Naši dopisi lz poslojiiiskci;:! okrajn.*) Dolgo sem čakal, da bo z dežele kak uoitelj dal odmev govoru v peti seji deželnega zbora dne 17. sušca na izjave gosp. poslanca za kamniški okraj, a zastonj sem pričakoval. «Slovenec» sani je omenil nialo ])otetn, da bndo učilelji težko inolčali. Gospoda poslanca grozno skrbi naraščaj šolskili troškov, to pa le šolskih, zakaj o drugih prilikah se ni nikoli lako izrazil. Doslej se je tu in tani povdarjalo. da vspebi Ijudske šole niso povsem prirnerni žrtvam, ki jih dežela s šolo ima, ne da so učitelji tega krivi. G. Kersnik pa to odločno pove, da sta dva lehtna razloga, ki vplivata, da šolstvo in učiteljstvo ni tako, kakor bi moralo biti po pravici. To je, učitelji sami smo nevspebov krivi, Njemu je prvie, rečem. prvič pomanjkljivost šolskega nadzorstva. drugič pa čudno postopanje pri oddajah učileljskili služb, ki dela ufitelje služne in jib dovaja do tega. da ne gledajo več na svojo veljavo. (Konec piili.) Z Dolenjskega. «Entbeliren sollst du, .sollst entbebren! Das ist der ewige Gesang» (G. Faust I.) Dopis «Z Notranjskegav v jedni zadnjih številk Vašega lista mi je tako dopal, da sein gadvakral po vrsti prebral, ker dokaz je jako razviden, kako dobro se iinamo učilelji. Uči pa nilajše tudi to, da bodi previden in sam, ako li le okolnosti dopuščajo. Jaz še *) Ta dopis je ponatisnen po «SI.» št. SO. niseai doslej nikoli takega domačega računa delal, gledal seiu le, da niseni nikdar več izdal, kakor sein dobil; uvidim pa, da je jako koristen. Pii vsem tem naitt pa marsikateri naše tuko uizke plače vedno le zavida. Tako nekeinu dopisniku z Notranjskega v jednem naših dnevnikov ni všeč, da je nekdo iz istega dela Kranjske pisal resnico o naših plačah v «Učit. Tovarišu». Res bi bilo dobro, da bi se naše plače drugače uredile in sicer po službenib letib, ker to bi bilo najbolj pravično in za šole najkoristnejše, ker bi se učitelji tako ne premikali iz kraja v kraj. Delo je pa posebno ondi težavno, kjer je preveliko število šolo obiskujočib otrok. Koliko je še na Kranjskein šol, v katerib pride na jedno učno raoč čez 200, da. še oelo čez 300, reci: tri sto učencev. Ali bi ne bilo tedaj pravično plače po službenili letih urediti, ker imajo veiMnoma oni učilelji največ učencev, ki so IV. plačilni vrsti? Pa bode že kdo rekel, le glej ga in poslušaj ga, kako zopet moleduje; le plača jn denar. tii *e premleva vedno. Mi^lim pa, da se bo še, dokler <o plače prav ne urede. Pa upajino na boljšo bodočnost, katera nain mora jedenkrat prisijati in bodimo veseli dotlej, ila pravo veselje v resnici pride, ker: «Ein Vergnflgen eruarten. ist aucb ein Vergniigen« — pravi Lessing. Tako bode naš trud nekoliko pozabljen in težavno naše delo iilajšano. —/.