NO. 59 Ameriška Domovina American in spirit FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER tz CLEVELAND 3. 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 24, 1948 LETO L. - VOL L DWUNE VESTI EaOVBMJESS^ (Došle preko Trsta) IZVOZ IN UVOZ. — Belgraj- trudijo in izrabljajo vse mogoča ska vlada je izdala uredbo o iz- vozu in uvozu blaga. Ves uvoz v državo in izvoz iz nje je navezan na dovoljenje ministrstva za zunanjo trgovino. Vsak uvoznik ali izvoznik mora biti registriran kot tak v tem ministrstvu. Med te izvoznike in uvoznike spadajo najprej vsa razna državna podjetja, dalje državi uradi in ustanove, zadruge, organizacije in posamezniki. Vse je torej pod državno kontrolo. Komur ministrstvo ne da dovoljenja, ne more delati na tem polju. Tako more biti posameznik, če ni režimski, čisto izključen od teh poslov. USPEHI IN NEUSPEHI PETLETKE. — Pred letom dni so začeli s silnim vikom in krikom jugosovanski režimovci z izvajanjem petletnega načrta. Treba je priznati, da se res silno sredstva, da bi dvignili v prej pretežno kmečki Jugoslaviji industrijo. Brez dvoma so tudi marsikaj sezidali. Vendar je treba biti pri bahanju o uspehih zelo previden, ker nihče teh statistik ne more kontrolirati. Listi sami priznavajo (in vsi listi so režimski!) da so v nekaterih slučajih napačno računali. Da bi ta načrt vsaj delno izpeljali, se ne ozirajo na druge potrebe dežele in puste prebivalstvo, da strada. KOLIKO SO DOSEGLI? — V v rokah armade Vlada jo je nameravala 1. julija izročiti v roke civilnim oblastem Washington. — Iz Bele hiše naznanjajo, da ostane ameriška okupacijska oblast v Nemčiji v rokah armade za nedoločen čas. Sprva je bilo rečeno, da preide ta oblast v roke civilni administraciji pod nadzorstvom državnega oddelka. Toda sedanji položaj zahteva, da ima vojaštvo industriji, za katero se posebno besedo v Nemčiji, trudijo, pravijo, da so svoj cilj | General Clay bo ostal še na-dosegli in še presegli. Pravijo dalje vrhovni poveljnik ameri-da so načrt izpolnili za 106%. |ških okupacijskih čet v Nemčiji. Upamo, da Cleveland tol [eWjj Ig odkM cast prenese I . Prihodnji teden bo doletela\ naš Cleveland velika čast in slava. Sem bo prišel namreč sam romunski kralj Mihec, katerega je romunska Ančka JPauker pognala s trebuhom za kruhom, ko ganivei potrebovala. Mihael bo obiskal Fordove naprave v Detroitu, potem razne naprave v Toledo in v sredo se pripelje v Cleveland, kjer po gost romunske narodnosti. Naš župan mu ne bo mogel izročiti mestnih ključev, ker je pošla zaloga. V kmetijstvu so dosegli po njihovem samo 97%, v gozdarstvu 95%. S tem seveda še ni povedano, koliko bi mogla dežela napredovati ,če je v razvoju ne bi zadrževal komunizem, ki ovira za-(Dalle na 3. strani)___________ Truman ne mara ustaviti pošiljatev v Rusijo do zadnjega Washington. — Trumanova administracija je odločena pošiljati blago še naprej v Rusijo in njenim satelitom, čeprav republikanci vpijejo, dahi to ne smelo biti. Predsednik Truman zavzema stališče, da se ustavi iz- riti zaenkrat. Republikanci bodo to izrabili v kampanji proti Trumanu in bodo rekli, da je bil Truman z desnico proti komunistom, z levico jih je pa podpiral. Trumanova administracija nima namena ustaviti izvoza v Rusijo in njenim satelitom, dokler v pošiljkah ni blaga, ki bi ga lahko Rusija rabila za vojno. To lahko kontrolira, ker ima od 1. marca naprej vlada v rokah vso kontrolo nad izvozom. Nekateri pravijo, da zasleduje vlada prav tako politiko, kot jo je pred vojno z Japonci, katerim je dovolila pošiljati olje in staro železo prav do zadnjega, čeprav je kongres vpil, da nikar tega. Iz raznih naselbin Iz Bele hiše niso poročali, da je to spremembo povzročil bojkot Sovjetske Rusije pri zavezniški kontrolni komisiji. Kot znano, je ruski maršal Sokolovski s svojim štabom zapustil sejo zavezniške kontrolne komisije, ki od tedaj ni imela nobene seje več. Govori se, da bi Rusi zdaj zopet radi prišli nazaj, se pa drže vstran ameriški in angleški za- CHISHOLM- Minn. — Dne 2. marca je umrla Angela Kerže, , „ . , ,, rojena Lončar, stara 59 let, do.;stopmk), dokler se ne razc.st. nama iz vasi Šmartno pri Kranju, P® 1 P° 0 J-Gorenjsko. ELY, Minn. — Naš naročnik f _ Matija Vrtin iz 107 E. Sheridan nasfitifav begUnCCV je praznoval te dni 10-letnico, I odkar je odprl restavracijo. To mm***** Škofijski odbori za poslopje, v.katerem bo odprl moderno restavracijo. Poslopje, kjer ima zdaj restavracijo, ima samo v najemu. NEW YORK. — Slovenska družina Frank Perk iz Ridge-wooda, N. Y., je bila obveščena, da je bil v Nemčiji iz zasede ustreljen njih sin Sgt. Frank Perk, ki je služil v okupacijski armadi. Ustreljen je bil v mestu Midlinger. Njegovo truplo bo pripeljano domov. IIZ AVSTRIJE SO . ISU BEGUNCI V mirovno poravnavo v braziluo premogarski Slavki JUGOSLAVIJA NE ZAHTEVA GORICE Minister Simič je to ponudbo stavil na svojo Rim. — Italijanski ministrski predsednik de Gasperi je izjavil, da Italija ne bo nikoli odstopila Gorice za Trst in da je enako ponudbo od strani Jugoslavije Italija že enkrat zavrnila. Ponudba Amerike, Anglije in Predsednik Truman je vzel nato edino pot, da ustavi stavko Washington. — John L. Lewis, predsednik unije premogar-jev, je včeraj odklonil vladni načrt v sporu med unijo in premo-garskimi družbami. Zdaj je preostala predsedniku Trumanu edina pot, da nastopi v premogarski krizi in sicer, da je imeno-valni odbor, ki bo preiskal vzroke spora med unijo in družbami. Nato bo pa predsednik dobil sodno prepoved proti stavki premo-garjev za dobo 80 dni, v katerem času bo preiskovalni odbor preiskal vso zadevo in priporočal točke za poravnavo. Spor med unijo in družbami ni radi mezde, ampak radi izplačevanja pokojnine premogarjem. Lewis zahteva, da dobijo vsi pre-mogarji pokojnino, tudi tisti, ki niso delali pri družbah, ki plačujejo v dobrodelni sklad premo-garjev, družbe pa pravijo, da ta sklad ni dovolj močan, da bi to prenesel. Zato so družbe zahtevale vladnega posredovalca, ki naj vso stvar preišče. Lewis se' temu ni hotel ukloniti, zato bo zdaj govorila nova delavska postava, ki pravi, da v času preiskave ne Na ladji “Prince David” so odpotovali dne 29. februarja nekateri slovenski begunci iz Avstrije v Brazilijo. Bilo jih je 26. Največ transportov iz britanske cone Nemčje odhaja sedaj v Kanado. Meseca marca odide transport s 1,500 emigranti v Avstralijo. Med njimi pa Tli Slovencev. Naši emigrantje za Argenti-nijo še čakajo v Nemčiji, da pride tja argentinski konzul. o------ Postopanje z begunci je treba zboljšati Pismo iz Nemčije pravi: Mi begunci smo vedno bolj odvisni od ljudb ki so bili preganjalci našega naroda. Ne le, da smo v splošno upravnem o-ziru vedno bolj odvisni od Nemcev v Avstriji in Nemčiji,'tudi za izselitev s6 sedaj predpisane take formalnosti, kakršne nam morejo izpolniti le mestne nemške oblasti, ki nam niso naklonjene. Kadar mora begunec predložiti dokumente za emigracijo, mora imeti tudi potrdilo nemške policije, da ni bil nikdar kaznovan in da nikdar ni bil o-sumljen nobenega kaznivega dejanja s strani kake nemške oblasti. Enako potrdilo se zah- Razne drobne no vice h Clevelanda En Ir pkoHee (rt Prestala operacijo— Mrs. Mary Sholar iz 4908 E. 85. St., Garfield Heights, O., je srečno prestala operacijo v Charity bolnišnici.. Za par dni obsiki še niso dovoljeni. Želimo ji skorajšno okrevanje. Dodatek k poročilu— O pokojem Urbanu Zakrajšek nam sporočajo, da zapušča stari domovini tudi hčer Francko. Za slikanje— Člani podružnice št. 5 SMZ naj se zberejo v nedeljo popoldne ob 1 pri SND na St. Clair Ave., radi slikanja pri Beros Studio. Zadušnica— V nedeljo ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Alojzijo Verček v spomin prve velikonočne nedelje po njeni smrti. Tretja obletnica— V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Brinšek v spomin 3. obletnice njene smrti. Rovmoioiii Michael Farenčič Po dolgi in mučni bolezni je umrl v pondeljek zvečer v teva v Avstriji in Italjii. Imeti State bolnišnici v Newburghu Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kok bel predmet, da vas voznik lažje opazi. , Samo če bo vojna ima Truman priliko New York_____Dr. Gallup, ki vodi institut za javno mnenje, pravi, da bo izvoljen republikanski predsednik jeseni, ako bo ostal Wallace do takrat kandidat. Wallace bo vzel Trumanu do 4,500,000 glasov. Ako pa do takrat izbruhne vojna, potem bo Truman izvoljen, trdi dr. Gallup. Conference, je objavil razveseljivo dejstvo, da je do 6. februarja 86 škofov imenovalo škofijske direktorje za naselitev beguncev v USA. Tudi mnogo škofijski odbori za naselitev bo že začeli poslovati. 19. februarja so škofijski direktorji imeli sestanek v Chicagu. 26. februarja je bil podoben sestanek 17 škofijskih direktorjev za vzhodne škofije v New Yorku. Povsod pa so naglašali, da je še treba mnogo poučnega dela med katoličani Amerike, da bi vso težo begunskega vprašanja prav razumeli. Do 15. aprila hoče National Catholic Welfare Conference izvesti splošen pregled vseh možnosti za naselitev beguncev med katoličani v USA. Ugotoviti se mora koliko beguncev ima sorodnike in prijatelje v Ameriki, koliko bi jih moglo dobiti zaposlitev, za koliko ljudi bi ameriški katoličani bili; voljni plačati prevozne stroške. Slovenci v Clevelandu in Ohio pričakujejo, da bodo tudi tukajšnji škofijski uradi kmalu pričeli s tem delom. Katoličani v Cleveladu in Ohio smo v večini, če ne sploh vsi priseljenci iz Evrope in njihovi otroci. Zadeva našega srca in naše človekoljubnosti je, da sedaj naših bratov po veri in krvi ne pustimo umreti v bedi radi naše brezbrižnosti. Nad 200 let staro drevo v White Plains, N. Y. meri v obsegu 19 čevljev in 11 palcev, kar je za S čevljev več, kot je bilo katero drugo drevo pred njim. o katerih rum je bU znan obseg. To drevo stoji na prostoru samostana sv. Janeza. Komunist se je javil, da odsedi kazen New York. — Leon Josephson, komunist in bivši odvetnik v Trenton, N. J. se je oglasil na federalni sodniji, da bo odsedel kazen enega leta. Bil je obsojen, ker ni hotel pričati pred kongresnim odsekom. potrdil zunanji minister Carlo Sforza. Iz Belgrada se pa poroča, da uradni krogi zanikajo, da bi Titova vlada zahtevala Gorco, za kar naj bi Italija dobila Trst. Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič je včeraj izjavil, da je Jugoslavija voljna odstopiti Trst Italiji, ako ji da Italija v zameno Gotico. Uradni krogi v Belgradu zdaj trdijo, da ta Simičeva izjava ne ustvarja zahteve po Gorici, ampak da je hotel zunanji minister s tem samo pokazati, da je Jugoslavija voljna za pogajanja z Italijo. * * * Washington. — Ameriška vlada je ostala hladna napram predlogu Titove vlade, da bi zamenjala Trst za Gorico. Diplomatske avtoritete pravijo, da Jugoslavija ne lastuje Trsta, torej ne-more barantati ž njim. * * * Trst. — Angleški general Ai-rey je povedal, da je ojačil straže na meji proti Jugoslaviji. “Mi smo na pažnji,” je rekel, “todh ne pričakujemo, da bi Jugoslavija poskušala kaj podobnega, kot ješiotela 15. septembra, ko je nameravala udreti v Trst. Predsinočnjim je jugoilovan-ska patrulja streljala na zavezniško civilno policijo in ranila enega stražnika. Poročila pravijo, da je stopila jugoslovanska patrulja na tržaška tla, po streljanju je pa zbežala nazaj čez mejo v Jugoslavijo. Smrtna kazen za vse, ki bi pomagali Židom Jeruzalem. — Arabski voditelji v Palestnini so naznanili vsem Arabcem, da čaka vsakega smrtna kazen, kdor bi prodal živež Židom. nastal vseh industrijah, ki uporabljajo premog. Vlada bo prhodnj teden okrnila tudi tovorni promet na železnicah za 25%, kakor ga je na osebnih vlakih. o------ Komunisti so še vedno v veliki manjšini v Italiji in Franciji Princeton, N. J. — Ves sivet pazno zasleduje razvoj dogo-dov imtmnM>nniinn(nnniiww Misijon pri sv. Štefanu Chicago, 111. — Najprej Be želim zahvaliti čč. gg. duhovnikom, posebno pa našemu g. župniku Rev. Bogolinu, da so nam preskrbeli tako dobre misijonarje. Hvala Vam, ker ste posebno za nas starejše s tem res veliko dobrega storili in ste nam jako ustregli, saj veste, da mi starejši najraje poslušamo v naj^m slovenskem jeziku. Sicer nam tudi naši duhovniki postrežejo, kar je pač mogoče. Častita misijonarja sta prišla pred nekaj meseci iz stare domovine _ in sta res izvrstna govornika, to sta p. 5 AL PA NE tirček je hotel pod bližnji borovec, kjer je ostalo še nekaj suhe trave po dežju ponoči. Kenir s Štefan Savinšek OFM in p. Mir- krompirjem je snel z rame, da Tam pod črvivnikom se mu je sa po sebi in bo zdirjal s svojim razpasla njegova mala čredica mladim jezdecem v širni svet, da nekega zaspanega jutra ih pas- [bo reklo frrrrr. To je pa izrekel V soboto je svet iznenadilo, da so trije zapadni bolj in manj veliki zavezniki, Zedinjene države, Anglija in Francija izjavili, da so za to, naj Trst postane italijanski. Udarec je naperjen proti komunistom in pred vsem proti komunistični Jugoslaviji, zadan pa je v upanju, da tako pomagajo v Italiji protikomunistom do zmage. Izjava pomeni brez dvoma sovražno stališče treh veli-, kih držav proti Jugoslaviji. Kdo je to stališče povzročil? Ne pozabimo, da vsi jugoslovanski listi dan na dan napadajo Ameriko in Anglijo. Ne mine skoro teden, da ne bi bil kdo obsojen, češ da je “vohunil” za Amerikance. Vsak govor komunističnih agitatorjev pomeni novo sovražnost proti za-padnim zaveznikom. V tržaški državici sami so titovci postavili pregrajo med cono, kjer stoji njihovo vojaštvo, in ono, kjer so zavezniki. Niti časopisi iz Trsta samega na primer ne morejo v Koper, kjer so titovci, čeprav je oboje v isti tržaški državici. Tudi poprej, predno so bile določene meje med Jugoslavijo in Italijo odnosno Trstom, vemo, kako so komunistični propagatorji hujskali proti Amerikancem in Angležem. Takrat smo povedali, da je sovražnik Slovenije in priključitve Trsta k njej, kdor tako dela proti Ameriki. Titovih partizanov ni nič izučilo. In taka gojitev sovraštva rodi na drugi strani sovraštvo. Naraven zakon je, da na pritisk sledi protipritisk. Napadane države so se obrnile proti Jugoslaviji. Neki tržaški list je že pred meseci zapisal, da je Tito najboljši zaveznik Lahov in da jim je on rešil Trst pred Jugoslavijo s svojo .oslovsko taktiko sovraštva do zapadnega '■sveta. Po sobotnih, izjavah zaveznikov izgleda, da je ta list 1 zadel žebelj na glavo. Stvarno je tržaška državica nesmiselna. Nastala je iz bojev med zapadnim in sovjetskim svetom. Ker niso našli nikakega izhoda, kako zabiti mejne količemed Italijo in Jugoslavijo, so ustvarili tržaško državico. Kako naj ta živffid-trgana od vsega naravnega zaledja? Postala je že sedaj breme zaveznikom. Njen proračun kaže 16 bilijonov (seveda lir) izdatkov in 3 bilijone dohodkov. Kdo naj to razliko prača? Znano je tudi, da Trst ni mogel dobiti guvernerja. Komunistom prijaznega nočejo zapadnjaki, protikomunističnega izključuje Moskva. Trst je točka dnevnega spora med zavezniki in titovei. Razumljivo je torej, da zapadni zavezniki z nejevoljo gledajo titovce in druge komuniste, razumljivo tudi, da bi se hoteli rešiti bremena tržaške države, toda sobotna odločitev zaveznikov ne reši vprašanja. Brez sovjetskega pristanka ne dobi Italija Trsta kljub vsem željam Lahom prijaznih Amerikancev in Angležev. In če bi Rusija pristala ali če bi drugače dobili zavezniki kako čarovno obliko, da izpeljejo, kar bi radi, tržaško vprašanje ni s tem rešeno, če ga dobe Lahi. Živeti ne more od laškega nacionalističnega navdušenja, če nima nikakega gospodarskega ozadja. Zato je očividno, da je izražena želja, naj bi Trst postal italijanski-volilni manever za odločilne italijanske volitve 18. aprila. Ta manever naj bi pomagal poraziti komuniste. Zavezniki računajo, da bo ta njihova izjava vzbudila v Italiji val navdušenja za Amerikance, Angleže in Francoze, ki naenkrat Lahom ponujajo Trst. Tako naj bi se laško ljudstvo obrnilo proti Moskvi in komunistom. Četudi Rusi končno pristanejo na italijanski Trst, bodo rekli vladni agitatorji, da komunsti capljajo kot slabi Italijani tam nekje zadaj. Če M6skva ne pristane, bodo rekli, da so pač komunisti proti temu, da bi Trst postal italijanski. Zaveznici torej mislijo, da bodo dali italijanskemu naci-jonalizmu novega ognja in zaleta, da bi tako lažje porazil komuniste. Ali je ta manever res tako spreten? Nam se zdi njegova vrednost precej dvomljiva. Komunisti bodo proti temu najprej zavpili, da Amerikanci hočejo celo na volitve v Italiji vplivati, ker ravno pred volitvami ponujajo Trst. “Bojte se Amerikancev, tudi kadar darove ponujajo,” bodo agitirali. “Italijani, bodite samozavestni in ne dajte se voditi od tujcev.” Tako bodo tudi rdeči udarili na isto struno itali-janstva kot zapadni zavezniki. Apelirali bodo na italijanski ponos. In morda še z večjim uspehom, kajti zraven se bodo norčevali, da Amerika ponuja nekaj, česar nima. Trsta ne more dati Italiji brez tistih Rusov, proti katerim manever izvaja. Zdi se nam torej, da more biti ta manever ročna granata, ki jo je spreten vojak ujel in vrgel nazaj v onega, ki jo je prvi zagnal. Ta zavezniška obljuba o Trstu pa ima na sebi tudi slabost one politike, ki jo Amerika ravno Moskvi očita, da namreč rabi moralno slaba sredstva za dosego svojih namenov. Do leta 1918 Trst nikoli ni pripadal Italiji. Tega leta ga je dobila s sredstvi, ki jih je označil italijanski ministrski predsednik kot “sveto sebičnost.” Vsak ve, da je bila druga svetovna vojna nadaljevanje prve; italijanska posest Trsta je bila začasna. Res je danes večina Trsaa italijanska po jeziku, toda. če bi ne bilo teh trideset let italijanskega nasilja, bi bila narodna slika Trsta čisto druga. Ali. naj dobi Italija plačilo za nasilja? Kje je kaka resnična laška pravica na Trst? Samo italijansko vpitje še ne dela pravice. BESEDA IZ NARODA . mwHwniiumuu'mnifMitmiiwniii'WW Slovenke iz Kanade pozdravljajo Od l«ve: Jožica Pugelj, Francka Židar, »e»tri Ivanka (Bedi) in Ema Hren. ko Godina OFM. Udeležba je bila že' takoj prve dneve velika. Krasne in navdu-ševalne besede misijonarjev za Boga in Marijo ter za duhovno prenovitev nas faranov, posebno nas starejših, so napravile na vse navzoče jako velik vtis; saj nas je bilo veliko v naši cerkvi, ki se že bližamo grobu in udeležba je bila tako velika, da je bila naša cerkev sv. Štefana skoraj premajhna. Videti je bilo, da slovenski narod še živi in da je tudi katoliški. To se je videlo vsak dan od 7. do 14, marca, ko je bil sklep sv. misijona. Hvala častitima misijonarjema za ves trud, ki sta ga imela v našo dušno korist. Naj Vama ljubi Bog poplača Vajino trudapolno delo, kajti izvršila sta v najboljši meri svojo dolžnost. Posebno nedelja 14. marca bo ostala vsem v naj lepšem spominu, ko je cela fara pristopila k mizi Gospodovi. Zares krasen je bil pogled ob 7:30, ko je imelo društvo Najsv. Imena svoje trimesečno skupno obhajilo in smo skupno s člani društva KSKJ korakali k obhajilni mizi. Vidi se, da je še živa vera med nami slovenskimi farani sv. Štefana,, Bog daj,, da bi ostali zvesti Bogu in narodu. — Naj nam krasne besede naših misijonarjev ostanejo za vedno srcu, varujmo se zmot in posebno pa še zapeljivega komunizma. Vama častita misijonarja pa želimo obilo božjega blagoslova na Vajinem težkem misijonskem delu in Bog naj bo Vajin plačnik. Leo Mladič. Ivanka Merhar in Ana Hren Peterboro, Ont. Obljubile smo vam, da vam ob prvi priliki pošljemo tudi •slika, katere vam danes pošiljamo. Poleg tega pa moramo še povedati od kje, kaj in kdo smo. Tam imamo vse po večini sorodnike, katere bo gotovo zanimalo. Ker nismo imele prilike, da bi se bile skupno slikale, pošiljamo dve sliki. Na prvi (četvorica) smo od leve na desno: Jožica Pugelj, doma iz Strug-Tržič na Dolenjskem, ki je absolvirala učiteljsko šolo v Ljubljani; Francka židar, Breže 3 pri Ribnici na Dolenjskem, poštna uradnica ter sestri Ivanka (stoji) in Ema Hren, prva je bila doma na posestvu, druga poštna uradnica. Na drugi sliki pa sta: Ivanka Merhar iz Prigorice pri Ribnici na Dolenjskem, in Ana Hren od istotam. Obe sta bili doma kot kmečki hčerki. Vseh šest nas je zaposlenih v tukajšnji ^olnišnici (Civitj Hospital). V tem mestu so pa še tri Slovenke, ki so pa zaposlene v St. Joseph Hospital. Slike še nimajo, bodo pa drugič poslale. Tam so sledeče: Ivanka židanek iz Brezovice pri Ljubljani, Marija Petelin iz Ribnce na Dolenjskem boli. Imamo pa še vedno upanje, da še pride čas, ko se bomo mogle vrniti v našo lepo Slovenijo. Ameriško Domovino zelo rade prebiramo, posebo razne članke oziroma doživetja, ki so se dogajala na naših slovenskih tleh. Zelo nas veseli, da se Slovenci toliko trudite, da bi naše ljudi čimprej spravili iz Evrope. To je res velik problem. Kanada zahteva pa samo zdrave, mlade ljudi. Kam pa potem s starčki, ženami in otroci? Vsa slovenska dekleta —• prve “Kanadčanke” — Vas in vse ostale Slovence prav lepo pozdravljamo z našim lepim'slo-venskim pozdravom: Bog živi! ga zadrajsa pod bližnji grm, sam se bo pa raztegnil po travi. Kravice pridno mulijo sočno travo, ki jo- je dežek osvežil in ne bodo silile v čopčo senožet, zato bo nekaj časa brez skrbi sanjaril. že je bil.naš pastirček skoro pri borovcu, ko naenkrat obstane, kot bi bil okamenel in izbuljenih oči gleda v šop trave skoro tik po nogami. Sam sebi ne verjame, da zares vidi v travi spečega zajčka. Zares! Zvit v klobčič je bil skoro popolnoma skrit visoki travi. Malo je manjkalo, da ni stopil vanj. Zajček ga ni slišal, ker je prišel tako potiho z bosimi nogami. Pastirček stoji nepremično in opazuje ljubkega zajčka. Samo skloniti se mu je potreba in.ga pograbiti za ušesa. DA, to bo storil, ga vtaknil v kenir in nesel domov. Zajček bo zrasel in bo imel mlade. Prodal bo zajca in mlade in si kupil kokoško. Ta bo nesla jajčka in ižvlalila piščeta. Prodal bo kokoš in piščeta in kupi teličko. Telička bo zrasla, in bo imela telička. Prodal bo kravico in telička in si kupil žrebi-čka. Glajštal ga bo, da bo zrasel krasnega konja. Neke nedelje poplodne bo konjička osedlal, se pastirček v neskončni sreči na ves glas, zajček se prebudi in v silnem skoku plane pastirčku izpred nog ter se požene v dolgih skokih tje v cerkniške Minge. Pastirček se je čehljal za ušesi, ker mu je sreča ušla skoro iz rok. Tako nekako sem tiste dni tudi jaz sanjaril o Ameriki, o deželi Koromandiji, kjer skoro nimaš pljunit kam, toliko je samih dolarjev vsepovsod. Saj so vsi, ki so prišli iz Amerike pripovedovali o lepih časih tam. Trikrat na dan župo-meso, v žepu vedno pest velikih, srebrnih dolarjev. $a 5 krajcarjev se dobi v gostilnah, ali kakor so rekli: v salu-nih, poln škaf piva. Opoldne greš kar v salun in se tam zastonj naješ do sita, ako kupiš le za 5 krajcarjev, ali ameriških “centov” pijače. Vsak, ki je prišel domov, je imel zlato uro in veržico. In za pijačo so dajali “Amerikanci,” da je vse od mize teklo. Saj imamo, so vpili in se tolkli po desni strani, kjer je bila spravljena bota. In kako da se tam lahko zasluži, so pripovedovali. Kar na cesti te ustavljajo in te skoro na golih kolenih prosijo, da bi šel delat. Pa kaj delat, igral se bo, ne delal. Pa je že moralo biti lepo v Ameriki, ker malokdo, ki je bil enkrat v Ameriki, je mogel osta- Konjiček 1 pognal v sedlo in nategnil vajeti/ ti donja. Ni jim dišalo več delo bo poskočil, vrgel uše-‘ m polju in v gozdu in na travni- tek) v šolsko dvorano, kjer boste slišali marsikaj zanimive- ga. Jože Grdina. Lepi bodo prazniki! Phoenix, Ariz. — Prav po domače se bomo zabavali tudi mi tukaj v tej sončni deželi. Midva sva že prejela velikonočne pirhe, namreč zavitek finih domačih klobas, šunke in želodca od Holmes Avenue Market (prej Asseg trgovina) 15638 Holmes Ave., Cleveland 10. Ohio. Kdor želi dobro prekajenega mesa za praznike, se kar hitro požurite s svojim naročilom k te- ------------------ - .mu podjetju in dobili boste do- in Ančka Medved iz Zagorice - j [jro ;n točno postrežbo. Št. Vid pri Stični. Vesele velikonočne praznike Ljudski sodnik Ameriški senator William E. Borah je bil začasno nastavljen kot sodnik v svojem rojstnem mestu Boise City. .■ Nekoč se je zagovarjala pred njim 70 letnž ženica, ker je bila ukradla hleb kruha. Priznala je z izgovorom, da je tri dni poprej pošteno stradala. Sodnik: “Mamica, nič ne pomaga; obsoditi vas moram na denarno kazen pet dolarjev, ki jih bom pa jaz za vas založil. 0-benem pa naložim vsem radovednežem, ki so v sodni dvorani navzoči, po pol dolarja za pokoro v prid obtoženki, ker jih Jii sram, da žive v mestu, kjer morajo stari ljudje in ubožci krasti, da od lakote ne umrjejo.” * * * Bog hote, da živimo od medsebojne sreče in življenja, ne pa od medsebojne nesreče in smrti. Resnicoljub. Počutimo se zelo srečne, da se sram je posrečilo priti iz neznosnega taboriščnega trpljenja v kraj miru in blagostanja. Seveda, človeku ni tako kot doma v ljubljeni domovini, že to, da ne moremo izvrševati svojih poklicev, za katere smo usposobljene, želiva vsem našim prijateljem in znancem ter sploh vsem čitate-ljem Ameriške Domovine, ki jo tudi mi sem dobivamo točno čeprav smo precej daleč od doma. Ančka In Jože Stopar, 522 N. Patricio, Phoenix, Arizona. Presercem v naznanje Kakor že znano je srečno došel v Združene države Rev. Alojzij Jenko, ki *je več let kot kaplan služboval v Preserju in sicer tudi v onih letih, ko se je razgrnila nad Preserjem ona kruta strahovlada — komunizem. Zato se vabi vse Preserce, kakor tudi one iz Vrhniškega okraja v šolsko dvorano sv. Vida, kjer bo po pobožnosti v cerkvi nam povedal č. gospod Jenko marsikaj zanimivega iz onih časov. Pridite takole ob 8. uri, v četrtek (veliki četr- Dva nikdar-zadovoljna Živela je neka žena po imenu Klara. Bila j e revna in j e prosila miloščino. Nekega dne je našla bučno seme in ga vsadila. Malo časa na to je zrastla iz tega semena rastlina, da, pravo drevo, ki je segalo do nebes. Mož j e rekel ženi: “Ti se moraš povzpeti na to drevo in iti k samemu Gospodu in ga prositi malo kruha.” . Ona se je res povzpela do vrha in potrkala na nebesa: tok, tok, tok! “Kdo je tam?” “Uboga Klara, ki .prosi milosti.” “Kakšno milost želiš?” “Milost, da bi imela malo kruha.” “Pojdi, imela ga boš” Komaj se je Klara vrnila, ji je rekel mož, naj pleza nazaj v nebesa in prosi milosti, da bi imela vsaki dan juho in ob nedeljah meso. In Gospod je rekel : “Imela boš meso ob nedeljah in vsaki dan juho.” Toda mož še ni bil zadovoljen. Rekel je’svoji ženi, naj gre nalzaj in prosi meso za vsaki dan in veliko kosilo ob nedeljah. Vedno dobri Gospod ji je hotel še zdaj ugoditi to veselje. Nato je mož poželel veliko kosilo vsaki dan in kočijo, da se bo vsaki dan vozil tudi na sprehod. In Gospod je rekel: “Imela boš veliko kosilo vsaki dan in kočijo.” Nato pride žena prosit Gospoda naslov grofice zase in naslov za svojega moža. Gospod pa je izgubil potrpežljivost in ji odgovoril: “Pojdi! Tvoj mož bo postal konjska figa in ti cesaio blato.” Drevo se je takoj podrlo: žena in mož sta pad’a v blato in tam ostala., (Vinko L.) ku, pa meso na mizi samo o božiču, kadar so klali in za veliko noč, če je ostalo kaj gnjati. Nazaj v Ameriko je vsakega vleklo in tudi izvleklo. Samo še za par let bom šel, je vsak govoril, nekaj prihranil, da bom dokupil par njivic, morda nekaj gozda in postavil nekaj več repov v hlev, potem bom pa prišel domov za stalno. Redki so bili, ki so zares prišli domov. Raje so pisali po ženo in otroke in ostali tam onstran velike luže, kjer so garali in v potu svojega obraza .služili vsakdanji kruh zraven pa stiskali in shranjevali dolar za dolarjem, da so si kupii hišice. Nihče ni doma pripovedoval o težkem delu v Ameriki,, potnih sragah, o trpljenju v jeklarnah in žičarnah in plinarnah in pri plavžih in livarnah. Niso hoteli povedati, da so trpeli in skoro stradali, da so si nekaj prihra- ' nili. Ampak pridno in trdni so vztrajali, nekateri so si samo sprotovali, nekateri so si pa opomogli; začeli so kako majhno podjetje in ga večali in si množili premoženje. Mnogi so, lahko rečemo zabogateli, ker drugega ni dala Amerika, je dala vsakemu enako priliko, da si pomaga naprej. Kdor je hotel in če je bil zdrav in se je pravega lotil, si je opomogel. Seveda, priden je moral biti in zdravje je moralo biti pri hiši. Meni se zdi, da sem segel nekoliko predaleč. Hotel sem povedati, da sem videl samega sebe že kar v devetih nebesih, ko bom enkrat v Aheriki. Nič se nisen^ vprašal, kaj bom delal v Ameriki. Se bo že kaj dobilo, če pa tam kar na cesti prosijo ljudi, naj bi šli delat. Ampak glavno, kar je bilo, je bila sladka zavest, da v Ameriki ni vojska in naš cesar naj se kar sam lasa, če se hoče in s komer se hoče. Jaz nisem na* nikogar jezen, zakaj bi se torej šel pretepat. Bolj ko sem premišljal, bolj je , dozoreval v meni sklep: ne gre drugače, v Ameriko bom šel. V graščinskem jarmu FR. JAKLIČ “Sedaj gre pa ivse na robe! Vihra vihrava! Ga nisi mogel zlepa?” “Zlepa? Tako graščinsko svine? Ko je pa vse vzkipelo po meni, ko sem ga zagledal in spoznal njegove namene? Ni-hče bi se ne bil premagal na mojem mestu. Ušel je. Do danes nisem vedel, če me je bil spoznal. Pa kakor vidim, ima pleneč mačje oči. Prav je, da ve, kdo ga je.’’ “Sedaj se pa maščuje! V miru bi ga bil pustil!” “Oče! . . .” je ves vzkipel sin in stopil pred očeta. “Ali niste Vi sami rekli, da me boste oženili pri Cecmanovih? Ali ni Manca všeč materi?--------Pa naj pustim, da hodi tja Menat? Nikoli! Rajši ga ubijem!” “Molči no! Nikar ne grozi! Saj ti nič ne rečemo! Varuj jo! Onega pa v miru pusti!” je posredovala mati, ki se je ba. la preklinjevanja in vsega hudega. “Zato nam rastejo hoje na Kozlovih stenah!” je dejal oče pikro. “Dobro nas je plačal.” Po teh besedah je šel Glavan iz hiše. Naenkrat je imel polno glavo skrbi, kakršnih še ni imel. Nič več mu ni šlo delo izpod rok. Od časa do časa je pa zagodrnjal: ‘tStrela! Na Kozlovih stenah! Na Kozlovih stenah!” Pogledal je na podrto sleme na hlevu, potem mu je pogled splaval na Mokre, njegov duh je pa blisknil še naprej, na Kozlove stene. Nikdar še ni bil tam, samo od-daleč je videl tiste strme, gole .pečine, ki se dvigajo navpik iz soteske, po kateri šumi ip buči Iška. “Ali je to pravica? Strela! Volk bi bil bolj pravičen!” Do večera je vedela vsa vas, da je logar Menat odkazal Glavanu les za ogredje na Kozlovih stenah. Vsa vas je začutila, da se je enemu izmed njih zgodila krivica, in vsa vas se je razburila, zakaj kar se je zgodilo danes Glavanu, se lahko pripeti jutri drugemu. "Kakšna pravica pa je to? Tako nas lahko pripravijo ob vse pravice, ako odkazanega lesa ne bo moč pospraviti.” In čeprav ni bilo tistega večera ukazano, je vendar vrela zvečer vsa vas na prejo k Zon-tarju, ki je bil tisti čas za rihtarja. Sredi hiše je stal če-lešnik z lučjo, pod njim je bila postavljena posoda z vodo, kamor so padali utriki in ogorki, da se ni kadilo; zakaj takrat so si svetili še z lesom. Okrog luči so postavile predice kolovrate, (bolj po kotih, za mizo, okrog peči in na peči so se gnetli vasovavci. Predice so imele vedno dovolj vasovavcev, a toliko še nikdar ne kakor nocoj. Kar nosi hlače v Skriljah in se ne boji strahu, je bilo nocoj pri rihtarju. “0, koliko nas je, o strah!” se je začudil Kocjan, ko je pririnil v hišo. “O, strah! Bomo vasovali, vasovali! O, koliko nas je! Pa bi bili k meni prišli, k Kadar potrebujete zavarovalnino proU ognju. viharju, sa avtomobile, Upe Itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrkh — IV1874 UMI BIJIBZ A V«. DROBNE VESTI K SLOVENKE (DolU preko Trata) (Nadalievanje e 1 strani) priti do tega zlata. Plačati bo mo-sebno inicijativo in ki je pretr- ral najprej, kar je dolžan. Tudi (a želja, da dobe nazaj zlato, ki je bilo pred vojno prepeljano v Ameriko, kaže, kako Jugoslavija potrebuje zveze z zapadnim svetom, če hoče gospodarsko napredovati. TRI O TITOVEM GOSPODARSTVU. — Država nikoli ni bila dober gospodar, ker manjka v njenem gspodarstvu inicijati-ve posameznika in želje po uspehu. V komunističnem gospodarstvu pa pride poleg teh napak Še to, da vsak tovariš skuša kar največ doseči za sebe. Iz komunističnih listov samih opazimo tri take stvari, ki kažejo na vzorno titovsko gospodarstvo. , . GENERALNI DIREKTORJI so prvo. — Če berete katerikoli režimski list, vidite takoj koliko direktorjev in glavnih direktorjev je sedaj v komunističnem gospodarjenju. Samo v Zagrebu naštejete po listih 12 glavnih direkcij. Pa verjetno to še niso vse. Pod temi glavnimi direktorji pa so direktorji, tako da so ustvarili kup novih birokratov. KORUPCIJA. — še hujše kot s temi kupi novih direktorjev pa je s korupcijo. Skoro ne dobite številke komunističnega lista iz Jugoslavije, da ne bi brali, kako so v enem ali drugem uradu ali gal zveze z zapadnim svetom. Komunisti sami priznavajo, koliko strojev in drugih stvari jim manjka, ki bi jih mogli dobiti v zapadnih deželah. 'Tako je težko presoditi, kaj so resnični uspehi v prvem letu te petletke in kaj je prazno propagandno govorjenje, ki mu v Jugoslaviji nihče ne sme ugovarjati. NEMŠKI STROKOVNJAK. — Pisali smo že o tem, kako hočejo komunisti dvigniti industrijo v Jugoslaviji s pomočjo nemških strokovnjakov. Te izvažajo iz ruskega dela Nemčije. To gotovo ni tako napačna misel. Sedaj poročajo, da je nastavljen v Belgradu eden glavnih nacističnih gospodarskih strokovnjakov dr. Karl Clodius. Ta je bil Hitlerjev svetovalec, sedaj bo Titov. Njegova naloga je po tem poročilu, da uredi vs$ planiranje gospodarstva za ves Balkan, ne samo za ožjo Jugoslavijo. Tako je iz nacističnega svetovalca komunističen. Mnogokrat smo že rekli, kako sta si Hitlerjev nacizem in komunizem sorodna. O “TRETJIH CENAH,” katerih smo že govorlii, bi bilo še dodati, da je s tem v zvezi izšlo 19 uredb. Kdo izmed navadnih ljudi jih bo poznal in razumeli Pa njim je glavno, da ima drža- šut), so si znali pomagati tudi va vso besedo in pri njej tisti, ki so splezali srečno na vrh. VSE KOT V MOSKVI. — Jugoslovanski komunist je čisto odvisen od Moskve v vsem svojem ravnanju. To vedo vsi. Belgraj-čani ei o tem pripovedujejo sledečo šalo: Bil je lep sončen dan. Pa pride Titov park Belega dvora in se tam sprehaja z razpetim dežnikom. K njemu pristopi eden njegovih ožjih in ga vpraša: "Tovariš maršal, zakaj imaš razpet dežnik, ko je tako l$p dan.” Tito pa se odreže: “Ravnokar sem slišal na radio, da gre v Moskvi dež.” žavili ali z raznimi davki in obsodbami uničili, ti bodo morali meni. Pa bi si ga malo pri- polhoma sami prenehati. Kmet, voščili, privoščili!” Možiček je imel gostilno in točil vino ter žganje. Po tretjih cenah bodo prodajali v enj a|j drugi tovarni kradli ra-samo v državnih prodajalnah in i znj partizani. Država nastavlja zadrugah, ki so itak v državnih,eno kontrolo nad drugo, krade se rokah. Trgovec je tako skoro od- pa vseeno naprej. Saj so jim pravljen. Kar jih še niso podr- pravi|j po gozdovi^, kako naj ki bo hotel kaj kupiti po teh tretjih cenah, bo moral vse prodati zadrugi ali državi. Kupiti bo mo- kradejo. Tako so se navadili. In vsak dan jim pripovedujejo, da ni Boga. Tako se ta nauk polagoma le prime. NEZNANJE je tretje, kar Kraševci in polenovka Na Primorskem je ie tako, da mora biti na božično viljo na mizi polenovka ali po domače “bakala.” Brez tega bi ne bilo pravih .praznikov. Tudi za pretekli btžič je bilo po Trstil cele skladanice polenovke, toda Kraševci niso mogli do nje; — med mestom in deželo je visok plot, ni mogoče ne skozi, ne čez. Toda Kraševci, ki so nekoč u-kanili sv. do polenovke. Spravili so ob ugodni priliki čez plot zvestega psička. Na tem kraju so ga prijatelji držali zaprtega, dokler ni bil pošteno naveličan tega "svobodnega tržaškega o-zemlja.” Potem so mu navezali polenovke in ga surovo napodili. Bežal je s pasjo naglico naravnost proti domu, odvihral mimo dvojne straže na ono stran, ne meneč se za strele, ki so zaregljali za njim, in prisopiha) slednjič do svoje domače hiše. Tam so ga z velikim veseljem sprejeli in mu odvzeli tovor polenovke ter ga pošteno nagradili za preštani in neprostovoljni post. Kraševcem pa se je srce smejalo, da so mogli sveto viljo obhajati po navadi svojih dedov. KALI OGLASI Izgubljena ura Pred 3 ali 4 nedeljami je bila izgubljena deška zapestna ura med 1149 E. 63. St. in cerkvijo sv. Vida. Ker je to birmansko darilo, dobi pošten najditelj nagrado. Prošen je, naj pokliče Petra za gnjat (pr-1 EN 6887. (69) :inuimim::iuiiiii:iiiiiwnniiiiiiiiniii:ii:imniim;:n:r.:i:u:imu:muiimama SIEVE f. PIRNAT 6516 St. Clair Ace, Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske drtave, vse poSUJatve » Jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko In Jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi sa odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE F08IE: za toCno ln vljudno oostreibo se cenjeni rojaki lahko zaupno obmete^ja nai urad. STEVE F. PIRNAT imtmttmiiiiiiiiniiiiimiinnimint tuni111"..... ‘Kocjanovi, zakaj ste pa Vi gel spet samo v taki trgovini. Ta- morajo neprestano grajati vlad. semkaj “I,1 1 »i prišli, zakaj?” Ker vsi sem tiščite, ti- SEDMAK Moving & Storage ALSO light expressing 1024 E. 174 St. KE 6580 ko je posredovalna vloga trgovca odpravljena/ ni Usti. Na odločilna mesta so prišli ljudje,, ki ni^ nikdar po- se PRIPOROČAMO WJO0GR0DW “ “ SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE IRANK CVELBAR, lastnik. DELO DOBIJO HEAVY TRACTOR MECHANIC — EXPERIMENTAL MECHANIC and FLOOR INSPECTORS 1st and 2nd shift 40 hour week Good hourly rate THE OLIVER CORPORATION 19300 Euclid Ave. formerly The Cleveland Tractor Company (59) TOOL ROOM MACHINE OPERATORS Dnevni in nočni šift Dobra plača od ure Setup & Operate all types of machine Tools close tolerance THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. (61) MALI OGLASI Avto naprodaj Naprodaj je 1942 Cadillac, za 5 oseb, v izvrstnem stanju. Vprašajte pri August F. Svetek, 478 E. 152. St. (x) Trgovina naprodaj Naprodaj je grocerija in delikatesna trgovina v’okolici Waterloo Rd. Za podrobnosti pokličite IV 5144. I will be glad to show you our Spring and Easier Hats Remodeling and Hats Made to Order MILDRED ADAMIC 22812 Nicholas Avenue Bolezni na mehurju in žlezah Ako Imate težave z vodo ln vas peče v odvodnem kanalu, ali te morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v Hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspešne izkušnje v bolnltoici v tel posebnosti. DR.PAULW.mSH HYDROPATHIC CLINIC <23 Citizens Bids. 850 KwUd Ave. Telefon MAin 6016 Orodne ve: 10 do 4 nuen ob vednb In po docovora_________ 9 4 9 a g! A & PO YOU ©ST VITAMINS? »V ■ ***£•«; v*-** awmkmtm 4» »6«, eni m • mk. M W* pee.! A ONEM DAY .Kozlovih sten spravljajo. Hehehe!” Tako je Kocjan načel tisto, ki je bilo vsem na srcu, pa niso vedeli, kako bi se lotili. Takoj se je raztegnilo nekaj krepkih zabavljic po hiši, kakor gotovo zagrmi, kadar se za.Mo-krcem zablisne. Zontar je iz-previdel, da bo precej vihamo, pa je dejal: “Malo bolj ipo lahko! Dva ali trije stopite na vas, da bi kdo okrog hiše ušes ne nastavljal. Saj veste, kako je!” “Tako je, da človek še resnice ne sme trditi!” je rekel nek do. ' Rihtar je bil v strahu, da bi se ne zvedelo, če se je kaj neprijetnega govorilo v njegovi hiši o graščini in njenih ljudeh; zakaj očitali so mu že, da daje ljudem potuho, da se v njegovi hiši ‘križajo’ graščak in njegovi ljudje, in so mu grozili, da mu bodo rihtarsko oblast vzeli, ako se bo kaj takega ponavljalo. Zontar je sicer tajil, da bi se bilo kaj krivičnega govorilo d graščini, a ker so mu povedali, kaj se je govorilo in kdo je bil tisti, ki je kaj dejal, kar ni bilo graščini všeč, je izprevidel, da £)j je moral kdo prisluškovati. Graščinski niso prežali samo podnevi, ampak so zalezovali tudi ponoči. Zontar je pa vedel, da je bolje biti rihtar in graščini ustrežljiv, kakor pa biti ‘rihtan’, ho-diti na tlako in dajati desetino. @j Zato bi mu bilo naj ljubše, da bi nikogar ne bilo k njemu in bi se pod rj-jgovo streho nič slabega ne govorilo o graščini. A ker so bili ljudje skupaj in je vendar vedel da se bo tudi kaj - takega reklo, kar bi njemu A lahko škodilo, je dal -»stražiti & hišo, da bi nihče, zlasti tisti ‘pes’ s Preseke, ne mogel pritisniti ušes na steno. Ko je šla straža iz hiše, kajpak, se je ipa začelo. Glavanov Janez je povedal, kako je bilo, kako je prosil Ipgarja, naj od-kaže hoje na priročnem kraju, pa ga je peljal na Kozlove ste- smo tudi na tem mestu, kako je Jugoslavija zahtevala od Zedinjenih držav, naj ji vrnejo njeno zlato, in kako te stavijo svoje pogoje. Jugoslavija se je pritožila na Ekonomski odbor pri Združenih narodih. Toda ta odbor je z 11 glasovi proti 3 odločil, da ni upravičen o tem izdati kako odločbo. Tito se bo torej moral pogoditi s tisto Ameriko, proti kateri zmeraj govori, če bo hotel glasilo komunistične stranke v Belgradu “Borba” piše 13, marca, da ne gre razdelitev blaga nikamor, ker sede po uradih ljudje,, ki mislijo, da je trgovina samo pisanje v pisarni. Ravno isti list se krega, da ti pisarniški trgovci nimajo veselja za svoje delo in da so brez vsake samostojne misli. Tako komunističen list sam priznava, da je komunistično gospodarstvo malo vredno, A 0! A 9 A 01 A 0! A 0! A A 0! A 9 A A 0! A 91 A 9 A 9 A 9 Vesele velikonočne praznike želimo vsem nafim odjemalcem m prilaMjem! The Double Eagle Bottling Campaay A 9 A JOHN POTOKAR, Preaident Š5H-M 51. (lair Ave. JOHN POTOKAR, Jr., Vice'Pwsident HEndeison 4629 EDWARD POTOKAR, Secretary Cleveland 3, Ohio r »—■«i Koj zjutraj je odšel po zdravnico. Pripeljal jo je malo pred kosilom. Stara Skovinka je neprestano čakala na vratih, dokler zdravnica ni stopila iz kamre. “'Zakaj me pa niste prej poklicali? Najbrž bo prepozno. Pljučnico ima. če ji po teh zdravilih vročina ne bo popustila, pokličite gospoda, če se bo le še kaj zavedla.” Škovinc je bil kar motoglav. jal, da bo odšel. Stara Škovin- Odpeljal je zdravnico nazaj in ko se je s prepotenim kojem vrnil, je naprosil Tineta, da bi se peljal po Jerneja. Za vsak slučaj, lahko se obrne še na slabše in že ponoči podldže. Tine je rad ustregel. Čeprav pozno, se je odpeljal, da se je le konj nekoliko odpočil. V trdi noči se je vrnil z Jernejem, ki je bil močno prepaden. Da bo sestro tako brž zagnalo, se ni niti nadejal. Res je bila nekaj časa sem kilava in zanič, da bi jo pa tako brž zvilo, mu jal je v Tineta, ko je prišel ponj. Marjeta tudi Jerneja ni poznala več, čeprav jo je neprenehoma nagovarjal. Vročina ni ni in ni hotela popustiti, šele proti ‘j i4tru so se bolnici o&i malo ujasnile, da je pričela spoznavati ljudi. Škovinc, ki je sklenil, da bo zgodaj zjutraj stopil po gospoda, se je premislil in Jernej se je celo naprav- ka ga je potegnila na stran in mu šepnila, naj še počaka, vsaj en dan, da se ji Marjeta ne zdi prava. “Njena ušesa in roke poglej. Takole zboljšanje človeka rado premoti. Tako ti povem, še za eno noč ostani, da ti morda ne bo žal. Če to noč preživi, se ji bo pa nemara zboljšalo.” In Jernej je ostal. Po noči so pri bolnici po vrsti bedeli. Marjeta jih je sicer podila spat, toda vsem se je čudno zdelo, da je tako nemir- pa še na um ni hodilo. Kar zi-'na. 'Niti za trenutek ni imela A & 0 A 9! A 0! A 0! A 0! A 1 i 0! A 0! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SKUPAJ AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 4148 < r' A 01 A- Koljander obenem naznanja, da pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Italijo in v druge evropske države. Vsaka pošiljatev je jamčena . . . Pri Kollanderju tudi lahko kupite zaboje za pošiljanje blaga v staro domovino kakor tudi lahko oddaste zaboje za stari kraj v njegovem uradu. Kakor hitro se bo potovanje odprlo za stari kraj bo prodajal parobrodne listke za vse linije, kot je to vršil pred vojno. Pri Kollanderju je vedno točna in vljudna postrežba 9! A 0! A 9 A 0 A 0! A 0! A 0 A 91 A, 0! A 0! A 0! A 0! A 9 A A 0! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! FRANK PAULIN'S SERVICE STATION ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61 cesta Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas. Lepa hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SKUPAJ MICHAEL'S FLORAL SHOP \ MICHAEL SUHADOLC, lastnik CVETLICE ZA VSE NAMENE 5823 Superior Ave. EX 3408 A 0! A 91 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI MOLLY i EL's CONFECTIONERY 6304 St. Clair Avenue ENdicott 9133 SCHRAFFT’S VELIKONOČNI CANDY VELIKONOČNE KOŠARICE 69* in več VELIKONOČNI ZAJČKI IN IGRAČKE g I i A ^ rok mirnih in Jerneju se je zdelo, da postaja v obraz vijoliča-stordeča. In res je pred polnočjo spet nastopila vročil®; Dihanje je bilo piskajoče, spremljano rahlim grgranjem. Marjeti se je pričelo blesti. Jernej, ki je ravno bedel, je poklical Škovin-ca in storo Škovinko. Ta je šla precej po svečo v skrinjo. Kazalo je, da je z bolnico hudo. Marjeta je pričela klicat Jerneja in Rotijo. Tudi Jurčka in Tineta je mešala med svoje blodnje. Nenadoma se je vzpela in pričela mahati z roko. “Prisezi!” je vpila,-“Tudi če te bo Jernej imel rad. Prisezi!” Jernej je stiskal ustnice in jo miril. Vse zatonj. Škovinc je hotel že stopiti po Rotijo, pa Jernej ni pustil. “Škodovalo ji bo, ko je v drugem stanu.” Marjeta se je počasi umirila, le oči so se ji pričelp kaliti ih dihanje je postalo globlje in redkejše. Na čelo ji je stopal pot. Škovinka je nažgala svečo in začela moliti. Vsi so ji odgovarjali, le Jernej ne. Z desnico je držal sestro pod glavo in jo hotel privzdigniti. Tedaj je pričela hropsti. Škovinka je odrinla Jerneja od postelje in vtaknila svečo bolnici v roko. Videlo se je, da se nič ne zaveda. Tudi oči ni premaknila. Hropenje je postajalo piskajoče, koža ob nosu in ušesih je sivela, prsi so se hotele še enkrat dvigniti, toda koj so se sesedle in nobenega glasu ni bilo slišati. “Reva je prestala”, je z ve-kavnim glasom rekla stara Škovinka, Jernej je vstal in se sesedel k peči. Škovinka je mrvti zaprla oči. “Bog se usmili nje in duš vicah”, je vzdihnila na glas. Tedaj je Jernej šele zavekal. Pri škovinc« ni nihče več legel. Do pogreba se je čas ustavil, ura na steni je molčala in okna v kamri so ostala zagrnjena. Do jutra je ob mrtvi gorela sveča in čudno ozarjala spokojni obraz, ki je bil čez brado prevezan z belim robcem. Zjutraj se je Škovinc odpeljal v Selca k Blažetu po krsto. Mero je nesel s seboj. Blaže se kar načuditi ni mogel in bil še posebej zadovoljen, ker Škovin-cu navadna krsta ni bila všeč. “Dovolj je garala, vsaj zadnji dom naj ima bolj čeden”, je bilo Škovincu hudo, ko se je razgledoval po krstah. Odločil se je za čedno belo krsto, lepo okrašenim križem. "Imaš prav, Škovinc. Vsakemu svoje. Ona se že veseli na drugi strani in prosi zate. Vem, da je Jerneja prizadelo. Dobro, da se je še pravi čas zaletel na Jamnik. Še bolj bi bil potrt, ko -bi bil sam.” Škovincu ni bilo do marenj. Plačal je krsto in jo sam zanesel na sani. Do govorjenja mu res ni bilo. Za Marjeto mu je bilo pa žal skoraj bolj kot Jerneju. Ne samo, da je bila pridna, za drugo mater je odlegla. Njej je lahko izročil vse ključe in marsikdaj jo js vprašal za svet. Imela je sicer svoje muhe — kdo jih pa nima — toda do prepira ni nikdar prišlo. Je raje Škovinc odnehal, kakor bi s trdo besedo udari1 po Marjeti. Nazaj do Češnjice je bil brž, od Češnjice pa do doma pa je pot pozimi taka, da se ni dobro peljati. Škovinc je nalašč poskusil, če bi mogli mrtvo Marjeto prav do Selc voziti, pa je spoznal, da je bolje, da krst do Češnjice potegne samo-tež. Na Češnjici pa bo Anžic rad posodil sani in konja. Tine se je pa tudi sam ponudil, da bo mrliča peljal do Češnjice. že zavoljo Roitje, ki ga je prosila in pa zovoljo Jerneja, ki se mu jel smilil. V beli krsti je bila Marjeta kar pomlajena. Rotiji se je zdela kakor živa. V kamri ni bilo nobenega smradu, le sveče so napravile zrak cerkven in težak. Kljub zimi je Marjeta ležala v zelenju, Rotija je posodila vse rože, kar jih je imela pri hiši. Pogreb sam je bil lep, da ga Prtovč že dolgo ni videl. Ko so sosedje navezovali krsto na sani, je -bila prav pred Škovin-čevo hišo zbrana skoraj vsa vas. Tine v črni obleki je preskušal vrvi, zakaj zgodilo se je že, da se je v bregu krsta zmuznila, se zakotalila in se odprla. Še Škovinc se je spominjal tega dogodka in bil vesel, ko j^ videl, kako je Tine skrben. Pred vrati so stali vsi Škovin-čevi, Rotija, Jernej, Marička in še nekaj bližnjih sosedov. Ko je bilo vse nared, je Tine potegnil sani izven vasi do znamenja, kjer je Tinetovec zmolil nekaj očenašev za verne duše v vicah. Potlej se je Tine s sanmi spustil naprej, skrbno pažeč, da bi ga kam ne zagnalo. Iz snežne odeje je bilo videti samo zlat križ vrh krste, ki je vstajal in padal.. Ljudje so se uvrstili v sprevod in tiho kapljali navzdol. , Na Češnjici so se ustavili. Anžic je imel sani že pripravljene in -konj je bi! že okoma-tan. Niso se dolgo mudili. Še nekaj novih pogrebcev se je nabralo in žalostni sprevod je kre. nil proti Selcam.. Zdaj pa zdaj je bilo slišati Rotijin in Maričkin jok ali poglasno šepetanje pogrebcev, ki so mencali z rokami, zakaj mraz je bil strupen. Jaskova Mica je vedela o Marjeti največ povedati. Čeprav se ji je včasih zamalo zde- lo, ko jo je devela nazaj, ven- Pomagajte Ameriki, kupujte darle je zdaj vedela samo do- Victory honde in znamke. bre stvari. -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride __n_i ~3±:< czrirr m m ‘■‘Mk-m? Ul JPB Ctfrrvfe' llngtoi" OBLAK MOVER Se priporoma, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2736. 1146 E. (lat St. UČITI SE AN6LESCINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGLISH- SLOVENI READER” kateremu je znižana cena ^ A AA in stane samo: ) CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. 1896 1948 NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt ugrabi!* našega soproga in očeta, ki je tako ljubil svojo družino in svoj dom JOE MOLEK-A ki je mirno izdihnil svojo dušo 20. februarja 1948. Pokopan je bil na 24. februarja iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia na pokopališču Kalvariji. Doma je bil iz vasi Kal, fara Ambrus na Dolenj-m inpe prišel še kot mlad fant v Ameriko let* Bil je priden delavec in vseskozi poštenjak. Bil je član društva Mir st. 10 SDZ in Najsv. Imena fare sv. Lovrenca. Dolžnost nas veže, da se javno zahvalimo vsem tistim, ki so darovali za krasne cvetlice ip vence v zadnji spomin pokojnemu. Prisrčna hvala vsem tistim, ki ste darovali za sv. maše za dušo pokojnika. Ne bomo naštevali imen vseh darovalcev, ker se bojimo, da bi katerega prezrli in izpustili pri tolikem številu. Lepa hvala nosilcem krste, to je članom društva Mir in Najsv. Imena. Prisrčna hvala vsem tistim ki ste ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala Rev. Prazniku, ki so dvakrat prišli k njemu in molili zanj. Hvala za ganljive cerkvene obrede. Ravno tako iskrena hvala Rev. Slapšaku, ki so prišli drugi večer molit za pokojnega ob mrtvaškem odru. Lepa hvala vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile za njegov pogreb. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za tako vzorno vodstvo pogreba. Zlasti se pa moramo zahvaliti njegovemu bratu in soprogi, Ignacu in Anie Molek, ki sta nam toliko pomagala v tistih bridkih urah. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj za vse, kar so storili za nas in za našega nepozabnega ranjkega. Ti pa, dobri naš soprog in skrbni oče, mirno poči-vaj pod zeleno rušo, na katero zdaj sije toplo spomladansko sonce. Na svidenje nad zvezdami tam pri na-šem Stvarniku. Žalujoči ostali: / , MARY MOLEK soproga JOE MOLEK, sin IGNAC MOLEK, brat V stari domovini zapušča brata FRANKA, tu i Ameriki pa sestro poroč. VIRANT ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, 24. marca 1948. Vesele velikonočne praznike želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom. B Se priporočamo. g HAFFNER INSURANCE AGENCY i A 9 A 9 0 0 A 0 Ustanovljeno leta 1908 6106 St. Clair Avenue “ J. HAFFNER Cleveland 3, Ohio A. HAFFNER