20 Dopisi. Iz Zagreba 10. jan. — Deželnega zbora je konec, a bana Raucha še — ni konec! Al, kar še danes ni, mora biti kmalu, sicer si zapiše magjarski dvalizem na čelo kritiko, ktera v eni sami besedi pove vse, in ta besedn glasi se: korupcija! Več časa se je motal in motal ta deželni zbor na hudo nevoljo vseh pravih domoljubov , in sestavljen le od uradnikov in slugov Rauchovih sklepal je o najvažnejših zadevah deželnih, in to, če tudi so bile zelo prazne klopi poslancev! In kakor bengalični ogenj je razpust deželnega zbora ilu-minirala razsodba v Petrinji, v kteri je bil Mrazovic 7. dne t. m. nedolžen spoznan, — Rauch pa po takem obsojen, da je imel roko vmes v oni slepariji, po kteri je, kakor je „Zatočnik" naravnost rekel, dežela blizo za 10 milijonov poškodovana. Potrla je pa ta sodba bana Raucha tako, da v poslednji seji, ko je bil deželni zbor razpuščen, mu je popolnoma besedo vzelo, da od vsega njegovega govora so mu le besede: ,,vabim vas gospoda v cerkev in tako dalje!" v ustih še ostale. Mraz o vi ca pa, ki je v „Zatočniku" razodel ,,krasni značaj" banov, so domoljubi častili s serenado in navdušenimi živio-klici. „Agramerica" zdaj skuša sodbi v Petrinji veljavo podreti s tem, da pravi, da je bila to le sodba vojakov (graničarov) a ne civilne sodnije, in veže še druzih otrobov več; al še bolj je s tem ma-melukinja Rauchova zabredla v blato, kajti „Zatočnik" zahteva, naj baron Rauch Mrazeviča na novo toži pri kaki drugi tujisodniji, na priliko, na Dunaji, in velja naj to, kar bo ta sodnija razsodila; dalje pa še barona Raucha poživlja, naj ga toži tudi zarad očitanja o li-mito-soli, in mu žuga, ako ban tega ne stori, ga bode sam „Zatočnik" tožil. — Iz tega vidite, v kakošni „svitlosti" stoji zdaj svitli gospod ban hrvaški, in kamo je zabredel Andrassijev privrženec, ki je imel magja-rizem glorificirati v trojedni kraljevini! Vsa dežela je zarad tolikega Škandala iz sebe in pričakuje, kaj bode. Iz Prage. — „Pokrok" je priobčil glas nekega avstrijskega patriota, ki je vreden, da ga izved6 tudi Slovenci. On — baron Kotz? — je bil ustavoveren, ne sicer kakor da bi bil priterjeval raznim osnovam vladnim od Smerlinga počenši, kajti dobro je vedel, da vse one vlade stale so bolj na nemškem (liberalnem) nego avstrijskem stojališču, ampak nadjaje se, da bode pravemu poravnajočemu ministerstvu morda vendar moč, ustavo v soglasje spraviti z avstrijskimi razmerami. V tem obziru je z veseljem pozdravil ministerstvo grofa Po-tockega. Al Beustov odgovor, ki ga je dal unidan dr. Riegerju, odprl mu je oči, da odslč mora biti deklarant, ako hoče ostati Avstrijanec. Prej se je nadjal, da grof Beust dovrši spravo. Odkar pa je odgovoril ne kot državni kancelar, ampak kot pi-savec „Presse" ter zabrenkal na veliko-nemško struno, in kar je „N. fr. Presse" zmage si svesta naznanila, da se grof Potočki vjema ž njim, od tedaj se od te strani ne nadja ničesa. Ker tedaj oni ministri — kakor je videti — Avstrijo pripravljajo za pruski želodec, zato je češka deklaracija postala avstrijska deklaracija. Le enaka pravica vsem narodom more pot prestriči onemu razjedalnemu prizadevanju. V prejšnjih časih se je Avstrija mogla vladati s pametnim centralizmom; danes je to nemogoče, in ker dvalizem ni druzega kakor le dvojna centralizacija, zato 21 se tudi on ne more vzdržati. Le federalizem more rešiti Avstrijo, zato morajo njegovi zmagi pot gladiti vsi pravi avstrijski domoljubi. Življenje Avstrije je odvisno od federalizma. Velikonemško prizadevanje je svojo moč zadobilo s tem, da so se Cehi razglasili za „velike izdajice"; odšle avstrijska ideja v Cehih in v opoziciji ima svoje zavetje. — Mi sedaj stojimo kraj brezna — dalje piše omenjeni patriot — in oni, ki bi nas imeli rešiti pogina, tega ne bodo mogli, kajti zdi se nam, da jim več ni veliko mar za to, da bi rešili Avstrijo. Kdor pa v sebi še čuti pravo avstrijsko srce, ta mora tem nevrednim prizadevam odločno nasproti stopiti in visoko vzdigniti zastavo federalizma. In ker federalistično stojaiišče najboljše izrazuje češka deklaracija, zato naj vsak Avstrijanec z menoj vsklikne: Živela češka deklaracija, ki je deklaracija tudi Avstrije! Federalizma prav ne umejo oni, ki jim je le pretveza, češ, da si ž njim pribori svoje posebne pravice. Federalizem je prava sredina med partiku-larizmom in med centralizmom. In prav zato je ta osnova edina, ki dandanašnji more zediniti vse različne namere v Avstriji. Trst 11. jan. — Tudi nam huda zima ne prizanaša. Burje in snega imamo več ko je treba. — Vino se je letos tudi pri nas podražilo, posebno letošnje je dobro, a še bolje bi bilo, da bi ga znali dobro nare-jati. Mnogo naših kmetov je, ki bi radi vinorejo po podučnih knjigah ravnali, al slovenskih ni lahko dobiti, laški pa ne razumejo popolnoma. Ker je Vrtovčeva „vinoreja", ki so jo pred več leti „Novice" na svitlo dale, že zelo redka, naj bi jo društvo sv. Mohorja ali pa Matica še enkrat na novo na svetlo dala. — Na političnem polji napredujemo dobro; narodna društva v okolici *) imajo lepe večerne zabave. ,,Primorec" nam je dobro došel in naši poslanci se krepko — žalibog! da brez vspeha — poganjajo v mestnem zboru za narodne in materijalne zadeve; dr. Nakič je unidan med drugim tudi zahteval, naj se dac zniža ali, če mogoče, cel6 odpravi in po drugem načinu pridobi, česar je za mesto potreba; al kolovodja Lahov Hermet je jako srdito proti temu govoril, čeravno je krivica jasna kot beli dan, da se mora za bokal vina 13 soldov daca plačati. Preteklo leto je ta dac čez en milijon forintov v mestno blagajnico pritiral in to večidel le iz okolice, okolica pa za to skor trohice ne dobi od mesta. Zatorej pozor okoličani! zapomnite si: sloga jači in nesloga tlači. Okoličan. Iz Roj a ne 11. januarja. {Čitalnica naša) napravi v spomin Vodnikov veliko besedo z igro „Grajščak in oskrbnik". Po besedi bode krasni ples. Vljudno vabi odbor vse ude k tej slovesnosti; neudje bodo povabljeni z listki, kteri se pri odboru dobijo. Listek velja 1 gold. Ivan Dolinar, tajnik. Iz Istre 8. jan. — Srečna Kranjska, da bodeš tudi v velike županije stisnjena! Ozri se k nam po Istri, beri prvi list letošnje naše „Sloge!" kako ima Pazin grad (mesto) 3090 duš in 20 srenjskih zastopnikov, druge z gradom združene občine z več ko 7000 prebivalcev pa le 9 zastopnikov. Prvi so vsi možje iz inteligencije, in v čegavo korist svoje očetovske glave belijo, se samo po sebi razume; drugi, ako bi bili tudi vneti za svetinje naroda, ne morejo (v manjšini) nič opraviti. V drugih prestrojenih županijah je komaj kaj boljše, plačila veliko več kakor nekdaj, hodd do po-destarije mnogi 4 do 5 ur; v nekdanjih malih županijah večidel ni ga, ki bi zapovedoval, in ni ga, ki bi ubogal; vsak dela kar hoče, in tako je velik nered — da, reči se more, brez vlada. — Deželni zbori so se •) Kaj pa da je v Trstu vse tiho? Vred. prenaglili, ko so to postavo delali. Premisliti bi bili morali, kako so nekdanji slovenski župani lepo vladali in kako se še dandanašnji občine na Ruskem — male občine po starinsko lepo vedejo! in kdor to izvedeti želi, naj bere knjigo: „11 mondo slavo" iz francoskega prevedeno v italijansko, v Marsiliji se mi zdi 1. 1856. Poskušnja z velikimi županijami bode občno nezadovoljstvo napravila in kakor nepraktična bode padla. To Vam prerokujem. *) Iz Istre 9. januarija. — Kralj „Poštenovič" je v Rimu! pa vendar menda ne še z vrečem in torbo ali „mit sack und pack"; zato morda še ne bodo Italijani Buzeta grada in poitalijančani reveži bližnjih mu gradičev sedaj še svečanosti napravili. Po zanesljivih virih znam, da so neki neumni fantalini, med kojimi ima marsikteri že sivo brado, odločili na čast prene-senja italijanskega kraljevega prestola v Rim in v sramoto papeževega odhoda, napraviti tabor *) najbrže v slovenski vasi Rim-u, in tu bodo dokazovali, da je tudi njihova zemlja italijanska, češ, da je spadala pod republiko Benečansko. Da se bode vsled tega marsikaka požvečena neslana reč proti papežu, proti duhovščini in cerkvi govorila, samo po sebi se razume. Dobro bi bilo, da bi se naj del tam kak hitropisec, da bi svetu obznanil, kako bodo ti ljudje otrobe vezali! Kolikor bom o norčavem početji izvedel, Vam bom poročal. — Jako žalostno pogrešamo Ravnikovega ^Koledarja". Zaspal je žalibog! za leto 1871. Iz Toiuinskega 10. jan. (Šole. Zima. Draginja drv.) Listopada meseca u. 1. čitala se je v „Novicah" v nekem dopisu „iz okolice Goriške" posebna hvala g. Pagliaruzzi-u o šolskih zadevah. Naj to stvar nekoliko pojasnujem. Namerjali so Tominci že več časa vpeljati tam kako višo nego samo ljudsko šolo, in res — pri neki seji c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva nasve-tovano je bilo: „naj bi se za stavbo poslopja za šole v Tominu dovolilo 8000 gold." in — s 6 glasovi (med temi 4 gospodje iz Tomina) zoper 5, je bil sprejet predlog, al za to ni glasoval gosp. P., kajti skrb mu je za splošno in ne samo za omiko Tominskih otrok, ker po takem načinu bilo bi le kakih 200 omikanih in drugih 800 do 1200 popolnoma neomikanih otrok v vsem okraji. Kdo bi toraj g. P. zameril, če ni za to glavno šolo glasoval, ker v Tominu imajo že zdaj trirazredno ljudsko šolo za dečke in vrh tega dobili so letos tudi dekliško šolo. Na Tominskem ustanoviti je treba kakih 30 do 40 ljudskih šol, kajti cel6 med župani nahajali so se možje — sicer poštenjaki — ki niti brati niti lastnega imeta podpisati niso znali. Kje da je tedaj šol bolj potreba , ali v Tominu ali v drugih pokrajnih občinah, naj čitatelj sam razsodi. — Hudo razsaja letos zima. Padlo je snega 2 čevlja na debelo. Pošta dohaja zel6 neredno; božične praznike cele tri dni ni prinesla ne listov ne časnikov. Zdaj sicer liste in časnike prinese, pa denarja ne, ker ces. kočije ne morejo naprej. — Marsikdo morebiti misli, ker med hribi v gozdih živimo, da nam drv za hudo zimo ne ma&jka. Res, da med hribi so, al v gozdih ne, marveč bi pravo rekli, da med skalovjem, a to ni čuda, kajti *) Natisnili smo ta spis izvrstnega rodoljuba, že tudi se za na S o deželo ne vjemamo z njegovim mnenjem. Na Kranjskem so nam ravno skušnje majhnih občin kazale, naj se napravijo veže županije, kakor so pred 50 leti bile, da bodo v stanu opravljati važna in velika opravila; po tem bodo Častitljive ljudske gosp6ske, kterim ne bode zmiromtreba, kakor je do zdaj bilo, komande od ces. okrajnega glavarstva. Bes je pa od druge strani, da nekteri naši ljudje so po velikoletni sužnosti tako ob pamet prišli, da bolj čislajo bričev ukaz kakor zapoved županovo; al nadjamo se, da sčasoma bode bolje. Vred. *) Se ve da brez dopušČenja, kjer se bo proti koliškim Slovenom govorilo, mislim, da ga ni treba. Pis. 22 z občinskimi in tudi lastnimi gozdi se je dosehmal tako kot s plevelom gospodarilo! Vkončali so se gozdi, ker reje les& nihče ne ume in očetu ni bilo mar za to, od kod bodo otroci drva za kurjavo jemali. Iz Tominskega je nesla veliko drv Soča v Gorico, pa morebiti še več se jih je izpeljalo na Laško, kajti ondi se prodajajo za srebro in zlato. Leta 1866. pri čolni pogodbi z Italijo je bilo vendar upati, da bode se na stanje gozdov ozir jemalo ter na izvožnjo drv dac naložil. Al še dandanes se lahko brezdacno tje vozijo, mi pa moramo od vvožnje žita — vsakdanjega kruha — dac plačevati. Al ta dac ni še zadosten; drva, ki smo jih dosehmal dobivali po 5 do 6 gold. seženj , plačevati jih moramo zdaj po 8 do 10 gold., in še ta moramo kot lovec okoli loviti, ter jih plačati, kakor prodajalec hoče, drugače reče: „jih pa peljem na Laško za srebro ali zlato". „Vsako slabo ima vendar tudi kaj dobrega"; tako tudi ravno močvir med Koboridom in Staroselom za zdaj zadržuje izvaževanje drv na Laško, kajti zmrznjeno je vse in še celo pot, ki je bila dosehmal le pod vodo, je zdaj z debelim ledom pokrita, da drvarjem ni mogoče z vozom iz doline pobegniti na Laško. Iz Celovca 13. jan. (vTrdnjavau.) Na 7. decembra 1870. 1. naznanjeni, pa zbog mnozih zadržkov odloženi občni zbor „ Trdnjave" sklicuje se nanovo v nedeljo 29. januarija ob 4. popoldne v Celovec. Slavni čital-ničin odbor je v ta namen prijazno prepustil Čitalničino sobo v gostilnici ,,zum weissen Lamm". Program: 1. Poročilo tajnika o društvenem stanji in delovanji; 2. poročilo denarničarja; 3. volitev novega odbora; 4. jugoslovanski program; 5. rešitev posamesnih predlogov. — Da se zborovanja v prav obilnem številu vdeležijo druž-niki, kakor vsi slovenski rodoljubi, uljudno prosi in vabi odbor. Iz Pliberka na Koroškem 10. pros. F.. c. {Narodne nadloge. Jugoslovenski program.) Dolgo smo spali koroški Slovenci, dolgo se malo brigali za politiko. S težkim srcem je zdihoval kmet, videvši naraščati davke, ktere v občno korist in lastni prid odrajtovati ga je bila volja; al nikdo ga ni prašal, kako daleč segajo njegove moči. Poslužil se je sicer pravice, delati si postave po poslancih svojih, a vsilili so se mu Nemci ali nemškutarji po mnogih ovinkih, za ktere je moral glasovati, koji pa niso imeli srca za njegove potrebe. Slovenec je moral že biti dobre volje, ako je smel jesti drobtinic, padajočih z mize svojih bahajočih gospodarjev. Šole še niso pri Slovencih na narodni podlagi, uraduje se vkljub §. 13. še zdaj veljavnega občnega sodnega postopnika ali reda civilne pravde od 1. 1781., ki se glasi tako: „Obe (pravdni) stranki, kakor tudi njuni zastopniki se imajo v svojih govorih (pravdnih spisih) posluževati jezika v deželi navadnega", — vkljub Najvišemu sklepu od 27. aprila 1835., obče razglašenemu z dvornim dekretom od 22. decembra 1835. 1., — vkljub 19. člena osnovnih državnih postav od 21. decembra 1867. leta, ki se glasi: „Vsi narodi države so ravnopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico do varovanja in razvijanja svoje narodnosti in svojega jezika. Država pripoznava ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradih in javnem življenji" — vkljub tolikih sedaj veljavnih postav uraduje se s Slovencem v tujem jeziku, akoravno nas je v našem cesarstvu 18 milijonov Slavenov. Vse to in še marsikaj druzega vidijo po Slovencih voljeni in plačani — a nezvesti mu naši poslanci — pa ni ga, ki bi se v deželnem ali državnem zboru potegnil za pravice njihove! Ta žalostni stan je odprl Slovencem vendar enkrat zadremele oči, ga je izbudil k politični zavesti, spravil ga na noge in prisilil, po drugem potu si pomoči iskati. Katoliška konstitucijonalna društva se po Koroškem mno- žijo tudi med Slovenci, zahtevajoča ustavne pravice* Kar posamesnemu ni mogoče, zmorejo združeni. Ker pa v celovškem nemškem šotoru Slovencu ne raste no-bena cvetlica upanja, da bi ga, siromašnega uboščeka, poklicali izza duri k polni mizi, pri kteri se pita naša nasprotna stranka, ni čuda, da se je z veselim srcem poprijel misli jugoslavenske ožje zveze, ki mu vendar utegne odpreti dozdaj zaprta vrata do paradiža ravno-pravnosti. Po lepem izgledu celovškega političnega društva ^Trdnjava" je tudi katoliško konštitucijonalno društvo v Lebučah poleg Pliberka v svojem občnem shodu 8. dne t. 1. se poprijelo programa, „ki so ga 1. decembra m. 1. nekteri rodoljubi Jugoslavenom stavili v Ljubljani zastran zedinjenja vseh Slavenov v eno politično celoto, ter ta program za svoj spoznali v vsem obsegu". Le, ako bodemo sami gospodarili v svoji hiši, pravico vživali na domači zemlji, le tedaj bodemo mirno počivali pod košato lipo popolne narodne ravnopravnosti l Bohinska Bistrica 5. jan. *) (Nase kmetijske zadeve.) Občni zbor kmetijske družbe kranjske je ustanovil novo podružnico za Bohinj. Z velikim veseljem* smo sprejeli to novino in se sopet dobro prepričali, da naša kmetijska družba previdno skrbi tudi za nas. Že preteklo leto je posebno prijazno skrbela za naš Bohinj. Tako je precej spomladi nam družba poslala ovna in ovco jezerskega plemena, in ovčarji blizo Triglava so izredili že lepo živinico. Poskrbela nam je 32 mernikov rigajskega lanenega semena, ktero po vsem Bohinji razdeljeno je prav lepo, do 4 čevlje visoko od-rastlo — in samo pražnje ga je; semena je toliko plenilo, da se ga še lahko odda. Pri tej priložnosti je tukajšnji mizar Janez Rovtar triico na devet valjarjev prav umetno složil in jo gospodinjam pri trenji izposo-jeval. Zdaj predivni lakat ni razsekan, in okoli 25 odstotkov je več prediva. Tudi so trije junci bdanskega plemena izročeni gospodarjem za Koprivnik, za zgornjo dolino in za Bistrico. Kaj lepa živinica je to! barve rdeče in po hrbtu belo cikasta; majarji so jih prav veseli in v dveh letih upajo imeti dobro mlečno in lepo živino. — Zdaj pa je za Bohinj še ustanovljena kmetijska podružnica. Tega smo posebno hvaležni in pričakujemo veliko pomoči v zboljšanje našega gospodarstva, in to tem več, ker so družbeniki umni gospodarji in izvedeni gospodje, ki imajo res ljubezen do nas Bohinjcev. Po prijaznem nasvetu kmetijske družbe so se včeraj zbrali povabljeni tukajšnji prijatelji kmetijstva in so si postavili za vodnika obče ljubljenega našega gospoda župnika Janeza Mesarja. — Novo leto smo srečno pričeli, zdravi smo, in — ;>kjer so oglarji, tam so tolarji" — smo tudi veseli. Vam gospodom v Ljubljani pa vošimo srečno novo leto, da ste tudi zvdravi in veseli v prijazni ljubezni med seboj! Iz Črnomlja 9. jan. — Pisatelj iz Črnomlja je pretresal v „Novicah" od 28. decembra 1. 1. novo volitev Črnomeljskega občinskega odbora, obžaluje razpad slovenske stranke, in obdolžuje — gledč na ta neugodni izid — moža, ki je dosihmal prvak med narodnjaki bil. Tudi nam ni bila všeč ona homatija; al ne bom se spuščal v pretres tega, kako se je volitev vršila in zakaj se je g. Ivan Kolbezen poganjal za županstvo; le to morem zagotoviti, da g. Kolbezen ostane vkljub omenjene neugodne volitve Še zmirom iskren narodnjak. Občinske homatije gredo žalibog mnogokrat na drugo stran; njegov značaj o narodnih zadevah pa je ostal kakor je bil. Naj ,;Tagbl." nikar ne uka, da je Črnomelj nemčursk. *) Kar ste nam prijazno obljubili za „Novice" pisati, tako zanimivo je v vseh točkah, da Vas prav lepo prosimo biti mož beseda«. Vred. 23 Z idrijskih hribov 12. pros. —k. *) — Ravno položim pero z rok, kar dobim v roke 2. list „Novic", ki graja moj lanski dopis. Menda g. „Montenegrin" ni nikdar mojega dopisa bral, ker pravi, da sem grajal duhovščino svojega kraja. Kje, kako? Jazv sem željo izrekoval le sploh, in nikogar nisem žalil. Čemu tedaj v jajci dlake iskati, kjer je najti ni! Da je sedem časnikov pri županu, čuda! da tega nikoli nisem slišal; ako bi jih pa tudi bilo, vendar z enakimi nemškimi listi, kakor so „Gremajndarca" in drugi take baze, se ljudstvu našemu ne bode vcepilo veselje do branja. Tudi moje geslo je resnica, poleg nje ljubezen do naroda. Zato ne sejmo prepirov med ljudi, ki želijo v miru živeti! Iz Ljubljane. (Deželni šolski svet) je med drugim v seji 12. dne t. m. rešil sledeče reči: Ker je mini-sterstvo dovolilo, da se preparandom na ljubljanski preparandiji za letošnje leto podeli 24 polovičnih državnih štipendij po 100 gold., se je sklenilo danes, da se teh štipendij podeli 6 preparandom tretjega leta, 7 iz druzega in 11 iz prvega leta. — Dopis ministerski od 22. decembra u. 1., s kterim se naznanuje, da sta ukaza od 12. julija in 15. novembra 1869. leta o pre-parandijah za učitelje in učiteljice tudi za Vojvodino kranjsko veljavna, je deželni šolski svet na znanje vzel in sklenil, zarad ženskih preparandij vprašati okrajne šolske svete za njihovo mnenje, kako naj se osnujejo, da učiteljice, v teh preparandij ah izučene, zadostujejo poklicu v naši deželi; od okrajnih svetov do-Šle nasvete bode prevdarjal za to izvoljeni odbor (gg. dr. Jarec, dr. Pogačar, Zavašnik, A. Praprotnik, kterim še pristopi ravnatelj preparandije Hrovat) in potem deželnemu sveta poročal. — O poročilu okrajnega sveta ljublj. mestnih šol, da se vduhovščina Št. Jakobške fare brani kršanski nauk na St. Jakobški nedeljski (ponavljavni) šoli učiti, je bilo sklenjeno: 1) mestnemu magistratu povedati, da njegovo postopanje o tej zadevi ni tako, kakor postava veleva, in se tedaj za pravo spoznati ne more; 2) gospod knezoškof se naprosi, naj ukaže, kar za potrebno spoznava, da rokodelska mladina ne ostane brez ponavljavnega kr-šanskega nauka, ki po ministerskem ukazu od 12. julija 1869. leta še ostane tako, kakor je bil, do 1. 1872.; in 3) naj se vsem okrajnim šolskim svetom razglasi, da ponavljavni nedeljski nauk ostane še letos povsod tako, kakor je bil. — Pritožba komtura Križanskega viteškega reda zoper to, da za šolo v Komendi mora plačati donesek patronov, — kakor tudi pritožba župa-nije Videmske (Krške) zoper nektera šolska plačila ste bile zavržene. — Mnoga vprašanja c. k. okrajnega glavarja v Planini zarad ustanovljenja kraj nega šolskega sveta so bila rešena s tem, da se c. kr. okrajnemu glavarju pove, da vsa stvar, o kteri on praša, spada v področje okrajnemu šolskemu svetu, in da vse šolske stvari se po novih postavah ne rešujejo več po posamesnih ukazih, ampak po kolegijalni obravnavi m sklepih dotičnih šolskih svetov. — Ko je gimnazijskemu profesorju K. bila tretja petletna doplača priznana, — ljudskim šolam v Trati, Zalilogu in Krašnji dosedanja podpora iz šolskega zaklada in dvema učiteljema nekolika pripomoč dovoljena, se je c. k. mini-sterstvu nauka nasvet stavil, komu naj se podeli učiteljska služba za prirodopis in matematiko na ljubljanski gimnaziji. Ker je gimnaziji naši zdaj v učiteljstvu več let skušena in za predavanje v obeh jezicih izvrstno sposobna moč na ponudbo, se nadjati moremo, da jej doide ta moč. *) S prvega dopisa posnamemo drugi pot kaj več, kar se ne stika s to pravdo, o kteri mislimo, da je je konec — med rodoljubi, ki delajo na en cilj in konec. Vred. — Za nadučitelja prirodopisja in naravoslovja na c. kr. preparandiji je imenovan g. Vilelm Linhart, dozdaj suplent na tukajšnji gimnaziji. — (Globuse slovenske) je knjigarna Griontinijeva že dobila iz Dunaja. Cena jim je različna: od 5 gold. 30 kr. do 12 gold. 60 kr., in nič viša kakor nemških globusov. Tako imamo za šole zopet nekaj, česar smo pogrešali dosehmal. — (Ubogim ljubljanskim za drva v letošnji hudi zimi) je daroval c. k. deželni predsednik gospod baron Conrad 200 gold., ki jih ima magistrat razdeliti. — (Prihodnji občni zbor društva })Slovenije(l) bode 29. dne t. m. Nadaljevale se bodo razprave, ki so ostale iz zadnjega zbora in med drugimi novimi točkami tudi vprašanje: ali naj se n&rodni mestjani udeležijo prihodnje volitve mestnega odbora ali ne. Drugi pot prinesemo celi zborov program. — Matičine knjige za 1870. leto so se danes jele razpošiljati. — Ljubljanski udje jih dobe pri bukvo-vezu g. Hohn-u; vnaoji pa pri gg. poverjenikih. — (Cerkveno petje in godba v stolni cerkvi.) Božične in novoletne praznike smo se zopet prepričali o veselem napredku, kterega dela „musica sacra" v našem mestu. Razen stanovitnega zbora vdeležuje se pri velikim opravilu mnogo gospej in gospodov, kterih imena so v našem mestuhvalno znana. Imenujemo samo gospe Baum-gartnerjevo, Pogačerjevo, Priickerjevo, go-spodičino Pleiweisovo, pl. Neugebauerj e vo, gospode Medena, Heidricha, Kagnusa, Valento. Razen teh se zdatno pomnoži včasih zbor z bogoslovci in dečki, kterih prvih je okoli 25, drugih okoli 20. — Lepe moči tedaj imamo pod vodstvom gosp. Ant. For-sterja, v cerkveni glasbi slavnoznanega umetnika; al one stvari je premalo, ki je povsod „nervus rerum ge-rendarum". Res, da se cerkvenega petja vdeležujejo mnoge gospe in mnogi gospodje iz čiste ljubezni do muzike; al vsi pevci ne morejo se siliti k mnogim skušnjam in produkcijam vsaj brez nekolikega odškodovanja za zgubo časa. Kje potem je obilo prepisovanje n6t, kje še pomnoženje orhestra, kje plačane predskušnje za orhester, kajti tukaj se ne more raču-niti na diletante, kteri bi zastonj to storili. — Ze je leto in dan, kar je prečastiti stolni prost dr. Jan. Chr. Pogačar sprožil misel o nabiranji denarne podpore za cerkveno godbo. S kakošnim vspehom, ni nam znano; a slišali smo od več strani, da ravno taki mestjani, ki bi lahko veliko pripomogli, nič, prav nič ne pripomorejo v povzdigo najpiemenitneje glasbe, ki nas iz zemeljske nižave povzdiguje v nebeške višave! Ali je res vse čustvo za cerkveno muziko v Ljubljani tako zamrlo, da ne bi se moglo nabrati kakih 300 ali 400 gold. v dostojno podporo njeno? Povsod v Avstriji in zunaj Avstrije skušajo dandanes zboljšati cerkveno muziko in napraviti jo veličastno, kako da bi ravno Ljubljana, glavno mesto naše domovine, zaostati hotela? Naj bi te vrstice na pravem kraji našle vljuden odmev! — (Dramatičnega društva enajsta predstava) v sa-boto nas je seznanila z izvirnim delom slovenskega pisatelja dr. Cele s ti na. Vesela igra „Roza" v 3 aktih se giblje v salonu ter se odlični druščini primerno odlikuje tudi po lepem jeziku v vezani besedi. Ker se v igri ne godi veliko, zato se mora poslušalec zadovojiti z zanimivimi dialogi. Ker pa ste glavni roli „Roze" in „stricaa njenega bile v izvrstnih rokah gospodičine Jamnikove in gospoda Grasselli-ja in so tudi vsi drugi dobro sodelovali, bila je igra z glasnim zadovoljstvom sprejeta. Ne tako pa opereta ,,Ljubica na strehi", ktera se je tako pokazila, da moramo izreči željo, naj bi se na ta del slovenskih predstav obrnila veča pozornost; še scenerija ni bila naslovu operete 24 primerna. — Gledališče je bilo spet lepo polno, če tudi je bil delavnik. — Prvi letošnji pustni ples v čitalnici je vpeljal zopet kolo, ki smo ga milo pogrešali že nekoliko let. Hvala odboru veseličnemu in še posebno gosp. Ivanu Tisenu, učitelju in voditelju plesov. — (Spomin Valentina Vodnika) bodo tudi naši rodoljubni gospodje bogoslovci 19. dne t. m. zvečer počastili z slovesno „besedo". Prolog, govor, „Dijak-prosjak" vesela igra iz dijaškega življenja in lepe pesmi stojijo v zanimivem programu. — (Dvanajsta slovenska predstava) dramatičinega društva v deželnem gledališči bode v nedeljo 22. dne tega meseca. Igrala se bode nova burka s petjem v 3 dejanjih „Cevljar — baron". Burka ima kakor se nam poroča, dobro in naravno razvito dejanje, polno komičnih položajev, prijetno muziko in dobre kuplete, in utegne prav ugoditi, posebno ker so glavne naloge v dobrih rokah in se je nadejati, da se dobro izvrši, ter s tem izbriše mala maroga, ktero je napravila zadnja opereta. Sploh naj bi si vsak posamesen predstavljalec, ki prevzame kako nalogo, prizadeval, da jo tudi dobro izvrši sebi in celemu društvu na čast. Včasih ena osoba lahko vse skazi in potegne še druge s seboj, posebno pri muziki. — (Sokol.) Vaje v telovadbi za bolj izurjene družbenike so v pondeljkih, četrtkih in sobotah, za začetnike vsak torek in petek od 7. do 9. ure zvečer, za rokodelske fante pa vsako nedeljo od 3. do 5. ure popoldne. — 15. januarja se je začela tudi telovadska šola za neude. Naj se toraj oni, ki žele se učiti telovadbe ali borjenja, blagovolijo oglasiti pri blagajniku „Sokola", gosp. Fr. Ravnikarju ali pri društvenem učitelju gosp. J. Vesely-u. Naznanja se tudi, da se napravi dekliška telovadska šola brž, ko se oglasi dostojno število. Odbor.