prelep je bil pogled po vrhovih bližnjih gora onega večera velike sobote. Kot bi gorele same v sebi tako so žareli njih vrhovi, pokriti še s poznim pomladanskim snegom, v žarkih zahajajočega solnca. Prelep je bil tudi pogled po cestah in potih, ki vodijo od farne cerkve pri Sv. Martinu v dolini na vse strani v gorske doline in hribe. Tako suhe so bile po toplem pomladnem solncu kot bi jih bili božji an-gelci sami postrgali za to veliko soboto. Po njih pa so hitele v topli pomladni večer gruče fantov in mož, deklet in žena, otrok in celo starčkov, razhajaje se od velikonočne procesije pri fari. Vsem pa je sevala neka tiha notranja zadovoljnost iz vedrih obrazov. Ni bilo sicer slišati hrnpnega smeha, a vsaka beseda je bila znanilec one velike, tihe sreče, ki je polnila te dni duše vseh faranov obširne župnije sv. Martina. Baš tedaj pa je doli v župnišču pri sv. Martinu vzel v roko >Oznanilno knjigo častitljivi župnik gospod Matevž. N'a tem je, da zapiše kot vsako soboto tudi danes za jutri, velikonočno nedeljo, oznanila svojim faranom za prihodnji teden. Ko pogleda z namenom, da se drži starega reda, nazaj na lansko sobo to, kaj jim je oznanjal, tedaj začne, sam ne ve zakaj listati tudi še dalje v prejšnja leta oznanila, kot jih je vestno beležil leto za letom, letos že petindvajseto. Ah I In koliko in kako različna so ta oznanila! Kako globoko so posegala mnoga v duše njegovih faranov, četudi počasi in skoraj nevidno! Vse to mu je danes jasno bolj kot drugekrati. Pred petindvajsetimi leti je bil namreč prišel kot novi župnik k sv. Martinu. Bil je še primeroma mlad in močan, učen in pobožen, poln zaupanja v ljudi in veselja do dela. In prav je bilo, da je bil tak. Zakaj lara sv. Martina je ležala globoko v blatu. Kako je bilo prišlo do tega, ni pravzaprav nihče mogel povedati. Le toliko je bilo gotovo, da je bil tudi pred prihodom gospoda Matevža za dušnega pastirja faranom sv. Martina pravtako vesten in skrben duhovnik in sicer skozi dolgo vrsto let. tToda leta in starost so ga bile vpognile. Že nekaj let ni mogel drugega kot ljubeznivo svariti svoje ovčice, ki so ga sicer rade poslušale, močno ljubile in spoštovale, toda zunaj cerkve se za njegove besede malo zmenile. Tako je zavladala kvanta in ples, gostilna in harmonika, tako so se razpasla ponočevanja in poboji, sovraštva in pravde, pa tudi slabo časopisje in zapeljivci vseh barv so jeli sekati dušam globoke rane. iTako je umirala fantom in dekletom lepa nedolžnost, možem Siva vera, ženam potrebna spodobnost, otrokom angelska sramežljivost. Tako je padala fara sv. Martina vedno globlje iz jasnih višin prelepega krščanskega življenja v ostudno mlako novodobnega paganstva. 5* In takšno jo je našel pred petindvajsetimi leti novodošli gospod Matevž. Vedel je, da je polna ran, toda ni se je ustrašil. Kot Kristus do grešnice tako globoko se je sklonil do nje. Vse je bil pripravljen storiti in vse pretrpeti za njeno rešitev. In res! Oznanilna knjiga, ki jo lista nocoj — na veliko soboto večer — mu je o vsem tem jasen glasnik. Ni je sobote, kjer bi ne bila k običajnim mašam in spominskim dnevom cerkvenega leta dodana še kaka posebna zadeva kot zdravilno sredstvo za rešenje njegovih faranov. Kdo bi jih mogel vse našteti! Saj gredo po vrsti skozi eelo vrsto let: posojilnica in knjižnica, bratovščina sv. Družine iu apostolstvo molitve, živinorejska in nabavna zadruga, III. red in Marijina družba za v .se stanove, Društveni dom iu mlekarna, društvo sv. Rafaela in svete vojske, misijon in tridnevnice, gospodinjski tečaj in tečaji za posamezne stroke kmetijstva, pohožnost Srca Jezusovega in sv. Jožefa, izleti Orlov in romanja, različne proslave in prireditve___Ah, Vse to se vrsti in se je vrstilo v oznanilni knjigi že celih deset let kot vidi nocoj, na velike sobote večer, od dola utrujeni gospod župnik Matevž. In ni mu žal, da je delal, I da je bil večkrat Dreklet in da so se mu metala polena pod noge na vseh koncih in krajih. Zakaj danes sluti, da je njegova fara drugačna. Toda so jo pmlrugačila društva, organizacije in drugi zunanjo odredbe'? Ne more reči, če pomisli nazaj, da niso k temu tudi prav zelo mnogo pripomogle. Toda obnova njegove fare je prižla še posebej od drugod. Pred 15 leti je namreč bilo, ko je izdal pokojni papež Pij X. svoje odloke o pogostem, da vsakdanjem svetem obhajilu. Nekam čudne so se sicer zdele te odredbe celo gorečemu, za vse dobro vnetemu gospodu župniku Matevžu na prvi pogled. Toda v »inovski ljubezni do vrhovnega poglavarja »vete Cerkve se jih je z vsem srcem oklenil. Preštudiral jih je, vmislil se vanje in odslej ni nehal — kot mu priča Oznanilna knjiga, ki jo prebira nocoj na velike sobote večer, klicati svojim faranom: •Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi.. (Jan. 6, 54.) To je bil odslej refren vseh njegovih govorov, to je bila odslej osrednja točka vsega njegovega dela, to je bila njegova najsrečnejša želja vseh njegovih zasebnih in duhovniških molitev. In kako čudovit je bil sad teh prizadevanj! Počasi je sicer šlo z možmi, toda več jih je bilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri obhajilni mizi. Mrzle so se sicer pokazale iz prvega do mala vse žene; toda zgled nekaterih je sčasoma pritegnil tudi druge. Gluhi so bili fantje in dekleta celih par let za župnikova vabila; toda po lastni skušnji poučeni, so vedno bolj zahrepeneli po hrani življenja. Le bolj na po vnanje se je zdelo nekaj časa, da se zbirajo otročiči vedno bolj pogosto pri Gospodu pred tabernakeljem; toda Njegova kri in meso jim je prehajala v njih kri in meso in s tem je rastla v njih tudi dejanska ljubezen do Njega. In zunaj cerkve po vaseh in družinah, kako je postajalo in postaja življenje drugačno. Kot pomladi, ko vdahne toplo soln-ee v vele ruše novo življenje, tako je obsi-jalo in poživilo božje solnce presvetc evha-ristije i>0 človeških strasteh oglodane duše... Kvanta je utihnila, harmonika iu klarinet .sta izginila, pravde so pojenjale, pijančevanje prenehalo, siabi časopisi so romali nazaj v uprave, noč je dobila svoj pokoj in dan svoje delavce, otroci so žarko vzljubili svoje stariše in ti so zopet gledali v njih od Boga j.'m poslane, predragoceno darove, skratka: vsepovsod 3e je videlo, da se vrača v faro sv. illartina nova, že davno nepoznana sreča. Svoj višek pa je dosegla Ia sreča — na zunaj in tudi v -rcih faranov — letošnje velikonočne praznil. \ O, kako pomenljivo lepo je bilo v farni cerkvi na veliki četrtek, ko so vsi, pa prav vsi, kar jih je bilo pri slovesni farni sv. maši, prejeli telo Gospodovo iz roke tako ljubljenega gospoda Matevža. Celo učitelj in poštar in orožniški atražJBojater, ki so še pred par leti oznanjali svoj svobodomiselni evangelij, o katerem pa so spoznali sredi čednostnih faranov, da jih ne more osrečiti, se čutijo danes vse srečne kot ude ene in iste druži ie ob obha;ilni mizi. 0, kako lepo je bilo pri velikonočni procesiji, ko farani sv. Martina niso molili samo po vnanje kot pred toliko leti svojega Boga, navzočega v kruhu v moštranci, ampak ga je slednji izmed n jih v živi veri in veliki milosti nos>I tudi v svojem srcuf Prava podoba prvih kristjanov v njihovih dušah. Zares f Oh e vb ar i.stične ni kruhu obhaja svoje vstajenje in obnovlje-nje fara sv. Martina vsa srečna in veseia kot je vesela pevajoča pomlad, ki hiti v cvetju irr petju če« ceste in pota, čez njive in go/de po širni, lepi dolini. Še posebej srečen pa »nuje nceoj na velike sobote večer tam v farni cerkvi sv. Martina, ki se tako ponosno dviga v zvezdno pomladno noč, svoj govor za velikonočno nedeljo gospod župnik Matevž, katerega govora vodilna misel bo: >Gospod Jezus v presveti evhaii-stiji! Obiskal si in obiskuješ mene in z me-, noj vred moje farane v polni meri; obišči še druge in naseli se v njih sredi in njihovih dušah vedno bolj pogosto, da, vsak dan };o svojem Kruhu Življenja in vsa zemlja bo I gledala tvoje vstajenje.: Montanus. Kaznovani ufeoj. Enrika Handel-Mazzeti. (Konec.) Ljudje so se zaceli razhajati. Pri kro-pilnem kamnu so se nekateri ozrli proti jokajoči, a v senci je ni nihče spoznal. Kmalu na to je prišel kaplan, se ozrl na desno in levo in ko je videl v klopeh še par ljudi, je šel v spovednico desno pod korom. Kaplan, poslan staremu, bolehne-mu župniku v pomoč, je prišel šele pred kratkim iz semenišča in je bil ves poln duha in vnetosti semeniškega ravnatelja-Vsak dan je sedel v spovednici, četudi mu je župnik zagotavljal, da razen o veliko- nočnem času ni prav nikakega dela v spo- vednici. Žena v klopi ni zapazila duhovnikovega prihoda. Šele ko je prižgal luč in je sli-gala listati po knjigi, je postala pozorna. Pogledala je okoli sebe. Sveča pred spo-vednico je žarela kot zvezdica v temini pod koroni. Zvezdica je vabila: pridi! V svetlobi sveče je videla upadli, jetični obraz mladega duhovnika, sklonjenega nad knjigo. Nikogar ni bilo. — Pridi! Na praznik sv. Jožefa 1894 je zadnjič klečala v tej spovednici. Potem se je zgodila nesreča. Ob zadnji spovedi je bila šele malo časa poročena in blazno zaljubljena. Gospod župnik ji je govoril o sv. Jožefu, ona pii je rekla — kot bi se včeraj zgodilo, tako dobro se spominja tega: sv. Jožefa imam rada, a svojega Jožefa imam še rajši. — Ali raje kot našega gospoda Boga ga ne smete imeti! je opominjal župnik. sest let je minulo od tedaj. Rajši ga je imela kot Boga; in radi tega jo je zadela taka nesreča. Marijica, le lepo moli, mamica bo takoj prišla, je rekl?> otroku, stopila s spovednici iu pokleknila. Vratica so se hitro odprla in s prijaznim glasom je izgovoril kaplan latinski blagoslov. Glej, vendar je nekdo prišel. Podprla je glavo z rokami, premišljevala par minut, nato je začela govoriti. 1'rečastiti, na praznik sv. Jožefa pred šestimi leti sem biJa zadnjič pri spovedi in potem nič več. Veste, imela sem moža — tako dobrega moža — tako neizrečeno zvlo som ga ljubila. — Tako sem ga ljubila! ie iskreno ponovila. — Duhovnik je nalahno zakašljal. — »Tudi otroka sva imela. Tri lota sva bila poročena, potem pa se je on smrtno ponesrečil. Ko se je to zgodilo, potom je bilo žalostno z menoj. Nič več nisem hotela vedeti o Bogu. Nič nisem več molila in v cerkev nisem šla nikoli več. Moje srce je bilo kot mrtvo. V enem samem kotičku je še tlelo. Človeka, ki je povzroči! smrt mojega Jožefa, sem sovražila, želela sem mu smrt, — kot ogenj je bilo to sovraštvo v meni. — Obstala je in čakala je na kako svarilo spovednik&vo. Ta pa je molčal. — Nadaljevala je z nekoliko zamolklim glasom: »Vse je bilo temno v meni, kot noč temno. In okoli sebe rem videla vse lomno. Danes pa je nenadoma postalo svet-io' Videla sem človeka, ki je povzročil smrt Mojega moža. V obraz sem ga hotela pre-kot sem storila vedno, a nisem mog-r "[orala sem mu odpustiti. Tako je bilo, m bi mi moj Jože to ukazal. Kot bi izšlo Kalnce, tako jasno je sedaj v moji duši. — i oda prečastiti,« — vznemirjeni glas se je spremenil v otroško šepetanje — »mislite da mi bo ljubi Bog odpustil? Mislim da,' Ker jo čutim, toda lahko se motim.c , Duhovnik je z globoko vnemo poslušal izpoved, in ko je izgovorila zadnji, tako a"'ni stavek, ni mogel takoj odgovoriti, j,™ Povzet je bil. Bal se je, da se ne bi s t),'] uePrimerno, nerodno besedo dotaknil ta i° v božjega umotvora, kot je bila ni . 'i' vsled do smrti ranjene ljubezni™«13 Boga, a ga zopet našla po isti, d! "j oc'sčeni in posvečeni ljubezni. — Mla-uhovnik je sedaj slišal samo navadne, vsakdanje spovedi in dajal navadne nauke; kaj naj reče tu, kjer sam Bog tako sijajno govori? »Ali mislite?« je še enkrat v skrbeh zastokala. »Da, otrok moj, mislim,« je odvrnil spovednik. »Lahko ste čisto mirni.« Pomislil je. »Le mirni bodite in zahvalite Boga, da vas je tako milostno vodil. Z vami se hočem zahvaliti Bogu.« Razen par besed ni rekel ničesar več, kar bi se oziralo izrecno na njo in njen duševni doživljal. Besede, ki jih je še pristavil, so bile splošne, baš take, kot jih je včeraj povedal neki tretjerednici. Opomnil je nabližnji praznik, govoril o veri in ljubezni, o zaupanju, o božji previdnosti, dal je spovedanki tri očenaše za pokoro. — Vse to so bili duhovniški navadni izreki, kakor si je sam priznal; toda kaj naj govori ubogi človek, lcjer je Bog govoril? V srcu spovedanke je še vedno govoril Bog, zato ni slišala navadnih naukov; vsako duhovnikovo besedo je čutila, da se nanaša na njen doživljaj; pri vsaki besedi je vsa blažena zadrhtela. Kako dober je bil Bog z njo! • In seProsim, ne zahtevaj od mene tega, Cecil, zakaj ne morem ti povedati... Ubogi Simon! Dolžna sem mu tako globoko zahvalo. Da, ni se ti treba smejati, CeciJ, zakaj res je. Naučil me je, kaj je življenje in kaj pomeni smrt in zakaj je ljubezen močnejša od življenja in smrti.c Vojvoda je vstal in nežno poljubil svojo mlado ženo. •Obdrži svojo skrivnost, dokler pripada meni tvoje srce/ je rekel tiho. . Moje srce je bilo vedno tvoje, Cecil.<: >Toda najinim otrokom boš povedala neka: svojo skrivnost, kajne?< Virginija je zardela---- KONEC. Pfaff šivalni sfrofi so nafbolj priporočljivi. - Cene solidne. Plaflflvo na obroKe. ION. VOK r.JUBEJANA A NOVOMESTO. Vrihiln na 0BcNI ZB0R "Kmetijskega društva 1 -.l/IIU T Sodražici, r. z. z o. z., kateri se vrši dne 4. maja 1924 ob 3 popoldne v društveni dvorani s sledečim dnevnim redom: t. Čitanje revizijskega poročila: 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1923; 4, dopolnilna volitev načelstva; 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov. Kimittl VA7 z valiarji in okvirjem za žago l\U|illll »Ut samico. — Ponudbe je poslati na: A. TRSAN, JESENICE, Gorenjsko. UAI fl t JANEZ: Tine, pri županovih smo se ',HLU ■ pa danes tako smejali, da je bilo kaj. Imajo črevljarja, da bo celi družini boks-čevlje napravil. Pri rezanju podplatov je pa mojster krivec zlomil. Županov oče, bistra glava, so pa kar žarfo prinesli in podplate žagali. To je bil špas, TINE: To so ga pa pogruntalil JANEZ: Ali veš, kje so dobili tako trdne podplate? TINE: Kaj bi ne vedel!? že cela Kranjska govori: kdor pri PEK-KOTU usnje kupi, ne fali. JANEZ: Pa nekateri pravijo, da nočejo po sejmih usnje prodajati, ker to blago podraži, TINE: To pa že ni res! Jaz sem se prepričal, kako poceni se na sejmu usnje kupi. Vrhu tega pa dobiš vedno sveže in ne preležano usnje. — Zato pa, kdor hoče svojo družino dobro obut«, naj kupi usnje na sejmu: v Novem mestu, Radečah, Št Vidu pri Stižni, Žužemberku, Semiču, Ribnici, Lukovici, Metliki in Črnomlju na stojnici FRANC PERKO. 3* MEDSEBOJNO PRESENEČENJE. V pariških gledališčih mora biti gledališki zdravnik pri vsaki predstavi zraven. Ker je to večkrat preveč dolgočasno, odstopi včasih svoje mesto komu drugemu. Tako je oddal neki zdravnik svoje mesto mlademu pisatelju, in ravno takrat je junakinji igre prišlo slabo in sicer že takoj v početku igre. Nadzornik je prišel k domne-vanemu zdravniku in šla sta na oder za kulise. Ravnatelj si je vil roke, igralka je pa zdihovala in tarnala. — Namišljeni /■doktor- je prijel igralko za roko, da bi videl, kako ji žila bije. Igralka je še bolj tarnala in se vila kot kača. Ali mate kolinsko vodo?« je vprašal idoktor: ravnatelja. ; Imamo jo.c : Prinesite jo, da bo duhala! Ravnatelj je odhitel proč, in ostala sta samka. Igralka je naenkrat odprla oči in je rekla: >Gospod doktor, ali ste dober človek? : Upam, da sem.c . Vidite, meni ni prav nič. Saj sami vidite. Rada bi imela par dni dopusta in vi mi ga izposlujte. Dobro! je rekel pisatelj. Sedaj bom pa še jaz vam nekaj povedal, in upam, da imate tudi vi dobro srce. Jaz sem samo zdravnikov prijatelj. Naredite kakor da bi vam moje sredstvo pomagalo, in izpo-sloval vam bom dopust. Tedaj pride ravnatelj s steklenico kolinsko vode. Igralka je bila takoj spet dobra in je lahko igrala naprej. Vendar je zdravnik zahteval, da mora iti v svrho po-mirjenja živcev par dni na dopust. Ravnatelj je takoj dovolil in so bili vsi trije zadovoljni. ZASLUŽKI ROKODELCEV V AMERIKI. Ameriški časniki tožijo, da je pridigarjev zmeraj manj. To pa zato, ker imajo premajhno plačo, povprečno samo 27 dolarjev na teden. Pri tej priliki izvirno, kakšno plačo imajo rokodelci. Na- vaden čevljarski pomočnik zasluži toliko kot pridigar, zidar 30 dolarjev, k0. vinski delavec 38, pek povprečno ."0 ,j0. larjev na leden, boljši tovarniški delavci pa GO do 80 dolarjev. ŽELEZNIŠKA KRIŽIŠČA V AME-III KI. V Ameriki ob križiščih železnic navadno ni ograj, kakor so pri nas. Zato so pa samo v enem četrtletju na križiščih do smrti povozili 517 ljudi, smrtno ranili pa 1710. Začeli so agitirati in so rekli, da se mora pred križišči vsak voz in vsak avto ustaviti in se mora lastnik previdno prepričati, ali je nevarnost blizu. Seveda je to malo čuden predlog, drug bolj pameten predlog pa pravi, naj se železnice ob križiščih speljejo pod zemljo ali pa nad njo. Seveda bi se moralo v tem slučaju vse predelati, kar jo nemogoče. UPOŠTEVAN MIGLJAJ. Pesnika Lud\viga Uhlanda (1787— 18G2) so dijaki univerze v Tiibingenu častili s sanjavo navdušenostjo in niso opustili nobene prilike, da ga slavijo na ta ali fini način. Tako so se leta 1857 navadili prihajati po gostilni pred njegovo hišo in zapeli tam krasno njegovo pesem: Če bi prišel danes kak duh dol k nam na zemljo. Niso se pa zadovoljili ■/. eno samo kitico, temveč so redno speli vseh sedem in tako jemali staremu pesniku potrebni počitek — Uhland je bil takrat že 70 let star. Namen je bil dober, uspeh pa ne. Uhlandu so je začetkoma to dopad-lo, nazadnje se je pa le naveličal in jo mislil, kako bi si pomagal. Sredstvo je bilo kmalu dobljeno. Povabil je nekaj dijakov na skromno večerjo, jih je pa potem prav dobro pogostil in jim dal lu-di dosti piti. Vino je jezike kmalu razvozi jalo, dijaki so peli to pesem in ono, nazadnje pa priljubljeno znanko: ('e. l)i prišel... Sivolasi pesnik jc poslušal pesem smehljaje se do konca, potem je pa vstal in se v daljšem govoru zahvalil za izkazano mu čast. Toda, je rekel slednjič, pesem se mu kar nič več nc dopadc, je za veliko kitic predolga, in če bi jo šo jiiimiiHi^nh i rr,K7.«wti. | To milo dala teti Mici, Ta vidi pene in se čudi, | najboljši v kra j u sta perici, kaj milo „ZLA TO ROG" vse J Nadaljevanje sledi. ........................................ nudil enkrat spisal, bi bila na vsak način k1^ Nastal je velik vihar, od vseh strpni so silili vanj, naj pove vzrok. Majal io z glavo, nato pa prijazno rekel: »Vidite ljubi moji, ta pesem mi ukrade vsako noč moje najslajše spanje.« Od tedaj naprej ga niso več motili. Zdravnik: »Ja prijatelj, nič'ne pomaga umreti bo treba.« — Bolnik: »Gospod zdravnik 1 Saj ne znam umreti — ko še nikoli nisem poskusil.« Naše zasluge nam pridobe priznanje poštenih ljudi, naša sreča pa priznanje nerazsodne množice. Značaj kakega človeka se ne kaze toliko v tem, kaj si želi, ampak kako si kaj želi. _ TRGOVINA LJUBLJANA PRESELITEV! MARIJA ROGELJ UNGARJEVA UL, 4 - vljudno naznanja, da prodaja radi preselitve po znatno znižanih cenah zimsko blafo pod lastno ceno. V zalogi ima Stole, caibe, šilon, kotenino, celir, okslort, cvilh za mo-Jroce belo in rjavo kotenino za rjuhe, kovtre, odeje, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo _ Nobeden nuj ne zamudil — Priložnost aa-1 mo do 30. APRILA! VEUKA KOč se bliža! Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmancc, s c kupi danes najbolje in najceneje pri Ivanu SAVNIK v Kranju. robe. ZAL03A le Izkoristiti) ugodno prlilKO kajsr (raste v Cilja in »skupite si vvelo t'|Ov.R.Stormeckl SUKNA I" kimjarna za Sta volne " ienike J kMWn«, cetlra, hlate-^'»drugo manufakturno VELIKANSKA. Cena Čudovito nizka tar si radltega ogromno denarja prihranita. Trgovoi en gro8-cene. Cenik zastonj I Pridite in prepričali se boste, 10(**Wn moške in ženske Stole pri metru od 0 K ceneje, kakor lansko leto. Ker se Vam u«0dna prilika, glejte, da iste ne zamudite! %vina ANTON SAVNIK, Škofja Loka. HiSii podgane, stenice in šiurki 'riWwv.P0Bln'tl' nko uporabi iiit.o naša preir.luiiona »rork , l;f0,'l mišim in podganam Din 7 00, na Proti „ i stenico 10 Din ca molio i) Tin. m... ?">»»" 8 in 7-6M Din. mast proti nsora 6 nin. 7(0 hf. .', ni''rn v obleki 7 50 l)in, proti mravlisino " Ea ■'•■''-»njo maileiev 7 Din. Pošilja i ™8tjn. .Aites", Kom. laboratorij. M. JUnkor, Zasrr«*), Petrlulaka uUoa SfXIl. I OSTANKI Ia češkega manuf. blaga, cefirja, platna, šifona, delena, inleta, liskanin, tkanin 40 »šE za dinarjev i t» C k 3 u 9 w -D 0 v , C . ra a M III X O a o O z a a o a ■j S N i « 2 5 i «* s Z u « w Z £ « i 3 s 3 Ž |i z ® O a S » > S «• ra M N KUPUJTE fr vse VaSe potrebščine, novodoSlega pomladanskega in letnega BLAGA za ženske in moSke obleke, svilo etamin, batist, saten, perilo, Sifon, kotenino, oksfort, cefir, cvilih za madroce, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in Serpe pri znani domači trgovini UnM Ccšiflfc Ljubljena, Liiprieva in Stritarjevo ulica DBF- BLAGO SAMO ČEHOSLOVAŠKI IZDELEK I Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreme (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE. Dalmatinski SVETOVNE ZNAMKE nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica > SPLIT«, del. družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12. Pozor. Modna in manuiakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine ra MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. .POD VEIBOIT LJUBLJANA, Stari trg št. 3. SALONIT AZBESTNI ŠKRILJ \ buje Plošče; ftnolf 1 najboljši materijal za . pokrivanje streh, klju-vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam. za vsakovrstno pozi-davanje zidov in podstrešja. Ako vporabijaie SALONIT" prišfedite denar in čas. 1 materijal prve vrste po nizki ceni; 2. je silno lahek pri delu; 3. slab prevodnik toplote in mraza; 4. neizgorljiv in nepremočljiv; 5. neobčut. za premembo temper.; 6. ga ne more odnesti največji vihar; 7. prihranite pri sestavi ostrešja; 8. stroškov za vzdrževanje: nikakih; 9 posiaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete na SOLIN kod SPLITA Seno prvovrstno, in OVSENE OTEPE ima naprodaj Fr. Peterlin, Podboršt-Komenda. Mud cement • i VONOLi VARNA .ZVONOGLAS" J^MANCVA M A R j g Q ^ TE^TON i! W HiTRA POSTREŽBA, I PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, nizke'CENE j i račun .pri 't r\ i z a druzni-gospcdap ski-banki c4 I M D IO/1D m7 —^ ' I 1 ( ! ! SAMO SE NEHAJ DIMI ! 11 Razpošiljam KUPONE za rnoš!«; o&jfhp 20 m Maga ln celotna oodlajjaj c Vzorec A po Din 575-— za kupon Vzorec B po Din 525-— za kupon Vzorec C po Din 435'— za kupon POSTMNii PROSTO samo dokler tra a zaloga, Pri naročilu rie pozabite pustiti poslati obenem; srajco spodnje hlače, nogavice ali kravato! -! Vse nalccnele! Naročile Jalto pn r. teš!?o¥ar ^ Llubifana SFASI TRG SI. 16. Tvrdka F. Fajdip i mlzarilTO ib taloga poIrStv, Piiporoča omare z ladclci in tudi visoke iz mehkega ia trdega lesa, postelje, m o. droce, žimnice. žičnike, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v * Ljubljani, h Patra cesta I? po najnižjih cenah. t i ♦ ♦ ♦ 2 i priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške iu ženske obleke ter razno periino blago: platno, sifone, ceflrje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. / / H. 4 E. SKHBERHE veletrgovina z maiiufakturnim blagom ^ LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. \J \ Zadružna gospodarska banka d. d. ilefc,n st 57' Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ~ ' ' " ' Telefon št. 57. __v last°i palači (vis a vis hotela „Union"). ==—=— Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000 - - Podniznice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor.^plil^i^, Ekspozitgra; Bled, Interesna skupno8t z Gosp0. clarsko banko d. d. v Novem Sadu ---- .^IrvtU^uJoS^^uT1^ ^t„a,mcedD,rne ^ prodaia tule valute ln devize. Odfiovorni urednik Anton Sušnik v Liubliani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.