9'771318 607007 primorski uTr'p ilČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Oktober 2009 Leto 15 Številka 188 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Primorska v luči Slovenije Poleg izgub je kritična predvsem zadolženost primorskih gospodarskih družb, ki znaša že dobrih 990 milijonov evrov ali okoli 9% neto zadolženosti Slovenije. Gospodarske družbe obalno-kraške in goriške regije so v letu 2008 ugotovile skupaj 8,885 milijarde evrov prihodkov. Delež prihodkov vseh gospodarskih družb obalno-kraške in goriške regije 2008 v prihodkih vseh gospodarskih družb v Sloveniji je tako v letu 2008 znašal 10,38 %. OBČINA PIRAN PRAZNUJE Osrednja proslava ob prazniku Občine Piran bo v petek, 16. oktobra 2009, ob 19. uri v Avditoriju Portorož s podelitvijo priznanja Zlati grb Občine Piran. I H BANKA KOPER imm, jledamo naprej. članka skupine INTES4 @ SNNPAOLO Zgodovinska otvoritev garažne hiše Na Fomačah pred Piranom so 14. oktobra ob 15. uri slovesno odprli novo garažno hišo z 848 parkirnimi mesti, ki pomeni neprecenljiv dosežek in tudi rešitev skoraj že trideset letne problematike parkiranja v mestu Piran. Lastnik garažne hiše je družba Kraški zidar, ki ji je Občina Piran dodelila stavbno pravico za 50 let. Odločila se bo o odkupu garaže ali najemu določenih garažnih mest. Odprtja so se udeležili piranski župan Tomaž Gantar, glavni direktor Kraškega zidarja Radoš Tipanje, koprski župan Boris Popovič in drugi povabljeni gostje. Naložba je vredna 12 milijonov evrov. V garažni hiši bo mogoče parkirati že od 19. oktobra naprej. Upravljalec objekta je J.P. Okolje Piran. Piranski župan Tomaž Gantar in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje sta 14.10.2009 s prerezom traku slovesno odprla novo piransko garažno hišo. Foto: AKV - Primorski utrip Foto: Aero klub Portorož Tomaž Gantar: Štejejo le rezultati stran 7 STRAN 3 novinarka tožila RTV? Letošnja navraienca: LIDIJA POGAČAR za izjemno pedagoško delo in dolgoletni osebni trud ter doprinos k razvoju plesne umetnosti. S svojo ustvarjalnostjo in *»' zglednim vodenjem plesnih skupin je ples približala številnim generacijam otrok v Občini Piran in s tem trajno vplivala na razvoj plesne kulture na obalnem področju. IVAN VLAHOVIČ za dolgo-letno neutrudno delovanje na področju gasilstva in prizadevnost pri vzgoji gasilske mladine. Številne mlade je s svojim zgledom in izkušnjami pritegnil v gasilske vrste ter s tem pomembno vplival na varnost ljudi in premoženja v Občini. Občina piraN COMUNE Dl PIRANO (Drage občanke in o6čani! (jentibi cittadine e cittadinil 0 SSI803 Praznib^Občine (Piran s ponosom obebežujemo z odprtjem števibnih novih pridobitev, ki so pbod našega vztrajnega in marbjivega deCa zadnjih bet. Ob tej pribožnosti vsem iskreno čestitam in vabim k, skupnem praznovanju ob števibnih športnih, kubtumih in zabavnih 88i' 9L7.7.pin(?n nesecu. (Zt Z6fe)0Z0 6002 d!J)n I>lsa0WItid Cebebriamo con orgogbio [a (jiornata debComune di Pirano inaugurando ba reabizzazione di numerosi nuovi progetti jrutto debnostro perseverante e proficuo [avoro degbi ubtimi anni. Con ['occasione viformubo be mie sincere congratubazioni e vi invito afesteggiare assieme partecipando abbe numerose manifestazioni cubturabi, sportive e di svago abbestite in guesto mese. Župan Občine Piran IbSindaco deb Comune di Pirano Tomaž (Jantar BESEDA, KI NAS OD NEKDAJ POVEZUJE. VARČEVANJE. V oktobru - mesecu varčevanja, se svojim varčevalcem zahvaljujemo za zaupanje, ki ga skupno gradimo že vrsto let. M*. SBONVtiid vdiaio voaionaia V3INZITNM VN1S3IAI p >1 ■ S- primorski u¥p Centralna čistilna naprava v Piranu (CČN Piran) pričela s poskusnim obratovanjem Občina Piran je s strani Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije v začetku tega meseca pridobila odločbo o poskusnem obratovanju CČN Piran, izvajalec podjetje SGP Pomgrad d.d. je tako po zaključku gradbenih del pričel s poskusnim obratovanjem te naprave. CČN Piran je sestavni del podprojekta Piran, katerega vrednost znaša približno 9,3 milijonov evrov, vrednost rekonstrukcije in dograditve same čistilne naprave pa približno 8,3 milijonov evrov. Podprojekt Piran se izvaja v okviru obalnega projekta »Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju«. Celotna vrednost projekta znaša približno 29 milijonov evrov, pri čemer nekaj čez 50 odstotkov sredstev prispeva Kohezijski sklad EU, ostala sredstva pa zagotavljajo država in obalne občine. Izvajalec je z glavnimi deli v okviru rekonstrukcije in dograditve CČN Piran zaključil, pričel pa je s poskusnim obratovanjem naprave. Za poskusno obratovanje, ki bo trajalo devet mesecev, je Občina Piran pridobila Odločbo o poskusnem obratovanju s strani Ministrstva za okolje in prostor. Rok dokončanja del, v katerega spada tudi devetmesečno poskusno obratovanje CČN Piran, se bo zaradi zamude pri gradnji objekta podaljšal do meseca maja 2010. V pripravi pa je tudi vloga za spremembo odločbe Komisije EU za podaljšanje črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU še v letu 2010. Podprojekt Piran obsega rekonstrukcijo in dograditev CČN Piran z mehansko, biološko in terciarno stopnjo čiščenja, kapacitete 33.000 PE ter izgradnjo nove kanalizacije za komunalno odpadno vodo v Portorožu v dolžini 1,7 km (zbirni kanali Tunel-Avditorij, Koprska ulica, Cvetna pot in Belokriška ulica). Rekonstrukcija in dograditev stare CČN Piran, ki je zagotavljala le primarno mehansko stopnjo čiščenja, je bila nujno potrebna z vidika zakonodaje in preprečevanja onesnaževanja okolja. Zakonodaja namreč določa, da je zaradi občutljivosti obalnega območja in glede na kapacitete CČN Piran potrebno poleg mehanske zagotoviti tudi biološko in terciarno stopnjo čiščenja (to vključuje tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih spojin). Postopek čiščenja na CČN Piran poteka tako, da se odpadne vode iz pretežnega dela Občine Piran združijo na črpališču skupne čistilne naprave na Fomačah. V sklopu tega črpališča so narejene tudi fine grablje, ki izločajo večje delce. Voda se nato prečrpava v peskolov, ki se ga ozračuje, s tem pa se poleg peska izloča tudi maščobe, ki se nabirajo na površini vode. Iz peskolova se odpadna voda izliva v sekvenčne biološke bazene, kjer poteka biološka in terciarna stopnja čiščenja vode z odstranjevanjem biološkega blata, nitrifikacijo in denitrifikacijo, delno aerobno stabilizacijo blata in kemijskim čiščenjem fosforja. Od tu je odpadna voda preko dezinfekcijskega jaška speljana v iztočni kanal in naprej v podmorski izpust. Blato iz sekvenčnih bazenov se odvaja v zgoščevalec blata in naprej na strojno zgoščanje blata, ki se bo izvajalo s centrifugo. Poleg navedenih objektov je na CČN zgrajen tudi objekt za sprejem gošč iz malih čistilnih naprav, zadrževalni bazen, biofilter mehanske in aerobne stopnje, sistem za uporabo očiščene odpadne vode za tehnološke porabnike, kompresorska postaja, kotlovnica, elektroagregat in transformatorska postaja. Izgradnja nove kanalizacije za komunalno odpadno vodo v Portorožu je zaključena, v kratkem se pričakuje še tehnični pregled. Z realizacijo rekonstrukcije in dograditve CČN Piran ter izgradnjo kanalizacije po Portorožu bo bistveno izboljšano okoljevarstveno stanje vodotokov, podtalnice in tudi kakovost obalnega morja. Nova komunalna infrastruktura bo, predvsem zaradi čistejšega morja in zraka, zagotovo pozitivno vplivala na razvoj turizma in ostalega gospodarstva na Obali. Ta projekt delno financira Evropska unija. Ta dokument je nastal s finančno pomočjo Kohezijskega sklada Evropske unije. Za vsebino dokumenta je odgovorna Mestna občina Koper, organ upravljanja je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Dokument v nobenem pogledu ne odraža stališča Evropske unije. Projekt pomaga zmanjševati gospodarske in socialne razlike med državljani Evropske unije. Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Berlin Gospodarstvo spet v vzponu! Zmagovalka letošnjih parlamentarnih volitev Angela Merkel (CDU) je lahko zadovoljna, saj je po tamkajšnjih statističnih podatkih med julijem in septembrom 2009 nemško gospodarstvo ponovno začelo rasti in sicer za 0,7%. Gleda na to, da je Nemčija naš najpomebnejši gospodarski partner, se lahko veselijo napredka tudi pri slovenskih izvoznikih. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski u*r'p kgmmm Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telcfav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031 /851 -240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DD Vpo stopnji 8,5%. Spomin na padle partizanske pomorščake Spominska slovesnost je bila v portoroškem Avditorija 10. oktobra ob 11.00 uri. Posebno borčevsko priznanje Strunjančanu Rihardu Knezu. Ob 15. oktobru, prazniku Občine Piran in ob 65. obletnici ustanovitve Mornariškega odreda so številni prisotni počastili spomin na padle partizane [pomorščake, ki so se s skromnimi, največkrat v borbi zaseženimi plovili, uprli tisoč krat močnejšemu sovražniku, kije leta 1944, kljub invaziji zaveznikov v Normandiji, še obvladoval Jadran. Pa ne za dolgo. 8. maja 1945 je moral feldmaršal Wilhelm Keitel podpisati brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije, že dve leti prej, 8. septembra 1943, pa je kapitulirala tudi fašistična Italija. Primorska je bila osvobojena leta 1944, zadnji boji na Koroškem in Štajerskem pa so se končali šele 15. maja 1945. Petega maja 1945 smo na Primorskem v Ajdovščini dobili prvo slovensko vlado, kije že po petih dneh (10. maja 1945) prišla v osvobojeno Ljubljano. Na naših slovenskih tleh so partizani vodili težke bitke in šele 15. maja 1945, koje nemški general von Loehr v Topolščici podpisal brezpogojno predajo nemške armade za JV Evropo, so se za Jugoslovane in Slovence začeli mirni časi, ki pa so vodili v enostrankarski sistem, centralizem, komunizem in tudi v svetovno posebnost - delavsko samoupravljane. Prisotne na spominski slovesnosti je nagovoril župan Občine Piran Tomaž Gantar, slavnostna govornica pa je bila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo Republike Slovenije. Predsednica Regijskega sveta Južno Primorske regije za vrednote NOB prof. Vojka Štular je Rihardu Knezu iz Strunjana izročila posebno priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Številne delegacije so na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu položile vence ob spomenik padlim partizanom pomorščakom. Letalska povezava z Rimom? Kaže, da se na portoroškem letališču vendarle nekaj premika. Kot smo izvedeli potekajo resni pogovori predstavnikov portoroškeg letališča in turizma s srbsko letalsko družbo Jat o uvedbi redne letalske lineje med Beogradom in Portorožem. Tako si lahko obetamo tudi več turistov iz Srbije. Nekateri se še spomnijo t.i. "tržaših grup", ko so turisti prespali v Portorožu in nakupovali v Trstu. Še bolj razveseljivo pa bo, če bo uspela redna letalska zveza z Rimom. V kriznih časih kot so, se tudi dobro sliši izboljšanje poslovanje portoroškega letališča, ki ga vodi direktor Robert Krajnc. Ostaja pa večno vprašanje, ali ne bi kazalo podaljšati letalske steze do 1200 metrov, da bi tako lahko na tem letališču pristajala tudi večja letala. Združenje borcev za vrednote NOB občine Piran Vabilo na komemoracijo ob Dnevu spomina na mrtve Piranska borčevska organizacija (predsednik Ljubo Koler) tudi letos organizira spominske slovesnosti pri spomenikih in spominskih tablah v občini Piran, kjer bodo počastili spomin na padle v NOB, žrtve vojnega nasilja, položili cvetje in prižgali sveče. Spominske slovesnosti V petek, 23. oktobra 2009 Sečovlje - pri spomeniku pri OŠ Sečovlje, ob 11.30 V petek, 30. oktobra 2009 Lucija - pri spominski plošči, Obala 105, ob 9.30. Portorož - pri spomeniku pod Metropolom, ob 10.30. Strunjan - pri spomeniku v Strunjanu, ob 11.00. Piran - pri spomeniku v Rozmanovi ulici, ob 11.30. V nedeljo, 1. novembra 2009 Nova vas - pred spomenikom, ob 9.30. Padna - pred spominsko ploščo, ob 10.00. Sv. Peter - pri spomeniku v Sv. Petru, ob 10.30. Oktober 2009 , primorski u¥p 3 Bo novinarka tožila RTV? Novinarka, dopisnica RTV iz Trsta, Mirjam Muženič že od konca letošnjih evropskih volitev sedi v koprski redakciji v stavbi Radiu Koper - Capodistria brez vsakega dela, redno prejema plačo, njene naloge pa opravljajo drugi. Bo novinarka res morala iskati pravico na sodišču in ali bo na RTV kdo odgovarjal za trošenje javnega denarja? Kaj o primeru meni dr. prava Miro Cerar? Aktivna in pasivna volilna pravica ter pravica do svobodnega združevanja sodita med ustavno opredeljene človekove pravice (43. in 42. člen ustave). Te pravice uživajo najvišjo stopnjo pravnega varstva ter jih v skladu s 15. členom ustave ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava, ali jih priznava v manjši meri. Edina omejitev teh pravic je tista, ki jo terjajo pravice drugih, ali izrecne določbe ustave. Če novinar na listi politične stranke kandidira na volitvah za poslanca evropskega parlamenta, je njegovo kandidaturo treba obravnavati povsem enako kot kandidaturo vsakega drugega kandidata. Takšna kandidatura je mogoča in dopustna v skladu z 42. in 43. členom ustave. Iz pravic drugih subjektov ter iz ustave ne izhaja nobena omejitev volilne pravice ali svobode političnega združevanja, zaradi katere bi lahko delodajalec kandidaturo na volitvah štel za razlog, da se novinarju ali drugemu (javnemu) delavcu kakorkoli omeji njegovo nadaljnje opravljanje poklica in dela. V potrditev te ugotovitve naj primeroma navedem, da zakon o poslancih določa, da se lahko poslanec po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki gaje opravljal. Iz tega jasno izhaja, da niti večletno opravljanje poslanske funkcije, in seveda zato še toliko manj kandidiranje na takšno funkcijo, ne more pomeniti ovire za nadaljnje opravljanje prejšnjega dela. Morebiti še bolj ilustrativno je, daje po zakonu o sodniški službi celo sodnikom, za katere se zahteva najvišja stopnja politične in drugačne nepristranskosti, po končanem opravljanju predsedniške, poslanske, ministrske in nekaterih drugih funkcij, dana možnost, da spet opravljajo sodniško funkcijo. Ustava in zakon torej pri zagotovitvi nadaljnjega opravljanja poklica oziroma dela ne dopuščata nikakršne neenakopravnosti oziroma diskriminacije pri strankarskih in drugih kandidatih za politične funkcije ter pri tistih, ki so te funkcije opravljali. Če torej novinar na listi politične stranke kandidira za evropskega poslanca, to samo po sebi nikakor ne sme biti razlog, da se pravno in dejansko poslabša njegov poklicni in delovnopravni položaj. V nasprotnem primeru bi namreč bili ogroženi temeljni človekovi pravici, tj. enaka in svobodna volilna pravica ter svoboda (političnega) združevanja. Z ustavnopravnega vidika torej vodstvo medija krši ustavne pravice novinarja, če mu ZGOLJ zaradi kandidature na politično funkcijo prepove ali omeji nadaljnje opravljanje njegovega dotedanjega dela ali poklica. Treba seje zavedati, daje v državi veliko poklicev in delovnih mest, kjer deklarirana politična pripadnost morebiti ni v vseh pogledih zaželena. Toda dokler konkretni delavec, kljub svoji politični pripadnosti, kakovostno in v drugih pogledih korektno opravlja svoje delo, navedena pripadnost ne sme biti razlog za kakršnokoli diskriminacijo. To velja tudi za novinarsko delo, pri čemer je v primeru, ko novinar poroča o političnih in drugih s politiko tesneje povezanih temah, pomembno tudi, da pri svojem celotnem delu ne daje vtisa oziroma videza politične pristranskosti. O vsem tem pa delodajalec ne sme vnaprej postavljati nekih pravnih ali dejanskih domnev, pač pa lahko šele v primeru, ko je objektivno razvidno, da novinar pri samem delu deluje politično pristransko (tj. neprofesionalno), sprejme omejitvene oziroma druge ustrezne delovnopravne ukrepe zoper novinarja. Naj končno dodam, da v tem pogledu v Sloveniji še nimamo razvite in ustaljene ustavnopravne prakse, zato je razumljivo, da prihaja tudi do takšnih nesporazumov, kot seje zgodil v vašem primeru. Ker si upam domnevati, da vodstvo RTV Slovenija in vaši nadrejeni zagotovo ne želijo kršiti ustave, jih je smiselno (ponovno) opozoriti ne navedene ustavnopravne vidike ter nato zadevo po možnosti skupno in brez sodnih konfliktov rešiti v duhu zagotavljanja človekovih pravic in nediskriminacije. Mirjam Muženič še vedno nosi posledice zaradi kandidature. Če bi bila izvoljena za evropsko poslanko bi zagotovo bila dobrodošel komentator ali gost v TV oddajah o evropski manjšinski problematiki, tako pa doživlja svojo Žalostno usodo... V tej stavbi že od evropskih volitev dalje sedi brez dela novinarka Mirjam Muženič. nekakšen aneks k pogodbi o delu, a ne more vplivati na uredništvo oziroma njenega predpostavljenega Rajka Geriča. Na RTV še očitno vztrajajo pri tem, da novinarka Mirjam Muženič, ki je kandidirala na listi LDS za poslanko v Evropski parlament kot prva Primorka - in ker pač ni uspela se je vrnila na delo, kjer pa so ji “prepovedali” opravljati enako delo kot pred kandidaturo. Torej poročati in javljati se v živo iz zamejstva, kar je opravljala že vrsto let. Poskušala je že vse mogoče, na zadnje jo je skoraj zlomilo in morala je na bolniško. V vodstvu RTV pa kot kaže ne popuščajo, ob njeni osebni nesreči se celo naslajajo tudi nekatere novinarske kolegice, na srečo le v novinarski hiši čez cesto. Na primer “kaj ji je bilo to treba”. Češ, zakaj se je spustila v kandidaturo na listi politične stranke. Solidarnost z novinarko je izkazalo DNS. Čeprav Muženičeva velja za odlično dolgoletno poročevalko iz zamejstva o življenju in delu slovenske manjšine v FJK, so si nekateri celo začeli izmišljati, češ ni bila vedno korektna... Generalni direktor RTV menda z njo celo sočustvuje, ponudil ji je celo Novinarka redno prejema plačo -za nedelo, za kar pa ni sama kriva! Kdo bo torej na RTV odgovarjal za trošenje javnega denarja? Čisti primer je dogodek, ki lahko pokaže kako se na RTV razmetava z javnimi sredstvi je bila letošnja komemoracija v Bazovici. Mirjam je sicer bila tam, toplo pozdravljena od vseh tamkajšnjih Slovencev, o dogodku pa, kot je dejala, ni smela poročati. To naloga je opravila druga novinarka. Niti sam Bog ne ve kakšna so lahko pravila, da se novinar, ki je kandidiral za najvišjo inštitucijo EU v najbolj demokratičnem sistemu, ki ga pozna Evropa, po neuspehu na volitvah ne more več vrniti na svoje prejšnje delovno mesto oziroma ne more opravljati prejšnjih del in nalog. Trdijo, daje “kontaminirana”. Preostane ji le tožba na sodišču Novinarki Mirjam Muženič iz Kopra očitno preostane le tožba na sodišču zoper RTV za odškodnino zaradi osebne degradacije, duševnih bolečin (bila dlje časa na bolniški) in zahtevka, da sme spet opravljati ista dela in naloge kot pred volitvami. Tožbeni zahtevek lahko znaša tudi več deset tisoč evrov. Kot smo lahko izvedeli je večina pravnih strokovnjakov na novinarkini strani. Zanimivo pa je, da ni slišati glasu iz Ministrstva za kulturo in tudi ne iz vladne stranke LDS, ki jo je nagovorila h kandidaturi. Mirjam Muženič se v času volilne kampanje ni pojavljala v vlogi novinarke, kar bi po logiki stvari popolnoma zadoščalo, saj v bistvu ne more biti razlike med mediji, ki so vsi v svojem bistvu javni. Če imajo samo na RTV nekakšna drugačna interna pravila in če so ta v skladu s pozitivno medijsko zakonodajo ali z zakonom o volilni kampanji, bo menda o tem ugotavljalo sodišče. Muženičevo zastopa odvetnik iz odvetniške pisarne Čeferin. FK Prejeli smo Predlog koprske SLS Rešitev problematike daljinskega prometa med meddržavnimi in mednarodnimi mejnimi prehodi v Mestni občini Koper Zaradi dragih vinjet predvsem zadnjo turistično sezono opažamo, da se mnogi tujci skušajo izogniti uporabi cest z vinjetnim režimom na področju Mestne občine Koper (MOK). Predlogi konkretnih rešitev problematike: L Vodenje prometa iz mejnega prehoda Lazaret: Od mejnega prehoda bi bil promet skozi Ankaran voden enotno. Pred križiščem za Hrvatine bi nato dali uporabnikom ceste štiri možnosti in sicer: - v smeri proti Italiji po stari cesti, brez uporabe vinjete, na prehod Škofije, - na hitro cesto, z obvezno vinjeto, v smeri proti Italiji in Kopru (na sicer ustrezno urejeni prometni signalizaciji manjkajo oznake, ki opozarjajo na vinjete), - po novi ankaranski vpadnici mimo zaporov proti Hrvaški (Dragonja) in proti Izoli, brez uporabe vinjete in v smeri Hrvaška skozi Dekane in Kubed proti Buzetu brez uporabe vinjete. Opcijsko bi lahko vodili promet tudi v smeri Ljubljana, brez uporabe vinjete. 2. Vodenje prometa iz mejnega prehoda Škofije: Od tu je že voden promet po hitri cesti z obvezno vinjeto proti Kopru in Ljubljani. Potrebno pa bi bilo vzpostaviti vodenje prometa ob obalni hitri cesti brez obvezne uporabe vinjete. Tukaj bi poudarili smeri: - skozi Škofije vodenje prometa po stari magistralni cesti brez uporabe vinjete mimo Dekanov proti Ljubljani in nato z odcepom proti Hrvaški (Buzet); od Dekanov dalje je trasa identična vodenju prometa iz prehoda Lazaret, - najpomembnejša je smer, ki bi promet vodila brez uporabe vinjete skozi naselji Škofije in Bertoki in ter se na Slavčku razcepila v smer proti Hrvaški (Dragonja) in v smer proti Izoli. Tu bi morali postaviti precej novih prometnih znakov in hkrati opozarjati voznike, ki bodo vozili vzporedno z omenjeno obalno hitro cesto, da se na priključkih na Srminu, v Bertokih, in na Slavčku lahko navežejo na hitro cesto z vinjetnim režimom. 3. Vodenje prometa iz mejnega prehoda Osp: Čeprav je ta mejni prehod izrazito nižjega ranga, predlagamo vzpostavitev vodenja prometa tudi na tem območju, predvsem v primeru izrazitega povečanja prometa na eni od zgoraj opisanih smeri v turističnih sezonah, ali ob izrednih dogodkih. Iz mejnega prehoda Osp bi promet vodili po cestah: - pri Črnem Kalu možnost uporabe stare ceste za Ljubljano brez uporabe vinjete, - skozi Črni kal in pri Averju na odcep proti Hrvaški, oziroma Buzetu, - od Rižane proti Dekanom, tu se naveže na cesto iz Škofij, ki vodi proti Kopru brez uporabe vinjete in od tu proti Dragonji in Izoli. Vse zgoraj navedene smeri bi morali označiti in promet voditi tudi v nasprotni smeri. Takšni posegi v vodenje prometa imajo zagotovo kar nekaj prednosti. Vse nove prometne znake in ostalo prometno signalizacijo bi morala financirati država, ne glede na to, ali bodo —postavljeni na državno ali občinsko cesto. V prvi fazi tako niso potrebne prekategorizacije posameznih cestnih odsekov. Prav tako ni potrebno vzpostavljati novih prednostnih potekov cest. Morebitne prekategorizacije in spremembe prednostnih režimov, bi se vzpostavile šele v drugi fazi, po daljšem obdobju opazovanja odvijanja prometa. Z novimi usmerjevalnimi tablami se torej ne bi spreminjal režim obratovanja posameznega cestnega odseka. Kasneje bi s pomočjo občasno postavljenih ležečih policajev na izpostavljenih mestih, s štetjem prometa in prekategorizacijo ter morda celo rekonstrukcij o posameznih cestnih elementov vzpostavili še hitrejši prometni tok po omenjenih cestnih smereh. V sestavku namenoma ni posvečena pozornost velikosti in številu postavljenih usmerjevalnih znakov, talni signalizaciji in novim prometnim znakom. Jasna in nedvoumna označitev smeri, ki bo zagotavljala maksimalno varnost udeležencev prometa, bo namreč naloga projektantov in cestnega podjetja. Predsednica MO SLS Koper Olga Franca Popacali znak Kaže, da se nepridippravi v svoji objestnosti ne zavedajo stroškov za popravila poškodovanih stvari, kijih moramo plačevati vsi. Tako so se lotili tudi znaka za obvestila pri teniških igriščih v Portorožu, ki napoveduje, da se tukaj začenja naselje Lucija. Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih občinskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane. V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat. Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/. Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu. p_ _ _ _ — — — I Glasovnica Štev. 7 - oktober 2009 j Glasujem za Krajevno skupnost:________________________ , (Obkrožite število točk) [a.) Aktivno deluje za razvoj kraja 10 točk | 30 točk 50 točk b. ) Organizira prireditve in srečanja s krajani 5 točk 10 točk | 20 točk | c. ) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS , I 0 točk 5 točk | 10 točk | d.) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega [ sveta I 1 točka I 3 toč ke | 5 točk I e.) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju i ' nalog, ki zadevajo KS I . 0 točk , I 3 točke 5 točk d. )Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic | 5 točk 10 točk I 30 točk Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v, l mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip, | Obala 125, 6320 Portorož. L — — — — — — — — — — — Jr-1 Z vami in za vas - C-/ primorski u¥p radio capris dobra družba Tudi Izola ima turistično strategijo 2009-2015 Na 155 straneh o zgodovini, geografskih značilnostih, analizah stanja in viziji razvoja turizma. Do leta 2015 skupaj 2000 novih ležišč in 650.000 turističnih prenočitev. nudenje prehrane in razvedrila, tri kmetije s turistično ponudbo, tri oljarni, blizu 20 dnevnih barov, eno marino in V strategiji so našteta tudi kopališča, športna infrastruktura (dvorane, stadioni, teniška igrišča, balinišča, kegljišča), Posebnost za turiste so Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva, Kolesarska pot po podeželju in sprehajališča ob morju, casino’ ter jahtni center. Našteta je tudi vrsta prireditev. Trend zniževanja povprečne Hostingsvetovanje d.o.o. iz Ljubljane sodi med uspešna slovenska podjetja za izdelovanje turističnih strategij, pa čeprav ponavadi ostanejo v predalih. Podjetje je že pripravilo strategijo o razvoju turizma za potrebe Občine Piran, sedaj pa tudi za Občino Izolo. Vodja projekta s strani naročnika je Jože Černelič. O dokumentu je razpravljal občinski svet na svoji 12. redni seji, 24. septembra 2009. Analiza želi odgovoriti na ključna vprašanja razvoja izolskega turizma v prihodnjem petletnem obdobju. Ugotavljajo, da je izolski turizem v zadnjih letih v določenem zastoju, tako po vprašanju rasti turističnega prometa kot tudi glede povečevanja zmogljivosti. Poudarek v strategiji razvoja izolskega turizma je dan določitvi lokalnih posebnosti izolske turistične ponudbe in pravilnemu zastavljanju udejstvovanja na slovenskem in tudi mednarodnem turističnem tržišču. Strategijaposkušaponovnouveljavljati tako imenovano horizontalno povezanost turizma v celostna privlačna in kakovostna doživetja izolske turistične ponudbe, nič manj pa ni pomembno profesionalno vodenje in uveljavljanje zastavljene strategije, za katero je odgovorna predvsem lokalna turistična organizacija. Ko govorimo o povezovanju in enotni predstavitvi obalno-kraškega turizma moramo ugotoviti, da so take ideje nekoč že živele v okviru Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti (OKTPS), ki je neslavno razpadla na prafaktorje. Rodilisosetako imenovani Turistični informativni centri (TIC), ki so strogo omejeni na lastne lokalne skupnosti. Ponekod so uspeli organizirati Turistična združenja (ob tem so dobesedno propadla turistična društva), v nekaterih občinah so si celo privoščili drugačno statusno in pravno organiziranost turizma v obliki poslovno-interesnih združenj, v Izoli pa je bil tudi lep primer super organiziranosti ali celo podvajanj nalog. delovno sposobnega prebivalstva v Izoli (6.115), koliko je gospodarskih subjektov, kolikšne so plače v gostinstvu in podobno. Strategija (spretnost vodenja za dosego določenega cilja) nastane zanimivejša v poglavju, ki opisuje naravne in kulturne znamenitosti Izole. V izolski občini je 9 cerkva (prav toliko kot jih še nekako deluje samo v mestu Piran), ima nekaj vil, palač, lepo urejen park Pietro Coppo, muzej Parenzano, muzej ladijskega modelarstva, galerije, ateljeje, k Izoli sodi tudi del Krajinskega parka Strunjan, ima pa celo neizkoriščen termalni vrelec na morskem dnu pred mestom, za katerega pa ve le malokdo. Izolska nastanitvena ponudba 5 hotelov, 6 depandans, dijaški dom, mladinski hostel, 2 avtokampa. Izola je v preteklosti igrala nekakšno drugorazredno vlogo v obalnem turizmu, a si je v zadnjih letih precej opomogla, nikoli pa si ni mogla (ali hotela) privoščiti “bogatega turizma”, kot to vedno znova (tudi velikokrat neuspešno) poskuša konkurenčni Portorož. Izola je v letu 2008 razpolagala s 1.433 sobami in 4.341 ležišči v različnih namestitvenih objektih. Tako je evidentirano 5,22% vseh namestitvenih zmogljivosti v Sloveniji in v letu 2008 376.279 prenočitev domačih in tujih gostov. Število prenočitev v Izoli v strukturi vseh turističnih prenočitev na Slovenski obali v letu 2008 znaša 18,5'%, v primerjavi s Slovenijo pa približno 4,9%. Povprečna dobe bivanja Tako pri domačih kot pri tujih gostih opažajo v Izoli trend zniževanja povprečne dobe bivanja gostov. Ta sezonskost povpraševanja, razmerje prenočitev med domačimi in tujimi turisti pa je 36:64 v prid domačih gostov. Leta 2008 je bilo med tujimi gosti največ Nemcev (22%), sledijo Avstrijci (15%, na tretjem mestu so Italijani 12%, na četrtem Belgijci (11%) in na petem mestu Švicarji in Švedi. Slabost v turistični ponudbi so naštete v kar 21 alinejah, prednosti v 11 alinejah, priložnosti pa v 19 alinejah. Med priložnosti štejejo razvoj podeželskega turizma, Eko-turizem, Izola “mesto kulture”, obogatitev kulinarične ponudbe, izgradnja novih nastanitvenih zmogljivosti, razvoj športnega turizma in podobno. Med nevarnosti za turizem štejejo: “togost lokalnega prebivalstva”, birokratske ovire, nesodelovanje lokalnih akterjev turizma, nesistematičen razvoj turizma, neustrezno trženje produktov in nenadzorovana pozidava turističnih con v mestu. Do leta 2015 bi radi zgradili še 2000 novih ležišč (70 % hotelskih) in povečali število prenočitev v Izoli s sedanjih 376.000 na 650.000. Izbor ciljnih zvrsti turizma * Kulturni turizem v starem mestnem jedru * Prireditve in zabava * Zdravstveni turizem Wellness &spa * Športni in rekreativni turizem * Počitnice * Tematske počitnice * Mladinski turizem * Poslovni turizem Navtični turizem le opisno znaša povprečno 4,6 dni. V Izoli se čuti izrazita Opis zgodovine Turistična strategija se v precejšnji meri ukvarja tudi z zgodovino Izole, na primer o tem kdaj je bila prvič omenjena izolska občina (1189), kdaj je v teh krajih pustošila kuga, kako bogato z ribami je bilo nekoč izolsko morje, kaj so delali izolski ribiči, o klimi in podobno. Kaj vse to naštevanje pripomore k strategiji, ne vemo. Omenja celo koliko kilometrov je na primer oddaljen Koper, kakšne so demografske značilnosti Izole, koliko je prebivalcev ( (moški 8.095 + ženske 7.827 = 15.922), koliko je letna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v Izoli je komaj 23,75 odstotna. Če so v Občini Izola leta 2003 razpolagali s 4159 turističnimi ležišči različnih kategorij, so to število v petih letih (do 2008) že povečali na 4.341 ležišč. V hotelih je 1727 ležišč ali 39,8 % vseh turističnih postelj v Izoli. Zanimivo je, da jim je uspelo prešteti postelje v zasebnih sobah, saj tudi za Izolo velja, da mnogi svojih turističnih postelj ali sob ne prijavljajo! V občini Izola je kar 31 gostiln, restavracij, pizzerij, slaščičarn in podobnih gostinskih objektov za Med zvrsti turizma, ki bi tudi imele svojo bodočnost v Izoli, omenja strategija tudi navtični turizem, a le bežno in opisno, brez številk. Naj dodamo, da ima Izola lepo urejeno marino, del nje pa je še v izgradnji. Kot celota je lahko pomemben del turistične ponudbe, saj je v izolski marini na voljo 630 komercialnih morskih privezov, kar pomeni 38% vseh privezov v treh marinah ter v lucijskem kanalu Fazan. V Izoli načrtujejo 300 novih komercialnih privezov ob bodočem pomolu B. Navtični turizem sodi glede ponudbe med zahtevnejše zvrsti turizma. Franc Krajnc Plinski terminali Slovenija zahteva od Italije verodostojno poročilo Gradnje plinskega terminala v Žavljah verjetno ne bo mogoče preprečiti. Tožba na Evropsko sodišče v Luxembourgu, ki stajo omenjala okoljski minister Karl Erjavec in predsednik slovenske vlade Borut Pahor, je skrajna možnost in je upravičena, če Italija ne bo zadostila našim zahtevam po dokumentaciji o neškodljivosti vplivov na okolje. Dr. Marko Pavliha meni, da bi s tožbo, če drugega ne, za nekaj let zadržali gradnjo plinskega terminala v Žavljah ali tudi v Tržaškem zalivu. Na javni razpravi z naslovom “Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči energetske politike Evropske unije”, kije bila 28. septembra zvečer v Središču Rotunda - primorskem družabnem centru v Kopru, Desardijev trg 11, je bilo zelo živahno. Kaže pa, da si o uplinjevalnikih v Žavljah in morebiti tudi v Kopru, kjer gre za drugačno in varnejšo tehnologijo, niso povsem enotni niti zeleni, ki so imeli največ besede, stroka pa je prišla na vrsto šele na koncu. Okrogle mize, če ji lahko tako rečemo, so se udeležili gostje dr. Romana Jordan Cizelj - poslanka v Evropskem parlamentu, mag. Zoran Kus - državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Franc Malečkar, član Alpe Adria Green, mag. Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan in dr. Franc Žlahtič, Ministrstvo za gospodarstvo. Moderator Samo Novak je kljub na trenutke vroči razpravi, zlasti pa skakanju neolikanih posameznikov v besedo drugih, okroglo mizo s sloganom “Tudi tvoje mnenje šteje”, uspel pripeljati do konca. Dr. Romana Jordan Cizelj je navedla cilje EU glede postopnega zmanjševanja ogljikovega dioksidavzrakuali preprosto rečeno “zdravljenja že močno načetega okolja” ter obveznosti nacionalnih držav glede sprejet evropske direktive in seveda tudi o tem kaj lahko storijo evropski poslanci. oktobru, ko naj bi se srečali slovenska in italijanska vlada ter eksperti za to področje. O ukrepih Slovenije (morebitni tožbi na Evropsko sodišče) pa šele, če nam Italija ne bo izročila ustreznih dokumentov, ki ima tudi zaradi tega svojo prihodnost v prostoru EU. Romea Žbogar, Tomaž Ugrin, Darko Krajnc, Aleksander Batič, Jožef Horvat in drugi so opozarjali na nevarnosti za okolje in morebitne nakazujejo, da ni nevarnosti oziroma negativnih vplivov na okolje. Pritrdil je splošnemu mnenju, da imajo v Sloveniji prihodnost obnovljivi viri energije. Povedal je tudi, da v trenutno veljavnem državnem prostorskem načrtu ni predviden plinski terminal v Kopru. V strukturi porabe vse energije naj bi poraba obnovljivih virov energije v Zmanjšati emisije toplogrednih plinov! V EU se v zadnjem času zavzemajo za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 30-odstotno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in 20-odstotni prihranek na energiji. Žal pa lahko ugotavljamo, da poraba neobnovlj ivih virov (nafta, premog...) raste hitreje. Morda pa bo k zmanjšanju porabe fosilnih goriv pomagala gospodarska in finančna kriza, se je vprašala evropska poslanka. Glede plinskih terminalov pa: “Evropa bo morala razmisliti”. Dr. Žlahtič meni, da bi morali najti primemo ceno nafte. Če bo sod nafte 60 dolarjev, ciljev ne bomo dosegli, če bo po 100 dolarjev bodo porabniki začeli sami brez prisile iskati in uvajati obnovljive vire energije, na primer sončno, vetrno... Sicer pa je treba povedati, da znaša strošek investicije v pridobivanje električne energije s pomočjo sončnih žarkov na hišo kar okoli 25.000 evrov. Državni sekretar mag. Zoran Kus je glede nameravane gradnje plinskega terminala v Žavljah povedal, da naj bi bilo znanega kaj več po 13 Uroš Prosen: TGE želi delovati transparentno. posledice, če bi prišlo do nesreče ali terorističnega napada na plinski terminal. Nekateri so spet menili, da sta Koper in Trst že tako “energetsko obremenjena” in da v Kopru zaradi onesnaženosti zraka zbolevajo otroci in so se spraševali kje je sedaj že davno narejena študija in zakaj na razpravo ni prišel nihče iz Mestne občine Koper? Franc Malečkar se je vprašal zakaj ne bi Italija gradila svojih plinskih terminalov nekoliko južneje. Meni tudi, da bo plin v Žavljah namenjen nekomu drugemu, da ga bodo torej izvažali. Sicer pa je že sam Trst izjemno obremenjen, saj v tržaškem pristanišču letno pretovorijo na milijone ton nafte in okoli 280 tisoč ton kerozina. bližnji prihodnosti predstavljala že 25% ali več (trenutno 16%). Opozoril je tudi na dejstvo, da si morajo določena podjetja (okoli 100) v skladu z direktivo EU iz leta 2007 do konca leta pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, sicer bodo sledile kazni. Sicer pa so že 10 let v veljavi okoljske dajatve (takse) na izpuste C02, letno 12,50 evra na tono izpusta. To kar je še posebej problematično, je povečan tranzit tovornjakov skozi Slovenijo! Zemeljski plin najčistejši fosilni energent! Karel Lipič meni, da plinski terminal v Žavljah s tehnološkega in okoljskega stališča ni sprejemljiv, kar pa se tiče nameravane gradnje plinskega terminala v Kopru gre za drugačno, bolj sprejemljivo tehnologijo, meni Lipič. V Kopru ne bi uporabljali (ogrevali) morja, ni bioloških izpustov, ni emisij v potoke ali zemljo. Zanimivo pa je, da nihče od zelenih ne priznava, da velja zemeljski plin kot najčistejši fosilni energent in da Še beseda strokovnjakov Proti koncu razprave so dobili besedo tudi strokovnjaki; prof. dr. Stojan Petelin UL Fakulteta za pomorstvo in promet, ki opravlja varnostno oceno za bodoči plinski terminal v Kopru, prof. dr. Peter Novak, direktor podjetja Energotech in član Znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje ter Uroš Prosen, predstavnik TGE G as Engineering Podružnica Ljubljana, ki je dejal, da želi TGE glede nameravane graditve terminala v Kopru igrati odprto igro in zagotoviti možnost vključevanja javnosti, saj jim je veliko do tega, da bo projekt Energetskega središča Koper okoljsko sprejemljiv. Prof. dr. Stojan Petelin je povedal, da že od leta 2006 deluje v skupini strokovnjakov za vprašanja varnosti terminalov. Izdelana so bila že številna poročila, ki so javna. “Sedaj čakamo, da nam Italija odgovori na zastavljena vprašanja glede morebitnih negativnih vplivov na okolje”. Franc Krajnc V občini Piran Urejen kataster javne gospodarske infrastrukture Na predstavitvi projekta z nazivom Kataster gospodarske javne infrastrukture v občini Piran (16. 9. v občinski palači) je Igor Maher povedal, da je bil glavni namen projekta ta, da občina skupaj z izvajalci gospodarskih javnih služb vzpostavi ažurno evidenco o vsej infrastrukturi na območju občine Piran, kakor tudi, da vzpostavi temelje za uporabo podatkov v svojih poslovnih procesih. Prav zaradi tega so na občini zasnovali kompleksen projekt vzpostavitve katastra gospodarske javne infrastrukture za območje celotne občine Piran in ga prijavili na javni razpis ter bili uspešni, saj je operacijo delno financirala Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj v finančni perspektivi 2007-2013 in sicer pod oznako “Krepitve regionalnih razvojnih potencialov - razvojne prioritete Razvoj regij. 1 % ;" < Znesek celotnih stroškov operacije oziroma izvedbe projekta je bil 358.680,00 evrov, od tega j e bilo upravičenih stroškov operacije projekta 298.900,00 evrov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo sofinancirano 254.065,00 evrov (85%), razliko 104.615,00 evrov pa je zagotovila upravičenka Občina Piran. Na podlagi javnega naročila je bil izbran izvajalec projekta, podjetje Igea d.o.o. iz Ljubljane skupaj s podizvajalcem VBS d.o.o. iz Lucije in podjetjem 3Port d.o.o. Pogodbeni znesek za izvedbo projekta: 343.320,00 evrov. Nosilec projekta je Občina Piran, vodja projekta Tanja Franca, glavni izvajalec projekta Igea d.o.o. Ljubljana. Predmet projekta so bile infrastrukture: cestno omrežje, pristaniška infrastruktura, letališka infrastruktura, plinovod, toplovod, vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, javne površine Zelenice, parkirišča), greznice. Bistvo projekta je, da ima občina sedaj urejene podatke o lokaciji navedene infrastrukture. Podatki so vpisani v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, so javni in dostopni tudi na spletu. Sedaj bo tudi lažje izračunavati nadomestila za uoorabo stavbnih zemljišč. DZ dovolil drobitev občin Razpad koprskega imperija? V Sloveniji se bodo k 210 občinam kot kaže kmalu pridružile še tri nove z območja Kopra. Ugotovitev o neustavnosti Mestne občine Koper, po gospodarski moči tretje naj večje občine v Sloveniji, je že pred leti sprejelo ustavno sodišče, 8. novembra 2009 pa bo kot kaže vsem, ki ne želijo več živeti v tej “veliki” občini Koper, dana priložnost, da se izločijo. Takrat bosta namreč hkrati dve referenduma; o izločitvi Krajevne skupnosti Ankaran iz Mestne občine Koper in pa tudi o razdružitvi sedanje občine na štiri nove: Mestno občino Koper in podeželske občine Šmarje-Marezige, Škofije-Hrvatini ter Dekani, kot je bil dan predlog koprske mestne uprave potem, ko je že zahtevala izločitev KS Ankaran, ki računa na del območja Luke Koper. Protagonist izločitve dosedanje KS Ankaran iz Mestne občine Koper in ustanovitve občine Ankaran je najverjetneje Gregor Strmčnik (bodoči župan?), vsekakor pa tam večina meni, da je ljudem treba ponuditi priložnost, da se lahko odločijo na referendumu. To naj bi se zgodilo 9. novembra. Tudi ocene ali je koristno še nadaljnje drobljenje slovenskih občin so si različne, nihče pa še ni izračunal koliko več denarja gre iz državnega proračuna za dovoljeno porabo v tako številnih občinah. Nedvomno pa gre za ustavno pravico vsake zaokrožene celote, da si ustanovi svojo občino, če izpolnjuje zakonske kriterije. Če bo na referendumu, ki ga predlaga Mestna občina Koper, 51 % volivcev za razdružitev, se bo sedanja koprska občina lahko razdelila na štiri samostojne samoupravne celote lokalne samouprave ali na kratko - na Koprskem bi nastale 4 nove občine, ki jih bo lažje “uravnavati”, bodisi s strani države ali bodoče pokrajine, ki bo predstavljala II. stopnjo lokalne samouprave. Tako bi tudi političnim nasprotnikom Borisa Popoviča, ki jim je v bistvu nastavil past s predlogom o tako nemogoči in skorajda nesmiselni razdružitvi MOK, uspelo zrušiti koprski mestni imperij. Rekli so Dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča RS na srečanju z gospodarstveniki v Kopru o tem, kaj in kako lahko ukrepa ta finančna institucija, če odkrije nepravilnosti. Mi nismo sodišče. Smo kot morski prašič, ki ni ne morski, ne prašič. Izola - Livade Končno le uporabno dovoljenje in vselitev Občina Izola je 23. septembra 2009 od Upravne enote Izola prejela uporabno dovoljenje za skoraj leto dni sporen stanovanjski stolpič v Livadah. Do legalizacije objekta ni moglo priti, ker j e zgradba izstopala od prvotno začrtanih gabaritov. Stanovanjski stolpič s 45 stanovanji (5 na vrhu bodo prodali in računajo na milijon evrov) bi po gradbenem dovoljenju moral imeti 5 nadstropij, med gradnjo pa je nelegalno dobil eno nadstropje več. Pritličje so potem od zunaj zasipala z zemljo, kar pa ni bilo dovolj. Morali so tudi zazidati okna in v nič je šlo kar nekaj stanovanj, ki bodo sedaj služila za kletne prostore. Pri stolpiču je tudi garažna hiša, ki pa ni sporna. Soinvestitorja Občina Izola in Gorica Leasing se bosta glede na enormno podražitev gradnje in stroške, ki so nastali v zvezi s takimi dogodki (“gradbeno goljufijo”?), morala zmeniti kdo bo kaj plačal. Skoraj nerazumljivo je, daje legalizacija objekta trajala tako dolgo in to kljub temu, daje na občini že kar nekaj časa zaposlen bivši gradbeni inšpektor Bojan Zadel, ki bi moral natančno vedeti kaj se pri gradnji bloka dogaja, saj je nekdo na občini moral vedeti, da blok ni bil grajen po prvotnem gradbenem dovoljenju. Medsebojno prelaganje krivde z ene občinske oblasti na drugo (blok j e nastajal pod županovanjem Brede Pečan) je očitno šlo tudi v slabo prosilcem, ki bi se radi čim prej vselili. V Izoli že dve novi tožbi Občina Izola ima res smolo. Komaj se je rešila grde spone zaradi nesrečnega stolpiča v Livadah, žejo čakata dve novi neprijetni zadevi. Kot kaže bo morala občina plačati odškodnino okoli 300.000 evrov dvema gostincema za posege na Svetilniku pred petimi leti, ko je bila županja Breda Pečan. Gostinca slaščičar Adan Salija in gostilničar Reni Marič, ki sta na Svetilniku imela gostinska lokala, sta tožila občino zaradi izpada prometa v času prenavljanja in zastojev del na Svetilniku. Celotna zadeva še ni sto-odstotno končana. Župan Klokočovnik je vidno razburjen in pravi, da bo zahteval ugotavljanje osebne odgovornosti. Breda Pečan zavrača kakršno koli odgovornost in ne verjame, da sta gostinca upravičena do tako visoke odškodnine. Pravi tudi, da se Občina v tem pravdnem postopku ni najbolje izkazala. Naslednja zadeva, ki bo še dolgo burila duhove v Izoli, je nerazrešeno vprašanje upravljanja z marino, v kateri je sedaj 630 plovil oziroma privezov zanje in gradnje pomolov. Občina bo tožila Marinvest, ker, kot pravi župan Klokočovnik, že 10 let na 31.000 kvadratnih metrih površine trži svoje storitve in pobira denar, Občini pa od tega nima nič. Če bo s Občina s tožbo na sodišču sploh kaj dosegla, bo to morda za zadnja tri leta, kar bi zneslo 1,2 milijona evrov. Marinvest pa toži Občino Izolo zaradi “izpada dohodka ali dobička” v znesku kar 2,8 milijona evrov. Videli bomo kdo bo končno le razvozlal že leta zapleten izolski “marinski” vozel? FOTO: Primorski utrip. SD o domnevni zadolženosti koprske občine “Trditve Mestne občine Koper, da niso zadolženi, so laži. Po ugotovitvah ministrstva za finance je trenutni dolg MO Koper približno 10 milijonov evrov”, je na novinarski konferenci v prostorih koprske SD povedal poslanec SD in občinski svetnik Luka Juri in dodal, da naj bi se občina še dodatno zadolžila za dovoljenih 25 milijonov evrov. Z novinarske konference SD v Kopru. Marjan Križman, Sebastjan Koki, Luka Juri. FOTO: FK-Primorski utrip Naj takoj zapišemo, da je bil govor izključno o Mestni občini Koper, seveda tudi o županu Popoviču kako jih ignorira in domnevno prepoceni prodanih delnicah Luke Koper v lasti Mestne občine Koper, naslednji dan pa že najdejo veliko fotografijo Pirana v Primorskih novicah, ki lahko nakazuje, da naj bi imela prazno denarnico tudi Občina Piran, kar pa, kot trdijo na občini, ni res! Nasprotno, predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes je na pogovoru z gospodarstveniki v Kopru izrecno poudaril dober zgled partnerskega sodelovanja Občine Piran s privatnim sektorjem v zvezi s skupno naložbo v mestni akvarij, niti z besedico pa ni omenil kakšne izgube. Medijem sedaj že mnogi očitajo, da “rišemo samo črno sliko” v želji, da bi prodali čim več časopisov. Nobena obalna občina ni presegla zakonske omejitve zadolževanja Najprej je treba ugotoviti, da nobena obalna občina ni presegla zakonsko dovoljenih prekoračitev (limita) posojil in da se dve občini (Piran in Koper) šele nameravata zadolžiti. Nepoznavanje sestave občinskih proračunov povzroča marsikateremu politiku - in tudi novinarju - težave, menijo občinski računovodski delavci. Res je, da imajo vse tri občine (Občina Piran, Občina Izola in Mestna občina Koper) v svojih proračunskih dokumentih za leto 2008 predvidene tudi zadolžitev pri bankah, če bi bile potrebne zaradi nujno načrtovanih naložb v infrastrukturo. Vse to je “pokrito” s sklepi občinskih svetov. O tem, kaj je zares nujno in ali bo potrebno opraviti rebalans občinskih proračunov, odločajo občinski sveti, ki morajo biti seznanjeni s finančnim položajem občine. Enako torej velja za Koper. Kot je povedal poslanec in občinski svetnik SD Luka Juri Mestna občina Koper v letošnjem letu pričakuje le 77 milijonov evrov proračunskih prihodkov, odhodkov pa naj bi bilo za 119 milijonov. Razliko bi po njegovem v občini zakrpali s prodajo nepremičnin, prodajo delnic Luke Koper, in zadolžitvami v višini 25 milijonov evrov. Že znanih deset milijonov naj bi šlo na račun zadolženosti za novi gasilski dom (7 milijonov) in nova stanovanja občinskega stanovanjskega sklada (2,3 milijona). Ministrstvo je za zadolžitev Mestne občine Koper dalo soglasje! “V koprski občini trenutno nismo zadolženi”, nam je julija letos povedala predstojnica urada za finance mag. Vilma Milunovič. Enako nam je povedala tudi predstojnica urada za finance v piranski občini. Res je torej samo to, da "trenutni dolg” 10 milijonov evrov v koprski občini izvira iz ustanov (zavodov), katerih ustanoviteljica je Mestna občina Koper in v končni fazi tudi odgovorna za ta del dolgov. Milunovičeva pravi, da tudi, če bi prišlo do zadolžitve 25 milijonov evrov, bi to bilo daleč pod dovoljeno meje (8%). Ministrstvo za finance je Mestni občini Koper že izdalo soglasje za začetek postopka zadolževanja v višini 25 milijonov evrov, s čimer občina ne bo presegla največjega možnega zakonskega obsega zadolževanja. Tu torej ni nič spornega. Sebastjan Koki, predsednik koprske SD, je povedal, da se MOK v mnogih primerih zadolžuje za nepotrebne in potratne projekte. Ne vemo, če je imel v mislih palme? To je v diametralnem nasprotju z izjavo občinske glavne finančnice, da se občina ne zadolžuje! Vsi trije člani SD, Marjan Križman, Luka Juri in Sebastjan Koki so si tudi enotni v oceni o nesmiselnosti prodaje prepoceni luških delnic, katerih vrednost je padla s 115 na 19 evrov ter da se občina v mnogih primerih zadolžuje za nepotrebne in potratne projekte. Novinarka Dnevnika jih je spomnila, da so bili vedno proti prodaji luških delnic. Franc Krajnc V izolski marini so očistili mulj in poglobili morsko dno Blizu Gostinsko turističnega šolskega centra v Izoli so sredi septembra po naročilo Marinvesta začeli s poglabljanjem morja, saj se je v zalivu nabralo veliko mulja in različnih odpadkov. Na tem mestu izolskega akvatorija naj bi v doglednem času zgradili pomol B s približno 300 privezi in izolska marina bi tako razpolagala skupaj z 930 komercialnimi privezi in bi po številu privezov že dohitela (ali celo prehitela?) Marino Portorož. Občina Izola in Marinvest se trenutno pravdata, zato je težko reči kdo od njiju bo sploh gradil pomol B? Župan Tomislav Klokočovnik trdi, da bo pomol B gradila Občina Izola in bo oddala koncesijo najboljšemu ponudniku. Morda bo to prav Marinvest? Prejeli smo NEVZDRŽNA FINANČNA SLIKA OBČINE PIRAN V SD Piran izražamo zaskrbljenost nad izvrševanjem proračuna v občini Piran. Kljub temu, da je župan dobil občino v zavidljivi finančni kondiciji (s presežkom čez 8.000.000 evrov na računu) je sedaj po treh letih slika popolnoma drugačna. Občina izkazuje tekoči primanjkljaj v višini 6.500.000 evrov. Kljub temu, da je v času županovanja g. Gantarja občina odprodala več strateških naložb v lasti Piranske občine, (33% delež v družbi Istrabenz hoteli Portorož d.o.o., bivša upravna stavba Droge Portorož...), planira najetje dodatnega kredita v višini 8.000.000 evrov. Župan načrtuje tudi odprodajo deleža v podjetju Ogrevanje Piran d.o.o.. Čeprav nočemo vleči vzporednic s Koprsko občino, se nam zdi planiran primanjkljaj v višini 19,8 mio evrov za leto 2009 več kot zgovoren. Poudariti želimo da smo bili svetniki SD Piran odločno proti, vendar je kot po navadi naš glas osamljen. Območna organizacija SD Piran OČITEK O TRENUTNI ZADOLŽENOSTI OBČINE PIRAN NI UTEMELJEN V izogib nadaljnjim ugibanjem in manipulacijam glede pojma zadolženosti oziroma proračunskega primanjkljaja Občine Piran je Katja Pišot, univ. dipl. prav., medijem, ki so pisali o zadolžitvah piranske občine, poslala sporočilo, da očitek o trenutni zadolženosti Občine Piran ni utemeljen. Proračunski primanjkljaj je namreč termin, ki se uporablja pri izpisu bilanc proračuna in predstavlja presežek odhodkov nad prihodki v obravnavanem obdobju, kar pa še ne pomeni, daje občina zadolžena. V proračunu Občine Piran za leto 2009 je predviden primanjkljaj v višini 19,8 milijona evrov, pri tem pa je predvideno oziroma načrtovano, da se uporabi presežek (ostanek) iz prejšnjih let v višini 7,4 milijona evrov, proračunski prihodek od plačila preostale kupnine za prodani delež v družbi Istrabenz hoteli Portorož v skupni vrednosti 4,7 milijona evrov, predvideno pa je tudi najetje dolgoročnega posojila v višini 8 milijonov evrov. Na tak način so bilance uravnotežene in izkazan proračunski primanjkljaj pokrit. Iz zapisanega lahko le ugotovimo, da Občina Piran ni zadolžena, saj se na to šele pripravlja! , r primorski u¥p Praznik Občine Piran, 15. oktober Župan Tomaž Gantar: Štejejo le rezultati Občina Piran šele najema pOSOjilO. Trenutno ni zadolžena niti za 1 evro. Občinski praznik 15. oktober je tudi priložnost za oceno koliko in kako je napredovala Občina Piran. Pogovarjali smo se z županom Tomažem Gantarjem, ki smo mu zastavili kar nekaj vprašanj. zadolži za 8 milijonov evrov, kar pa še ne pomeni, da smo zadolženi. Naše izhodišče je, daje bolj smiselno najeti posojila, kot pa prodajati zemljišča pod vrednostjo. Prodajali smo minimalno, bolj funkcionalna zemljišča, ne pa večjih zazidljivih parcel. Glede predvidenega finančnega primankljaja (kar ni izguba ali zadolžitev) je načrtovano: porabi se presežek (ostanek) iz preteklih let 7,4 milijonov evrov, že skoraj v celoti (razen milijon evrov) smo prejeli kupnino za prodani delež v družbi Istrabenz hoteli Portorož in v proračunu je predvideno najetje dolgoročnega kredita 8 milijonov evrov. Pogodba s Probanko banko o dolgoročnem 15-letnem posojilu je že podpisana, sredstva pa pa naj bi glede na potrebe začeli črpati šele v naslednjih mesecih” Občina je torej v dobri finančni kondiciji? “Občina je v dobrem finančnem stanju in to nameravamo obdržati tudi v bodoče. Gospod župan, lahko naštejete nekaj ključnih dosežkov ali projektov v času vašega triletnega županovanja v Občini Piran? “V dosedanjih investicijah, ki vamjih želim našteti, praktično ni področja, ki bi ga zanemarili; od kulture, šolstva, športa, pa tudi do komunalne infrastrukture in urejanja okolja. Prva pomembnejša investicija, ki se danes kaže kot gotovo pozitivna, kljub začetnim kritikam - in ji tudi Pirančani ne bi nasprotovali - je ureditev Tartinijevega trga, na katerem danes ni več prometa, je pa zato na njem opazno več ljudi in življenja. Na področju športa smo zaključili projekt Veslaškega doma, obnovili smo nogometni stadion nad mestom Piran, obnovljen bo tudi drugi stadion v Sečovljah. V naslednjem letu zaključujemo kompletno prenovo lucijske OŠ. Letos je občina investirala pol milijona evrov v kuhinjo v vrtcu ter ostala dela. Odprli smo dve knjižnici (v Piranu in Luciji). Mislim, da ima le redko kateri župan takšno priložnost. Tu so še Dom starejših občanov v Luciji, ki je bil zgrajen od začetka do konca v našem mandatu, odpiramo mestni arhiv, uredili smo kompletne dostope do mestnega obzidja v Piranu z osvetlitvijo obzidja in cerkve. V poskusnem obratovanju je čistilna naprava, pomemben projekt sofinanciran s strani EU. Omenim naj tudi investicijo Občine v komunalno infrastrukturo v Portorožu. Opravili smo pomembno delo, saj se poslej fekalne vode ne bodo več stekale v morje. Spremljajoče tej investiciji je ureditev portoroške promenade in začetek del na ureditvi plaže z dvema pomoloma, ureditev številnih parkov v Piranu, na Belem Križu, na Avtobusni postaji v Portorožu, parka Lipov drevored na vhodu v Portorož. Uredili smo pločnik z osvetlitvijo na Belem križu, preplastili številne ceste. Res pa je tudi, da na samem začetku in na splošno v teh treh letih mojega županovanja nismo mogli začeti z deli, ker še ni bilo pripravljene ustrezne dokumentacije”. Kateri od doslej uresničenih ali začetih projektov se vam zdi ključnega pomena za Občino Piran. Je to garažna hiša pred mestom, ki ste jo svečano odprli dan pred praznikom, 14. oktobra 2009? “Številne naštete občinske projekte štejem za ključne, nedvomno pa bo garažna hiša na Fornačah z več kot 800 parkirnimi mesti tista, ki bo v veliki meri prispevala k ureditvi skoraj že 30-letne problematike parkiranja v mestu Piran. Poudaril bi, da smo veliko časa namenili urejanju prometa v tem obalnem pasu, bilo pa je tudi nekaj odpora. Mi smo trmasto vztrajali in pripravili projekt graditve nove garažne hiše in hkrati tudi nov odlok o ureditvi cestnega prometa v Piranu, za katerega vemo, da bo zelo verjetno predmet odločanja na referendumu. Zadeva okrog garažne hiše in odloka je zelo podobna nasprotovanju prenove Tartinijevega trga, a danes praktično ni Pirančana, ki ne bi pozitivno ocenjeval vrednosti, kar je bilo narejenega na Tartinijevem trgu in tudi drugod. Obisk v Piranu je večji, zelo velik, to trdijo tudi gostinci, kar nam daje navdih za nove projekte. Občina bo tudi poskrbela za poceni ali brezplačne kontinuirane avtobusne povezave med mestom in novo garažno hišo na Fornačah.” Ali lahko ocenite znesek vseh dosedanjih naložb Občine Piran v vašem mandatu? Do 30. 9. 2009 je bilo za občinske naložbe izplačanih 17.325.380 evrov investicijskih sredstev. Ocena do konca leta pa je 23 milijonov. Opozicija trdi, da vam je zapustila bogato občino, torej tudi v zdravem finančnem stanju, sedaj pa slišimo in beremo, da naj bi bila Občina Piran zadolžena, da je predviden proračunski primanjkljaj v višini 19,8 milijona evrov. Ali si boste res dovolili nekrit presežek odhodkov nad prihodki in kako nameravate to stanje, če je res tako, izravnati? “Najprej naj povem, da Občina Piran trenutno ni zadolžena niti za en evro! Če pogledam malce nazaj, dobili smo malo zadolženo občino, a močno zadolženo JP Okolje, ki mu je takratna občinska oblast, sedanja opozicija, naložila veliko breme stroškov garažne hiše Arze pri pokopališču nad mestom. Še danes smatram, da je bil to zgrešen predvolilni projekt. Garažna hiša v Arzah namreč občino stane letno 105 tisoč evrov! Glede natolcevanj in objav v medijih o zadolžitvah? Res, da smo predlagali v proračunu, da se Občina Piran lahko Da smo mi lahko izpeljali toliko projektov kot jih ni sedanja opozicija v zadnjih desetih ali celo petnajstih letih in to praktično brez zadolževanja, je dejstvo, da smo kandidirali in tudi pridobili bistveno več evropskih sredstev kot v preteklosti - in pa tudi dejstvo, da smo se odločali za nekatere poteze, ki se danes kažejo kot pozitivne. Ena takšnih, tudi zelo kritiziranih, je bila prodaja deleža v skupnem podjetju Istrabenz hoteli Portorož. Doslej je plačanih več kot 5 milijonov evrov (od okoli 6), ostane še neplačano milijon evrov. Če bi ta lastniški delež prodajali danes, ne bi dobili nič. Glede prezadolženega Istrabenza zaradi prenove hotela Palače pa vendarle moram poudariti, da je prenovljen hotel velik prispevek za portoroški turizem in priznati tudi prispevek prejšnje županje Vojke Štular, ki je z enostransko odpovedjo 99-letne pogodbe presekala takratni zapleteni vozel, ko je stavba samevala že celih 18 let.” Je nova garažna hiša pred Piranom v lasti Občine Piran ali Kraškega zidarja? Kaj bi se zgodilo, če CI Piran, ki naj bi že do roka, do 5. oktobra, zbrala dovolj podpisov zahteve za referendum o veljavnosti prometnega odloka in če ta na referendumu pade? “Izvajalec in imetnik stavbne pravice za 50 let je Kraški zidar, ki je tudi lastnik garažne hiše in ki plačuje stavbno pravico za rabo občinskega zemljišča, kar je ocenjeno na 1,5 milijona evrov. Celotna naložba je bila ocenjena na 8-9 milijonov evrov. Občina ima predkupno pravico in si bo prizadevala za odkup ali najem “Občina je v dobrem finančnem stanju in to nameravamo obdržati tudi v bodoče garažne hiše. Bo pač treba prodati nekatere izpraznjene objekte Okolja na Fornačah in izkupiček nameniti za morebitni odkup garaže. Zelo radi bomo omogočili meščanom, ki imajo svoja vozila v mestu in nimajo lastnih parkirnih mest, parkiranje v novi garažni hiši za 10 evrov mesečno. Če odlok pade, ne bo bistvenih sprememb v prometnem režimu, velljal bo stari odlok, žal pa bo verjetno cena parkiranja v GH drugačna!” Finančna in gospodarska kriza vnaša del težav tudi na področje lokalne samouprave in tozadevno financiranje občin. Koliko sredstev prejema Občina Piran iz državnega proračuna - od deleža dohodnine za primerno porabo - ter koliko sredstev za zapolnitev letošnjega proračuna bo občina zbrala sama? "Občina ni dodatno financirana iz državnega proračuna, je samozadostna, kar pomeni, da ne dobimo sredstev izravnave. Ocena primerne porabe za leto 2009 je 8.121.757 evrov. Delež dohodnine iz državnega proračuna za Občino Piran zanaša 7.830.000 evrov, razliko moramo poiskati iz lastnih virov.” Govori se, da ste v času svojega dosedanjega mandata povečali število zaposlenih v občinski upravi. Nekateri pa, ki so vas podpirali v času volilne kampanje, naj bi bili razočarani, ker niso dobili službe na občini? “V predvolilni kampanji nisem nikomur nič obljubljal. V občinski upravi nas je zaposlenih 70, torej 2 več kot pred mojim nastopom, upoštevajoč seveda najmanj desetkratno povečanje investicijskih in drugih uspešnih projektov.” Občinski svet Piran deluje dokaj enotno, skorajda kot namazan stroj. Opozicije skoraj ni več slišati. Je to zatišje pred novimi lokalnimi volitvami, ki bodo jeseni 2010? Znani so že štirje evidentirani kandidati, ki bodo poskušali zasesti župansko mesto. Svojega kandidata ima tudi že največja opozicijska stranka, piranska SD. Nam lahko zaupate, če boste svojim bodočim protikandidatom prekrižali račune s ponovno kandidaturo? “Trenutno še ne razmišljam o ponovni kandidaturi, saj je vendarle vsa stvar še nekoliko oddaljena. Bistveno se mi zdi , da bomo program, ki smo ga zastavili in obljubili volivcem, do konca mandata uresničili. Pozoren moram biti na nevarnost izgube zdravniške licence, ki sem jo pravkar obnovil in traja 7 let. Uspehi me navdajajo, da bom verjetno ponovno kandidiral. Franc Krajnc 8 Oktober 2009 M- ■ W primorski u¥p Ob prazniku Občine Piran tudi številne otvoritve V treh letih doslej že 17,3 milijona evrov občinskih investicij, do konca leta naj bi jih bilo skupaj za 23 milijonov. Najpomembnejše naložbe: Obnovljen pomol v Strunjanu Ribiški trg in Akvarij I m Uvod v praznovanje je bila 30. septembra popoldne svečana otvoritev obnovljenega ribiškega pomola na osrednji plaži v Strunjanu, ki je občinsko blagajno veljal okoli 190.000 evrov. Po nastopu učenk in učencev iz tamkajšnje šole, ki so igrali, peli in recitirali nekaj pesmic, sta predsednica Sveta KS Strunjan Marina Knez in župan Občine Piran Tomaž Gantar svečano prerezala trak, pater Niko pa je pomol tudi blagoslovil. Pomol je obnovila Projektiva inženiring d.o.o. Piran, direktor Jože Maver. Slovesna otvoritev prenovljenega Ribiškega trga in Akvarija, ene najbolj značilnih skupnih dejanj oziroma pridobitev Države in Občine Piran, je bila 12. oktobra ob 13. uri. Prisotne so nagovorili šolski minister Igor Lukšič, piranski župan Tomaž Gantar in ravnatelj Srednje pomorske šole Portorož Marijan Tončič. Ministrstvo za šolstvo je za prenovo piranskega akvarija namenilo 1,7 milijona evrov, skrb zanj pa ostaja na plečih Pomorsko in tehniškega centra Portorož. Prenova Ribiškega trga pa je Občino veljala 330 tisoč evrov. Novi piranski arhiv Vstopnina v Akvarij je za otroke dva evra, za šolarje pet, za dijake šest in za odrasle sedem evrov. Obnovljeno pročelje Kulturnega doma Sv. Peter Barbara Guzič Teja Bučinel Krajevna skupnost Sv. Peter j e 2. oktobra popoldne povabila na ogled obnovljenega pročelja tamkajšnjega sicer lepo urejenega vaškega kulturnega doma, sedaj živordeče in rumene barve, v katerem prirejajo številna kulturna srečanja in prireditve. Prisotne je najprej nagovoril predsednik Sveta KS Sv. Peter Vili Špeh, goste pa je pozdravil tudi župan Tomaž Gantar, kije še posebej pohvalil vodilne v KS, ki skrbijo za nenehno kulturno ustvarjanje in napredek vasi. Tako so tudi ob tej priložnosti priredili bogat kulturni nastop. Na ogled je bila postavljena razstava na temo “Opojnost Istre” avtorice domačinke Teje Bučinel. Umetnico je predstavila Kristina Perger. V organizaciji kulturnega društva Sloga je v domu nastopilo kar nekaj izvajalcev; Šavrinke, plesna skupina Šaltin, moška pevska skupina Pergula, zunaj na odru pa je goste zabaval mladinske orkester Špičikuc. Fasado j e obnovilo Gradbeništvo, Dragan Tadič, s.p. Slovesna otvoritev nove garažne hiše Fornače Eden najbolj značilnih zgodovinskih dogodkov za občino in mesto Piran je te dni vsekakor nova garažna hiša Fornače pred Piranom z 848 parkirnimi mesti, ki sojo slovesno odprli 14. oktobra 2009 ob 15. uri. Garažno hišo je po sistemu stavbne pravice zgradilo gradbeno podjetje Kraški zidar Sežana. Arhitekturna zasnova Rado Bedene. Svečan sprejem prvih uporabnikov garažne hiše. Prenovljeno piransko obzidje Slovesna otvoritev prenovljenega mestnega obzidja je bila 9. oktobra. Obzidje nad mestom je ponoči osvetljeno, kakor tudi župnijska cerkev Sv. Jurija. Skupna vrednost naložbe je 371 tisoč evrov. Izvajalec osvetlitve : RADIEL GROUP d.o.o Nadzor: LIZ-Proel d.o.o., Projektiranje: svetlobni oblikovalec Lucio Gobbo iz podjetja Timing d.o.o. in projektant električnih instalacij Boris Kocjančič iz podjetja Liz-Proel d.o.o. V nekdanji galeriji Gasspar, Savudrijska 5, ki jo je Občina Piran pridobila z zamenjavo za nekdanjo upravno stavbo Droge Portorož, Obala 27 v Portorožu, so 13. oktobra 2009 slovesno odprli prostore Pokrajinskega arhiva v Piranu in ob tem tudi razstavo z naslovom 130 let občinske palače. Piranski arhiv je po gradivu, ki ga hrani, najstarejši v Sloveniji in eden med starejšimi v Evropi, saj hrani dokumente neprecenljive vrednosti od leta 1173 dalje. Ocena celotne investicije od projekta do izvedbe in namestitve vseh varovalnih ter mikroklimatskih naprav znaša približno 95.000 evrov. Trak sta svečano prerezala župan Tomaž Gantar in direktorica Pokrajinskega arhiva Koper Nada Čibej. Športni park Sečovlje Pri Osnovni šoli Sečovlje so 16. oktobra odprli novozgrajeni Športni park Sečovlje z 200 metrsko štiri stezno tekaško progo. Skupna vrednost naložbe je 909 tisoč evrov, od tega je 245 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport. Predsednica sveta: Alenka Šuto Predsednik sveta: Mauro Belac Lucija Sečovlje S i c c i o l c Predsednik sveta: Predsednica sveta: Gašpar Gašpar Mišič Mirela Flego (\^sem krajankam in krajanom čestitamo za -prazni£ 06čine Piran, IS. ol{to6er. ^Tanti auguri a tutte Ce cittacfine e i cittadini in occasione deCCafesta deCComune di (pirano. Krajevne skupnosti občine Piran Comunita locali del Comune di Pirano n Str um jan ŠtrugnamO Predsednica sveta: Marina Knez Predsednik sveta: Vili Špeh Predsednik sveta: Denis Goja Predsednik sveta: Bruno Peroša Čestitamo občankam in občanom ob prazniku občine Piran. Un augurio a tutti i cittadini per la festa del Comune di Pirano. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Piran II comitato comunale del Partito Popolare Sloveno SPOŠTOVANI PREBIVALCI OBČINE PIRAN! m BODO JESEPS/C/DPEZ/ŠEMPREJ OPOJPO /.EP/, m BODO D/ZEZ/ /s/ zzdra/jem prežet/, m BO PRAZP/E P/RAPA PR/JETPO PREŽ/l/ET, MJBO PR/PODPOSTPAS /SEP č/pbo/j brez/sep sprb/. Iskrene čestitke za občinski praznik. Predsednik dr. Peter Bossman SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN (ti O (ti $ JE 5 (ti o o E n o = "□(/) c Za praznik občine, 15. oktober, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom. - irmrmrn vrrrvr PRODAJA MODNIH OBLAČIL (Drage o6čank§, spoštovani občani! Čestitamo za praznif^Občine (Piran in vas prijazno vabimo v naši dve trgovini, s čudovito novo kolekcijo za jesen in zimo. ŽENSKA OBLAČILA MOŠKA OBLAČILA TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV Gojmira Crnošija s.p Obala M od e ra to Cantabile d.o.o. 6320 Portorož Morova 25 c, 6310 IZOLA Tel.: 05 67 42 033 Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 = S ZZ ~ JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. Arze 1 b, 6330 Piran Tel.: 05 617 50 00, fax: 05 617 50 15 E-naslov: okolje.piran@siol.net feJS&EDS ®G) HXjSBDd0C3DQ ®0®D3 [jteDD a §302b (•k 60 60Q3(IE^ii UD (aBuBo občina ZELENA ŠTEVILKA Prebivakcem o6čine Piran čestitamo o6 prazniku KB, A SPLOŠNA PLOVBA \A \ Podjetje za mednarodne pomorske prevoze In storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shlpping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com Per il 15 ottobre, Festa del comune formuliamo un sincero augurio alle cittadine ed ai cittadini di Pirano. LDS Piran/Pirano Z vašim zaupanjem in pomočjo do občanu prijaznejše občine. Con la vostra fiducia ed il vostro aiuto ci impegneremo per un comune piu a misura d’uomo. www.lds.si/piran Finali Trading d.o.o. Ankaranska cesta 7 b 6000 Koper TRADING d.o.o. Vsem občankam in občanom, poskovnim partnerjem in prijateljem čestitamo za praznijo b čine Piran, IS. oktober in se priporočamo s svojimi storitvami Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, rušrtvena dela in izvajanje zemeljskih izkopov. Center tehnike Koper Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 ZELENA BELA TEHNIKA , s* Ponudba velja od 15.10. do 31.12. 2009 oz. do prodaje zalog. 0»/WL» — _ l. u ...... c. m ■a Pralni stroj Candy GO 1480 D H A —I A zmogljivost pranja do 8 kg, hitrost ožemanja do 1400 vrt./min, višje postavljena in večja vrata 035 cm, Inverter tehnologija -tiho delovanje, samodejno prilagajanje porabe vode in energije -Fuzzy logic, večfunkcijski prikazovalnik, zamik vklopa do 23 ur, prikaz časa do konca programa, tipka nastavitev umazanosti perila, tipka Allergie, program za občutljvo kožo, tipka Nočni program, Mix and Wash za pranje različnih mešanih in barvnih tkanin, hitri 32 minutni program, impulzno pranje za najobčutljiveše tkanine, dim: 85 x 60 x 54 cm Redna cena: 749,90 EUR Akcijska cena: 637,41 EUR 537,41 eur istite izkori lOO ^ popv>sX* O U: Okolju prijazen sosed ♦Več informacij v letaku in na www.mercator.si Oktober 2009 11 jffe ■ w primorski uVp Mednarodni kiparski simpozij Forma viva 2009 Od 21. septembra do 17. oktobra poteka na Forma vivi mednarodni kiparski simpozij Forma viva , ki se bienalno neprekinjeno odvija že vse od leta 1961. Jakov Brdar Izgon iz raja Na Titovem trgu v Kopru sta že nekaj časa postavljeni dve skulpturi Jakova Brdarja, ki ponazarjata dve figuri - Adama in Evo, ki sta bila kaznovana z izgonom iz raja. Kot je na nov inarski konferenci na delovišču na Forma vivi, 25. septembra, povedal ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Bilosalv so letos povabili umetnike iz štirih držav; Zhao Li iz Kitajske, Chrisa Petersona z Nizozemske, Gorazda Popovskega iz Makedonije in Petra Rollera iz Slovaške. Pri delu jim pomagajo trije slovaški kamnoseki: Villiam Gažik, Roman Gažik in Villiam Gali. “Slovenija je lahko ponosna na to, da je letos točno 50 let, od nastanka prvega kiparskega simpozija na svetu, pravzaprav v zgodovini človeštva. Drugih simpozijev je bilo mnogo. Vemo, da so se v grških časih filozofi, pesniki, pisatelji, dramaturgi zbirali in debatirali skupaj ob dobro obloženi mizi in ob dobrem vinu -razpravljali in izmenjevali izkušnje o umetnosti, o literaturi, filozofiji. Morda je ta ideja prišla prav od tam in prevzela Karla Prantla, naj večjega avstrijskega kiparja 20. stoletja, da seje konec 50. let odločil in v nekem kamnolomu v Sankt Margharettnu na Gradiščanskem v Avstriji leta 1959 organiziral prvi kiparski simpozij na svetu. Torej točno pred 50. leti. Žal je ta simpozij po sedmih letih usahnil. Mi želimo letošnji simpozij posvetiti prav tej 50. obletnici. Forma viva Portorož in hkrati Forma viva Kostanjevica sta začeli s svojim poslanstvom dve leti pozneje na isti dan leta 1961. Na prvi kiparski simpozij je bil povabljen kipar Janez Lenassi, kije ustvarjal na simpoziju v Portorožu še pred dvema letoma in žal kmalu zatem umrl. Drugi slovenski kipar Jakob Savinšek je bil prav tako povabljen v Sankt Margharetteninobazdruženastazačela takoj po povratku iskati možnost, da bi nekaj podobnega organizirali tudi pri nas v tedanji Jugoslaviji. Pri tem sta bila zelo uspešna, kajti podatek, da samo dve leti kasneje, leta 1961, začne delovati Forma viva Portorož z 12 kiparji in Forma viva Kostanjevica z 10 kiparji, pove svoje. Forma viva Portorož od takrat ni nikoli prenehala delovati, na kar smo lahko vsi ponosni”, je povedal Anton Biloslav in skupaj z Nives Marvin predstavil kiparje. Povedal je še, da si v Obalnih galerijah Piran kot upravljavcu Forma vive zelo prizadevajo, da bi nekatere skulpture našle svoj prostor tudi pred pomembnimi stavbami, v parkih in še kje zunaj Forma vive ter, da bi pridobili še nekaj zemljišča ob že obstoječem parku skulptur. Zaključni večer: Farawell - party bo v soboto bo v soboto, 17. oktobra 2009, v parku Forma viva. Z novinarske konference na Forma vivi. Na delovišču - oblikovanje kamnite mase, iz katere bo nastala prečudovita skulptura. FOTO: F K- Primorski utrip. Prireditve v Izoli - program Kulturnega doma Sobota, 17. oktobra ob 17.00. TRNJULČICA. - zgodba o princesi, ki zaspi za 100 let, dokler je s poljubom ne prebudi princ. Vstopnina: 3 evre. Nedelja, 25. oktobra. Gledališka predstava - komedija v tržaškem narečju. Organizator P. Besenghi degli Ughi. Vstopnine ni. Četrtek, 29. oktobra ob 19.00 uri. Pet podob globalne krize in rešitev. Predaval bo Anton Komat. Gost bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Vstopnine ni. Sanjska poroda Tijuane inVroša V soboto, 19.9.2009, ob 12.30 uri sta si v Križnem hodniku v Piranu obljubila večno zvestobo baletna solistka Pirančanka Tijuana Križman in Mariborčan Uroš Hudemik. V čudovitem baročnem ambientu s prijatelji, ožjo družino in nekaj radovednih mimoidočih so mladoporočenca na dvorišču Križnega hodnika pričakali tenorist N e ven Stipanov, godalni kvartet Rožmarinke in dekleta iz baletne skupine Metulj Piran, kjer j e svoje prve baletne korake preizkusila tudi Tijuana. V prečudoviti zlati poročni obleki, s srečnim nasmehom in šarmom je Tijuana očarala vse prisotne. Poročne prstane jima je prinesel kar njun hišni ljubljenček Onix, šest let in pol star psiček čivava. Tudi Onix je bil, dogodku primemo, svečano odet. Poročna pravljica seje nadaljevala ob dobri glasbi in jedači v Ankaranu. Večerje sklenil bogat ognjemet. Nekateri svatje so nam zaupali, da še niso prisostvovali na tako lepi in sanjski poroki. EKIPA OS SEČOVLJE NAJBOLJŠA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU DMG Oktober je mesec požarne varnosti. Prav tej temi namenjamo ta mesec več pozornosti. Nekateri najmlajši pa se usposabljajo na tem področju skozi vse leto, v gasilskih krožkih na šoli in v gasilskih društvih. Vsako leto se pomerijo na tovrstnih tekmovanjih. Društvo Mladi gasilec OŠ Sečovlje uspešno deluje v obliki krožka od njegove ustanovitve. Konec septembra je bilo v Gornji Radgoni že 29. državno srečanje DMG. Srečanja, kije tekmovalnega značaja, so se lahko uvrstile ekipe, ki so zmagale na regijskem tekmovanju DMG. Letos jih je bilo 32, 16 mlajših in 16 starejših. Med njimi sta bili tudi 2 mlajši ekipi iz OŠ Sečovlje, ki sta se odlično uvrstili. Zasedli sta 1. mesto (Peter Grižon, Rok Reja in Enej Vuk) in 8. mesto in se tako vrnili s pokalom, zlatimi medaljami in praktičnimi nagradami. Vse ekipe so pokazale veliko gasilskih in drugih spretnosti, teoretičnega znanja iz požarne preventive in prve pomoči ter poznavanje kraja gostitelja, kar jim je prineslo najvišjo stopničko. Učenci so na dvodnevnem druženju z vrstniki iz cele Slovenije spoznali tudi nove kraje, se udeležili ustvarjalnih delavnic na šoli ter prenočili telovadnici šole gostiteljice. Celoletno delo in trud ter športna sreča so bili poplačani. Zadovoljna sta bila tudi mentorja Mirela Flego in Miro Grižon. Prav slednji si zadnja leta prizadeva za načrtno vsestransko delovanje mladih v društvu (PGD Nova vas). Vsa ta znanja bodo učenci uporabili kadarkoli v življenju, nekatere spretnosti pa bodo pokazali tudi ob dnevu odprtih vrat PGD Sečovlje. Prav ekipe DMG OŠ Sečovlje so po uspehih na dosedanjih tekmovanjih med najuspešnejšimi v Sloveniji. Naj vam zaupamo - naslednje, 30. srečanje DMG bo prav v Sečovljah, septembra 2010. Zmagovalna ekipa z mentorjema, poveljnikom GZ Slovenije in županom Gornje Radgone. Foto: Sandra Vovk Mirela Flego Primorska v luči Slovenije Poleg izgub je kritična predvsem zadolženost primorskih gospodarskih družb, ki znaša že dobrih 990 milijonov evrov ali okoli 9% neto zadolženosti Slovenije. Povprečna gospodarska moč Primorske v Sloveniji, če jo merimo po premoženju in neto dodani vrednosti, dosega manj kot 6%.Obalno-kraške gospodarske družbe so v letu 2008 ustvarile 5,7 % skupnih prihodkov v RS, gospodarske družbe na Goriškem pa 4,7%. Gospodarske družbe obalno-kraške in goriške regije so v letu 2008 ugotovile skupaj 8,885 milijarde evrov prihodkov. Delež prihodkov vseh gospodarskih družb obalno-kraške in goriške regije 2008 v prihodkih vseh gospodarskih družb v Sloveniji je tako v letu 2008 znašal 10,38 %. Podatki kažejo, da je za upad gospodarske aktivnosti in izgube odgovorna peščica menedžerjev v nekoč cvetočih podjetjih, v katerih so počasi opuščali ali prodajali temeljno dejavnost, ustanavljali finančne holdinge za upravljanje premoženja ter večinoma brez velikih izkušenj ekonomskega znanja na kapitalskem trgu močno tvegali z nakupi in prodajo vrednostnih papirjev, si sposojali denar pri bankah, račune pa jim je še bolj prekrižala nenadna finančna in gospodarska kriza. V obalno-kraški regiji je na dan 31. 12. 2008 izkazalo poslovne rezultate 3.453 gospodarskih družb ali 6,6% vseh družb v Sloveniji, ki so izkazale 4,896 milijarde evrov prihodkov, samostojni podjetniki 328,308 milijona in zadruge 15,176 milijona evrov prihodkov. V gospodarskih družbah te regije je zaposlenih 4,4 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji, ustvarile pa so 5,7 % vseh prihodkov družb v Sloveniji. Obalno- kraška regija je kot edina v Sloveniji in Gospodarske družbe (GD) Primorske v primerjavi s Slovenijo Nevarni splošni negativni trendi Goriška regija V goriški regiji je na dan 31. 12. 2008 izkazalo poslovne rezultate 2.548 gospodarskih družb ali 4,9% vseh družb v Sloveniji, ki so ugotovile 3, 989 milijarde evrov prihodkov, samostojni podjetniki 347,488 milijona in zadruge 44,353 milijona evrov celotnih prihodkov. V gospodarskih družbah v goriški regiji je 5,5% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji, ustvarile pa so 4,7 % vseh prihodkov družb v Sloveniji in 3,9% neto čistega dobička v RS ter 5,3% neto dodane vrednosti. Čisti dobiček gospodarskih družb je znašal 140,16 milijona evrov, čista izguba pa 75,69 milijona evrov, tako da je neto čisti dobiček znašal 64,47 milijona evrov, vendar je v primerjavi s predhodnim letom izkazan izjemno nizek indeks rasti dobička - komaj 38, ali padec 62%. Obalno-kraška regija Znesek izgube gospodarskih družb v letu 2008 je bil kar 6,4 krat večji od izgube, izkazane v letnih poročilih za leto 2007. Večina celotne izgube (80,9%) je bila ugotovljena na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti. Gospodarske družbe so imele kar za 9,3 % manj kapitala. Dejavniki, ki vplivajo na tako stanje, so za gospodarstvo zelo nevarni. V lanskem letu so se precej (+38,5%) povečale tudi dolgoročne finančne obveznosti gospodarskih družb, ta trend pa se nadaljuje. Kazalnik celotne gospodarnosti ni bil dober; na 100 evrov odhodkov so družbe dosegle le 99 evrov celotnih prihodkov. Ta negativna razlika je bila dosežena med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. 11,5% gospodarskih družb 5,2% gospodarske in finančne moči 10,38% vseh prihodkov GD v Sloveniji 30% turističnega prometa 10% občin 7,8% prebivalstva Problem, ki ga vidimo je, da v zadnjem času močno upada gospodarska moč Primorske in to predvsem zaradi nekaj velikih podjetij. Precej slabši podatki se kažejo na obalno-kraškem območju, kjer je v letu 2008 čisto izgubo izkazalo skupno 1.180 družb, znesek pa je bil kar 6,4 krat večji od izgube izkazane v letu 2007. Struktura čiste izgube po dejavnostih kaže, da so je največ (80,9%) izkazale finančne družbe! Opazna je tudi slabitev finančnih naložb družb v Kopru. To potrjuje tudi podatek, da se je delež kapitala v virih sredstev družb na obalno-kraškem območju, ki je na koncu leta 2007 znašal 38,9%, znižal na 32,6% in je tudi nižji od republiškega povprečja, kije bilo 34,8%. kot celota izkazala negativen poslovni izid poslovanja v letu 2008. Gospodarske družbe so izkazale 192,565 milijona evrov čistega dobička (-40%) in 276,102 milijona evrov čiste izgube ter tako kot skupni rezultat poslovanja izkazale čisto izgubo v višini 83,537 milijona evrov, zato ni mogoče prikazati deleža neto čistega dobička v RS. Gospodarske družbe so v celoti vendarle ustvarile 4,7% neto dodane vrednosti vseh gospodarskih družb v Sloveniji. Slika ni rožnata, saj je bila ugotovljena čista izguba kar v 1.180 gospodarskih družbah obalno-kraške regije, a je samo ena večja gospodarska družba na Koprskem je izkazala za 220 milijonov izgube. Zanimivo je, da kazalniki učinkovitosti poslovanja obalno-kraških gospodarskih družb v letu 2008 kažejo, da je bila mesečna povprečna plača na zaposlenega višja od povprečne plače na zaposlenega v RS. Čisti poslovni izid na zaposlenega v obalno-kraški regiji izkazuje 3.727 evrov izgube na zaposlenega, medtem ko slovensko povprečje izkazuje 3.243 evrov dobička na zaposlenega! Na srečo so samostojni podjetniki posamezniki veliko bolj previdni pri poslovanju in so prikazali večje prihodke od odhodkov ter tako vsaj nekoliko prispevali k boljši luči tega dela primorskega gospodarstva. Po podatkih centrale AJPES so na poslovne rezultate gospodarskih družb v Sloveniji v lanskem letu vplivali številni dejavniki. Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2008 povečale za 5,7%, kar je največ v zadnjih petih letih. Cene industrijskih izdelkov so se povečale za 5,6%, obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2008 prvič v zadnjih petih letih zmanjšal za 1,5%. Drag je bil tudi denar. Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2008 je bila 6,18%, leto poprej pa 3,35%. Pokritost uvoza z izvozom je bila v letu 2008 najnižja v zadnjih petih letih in je znašala 86,2%. Največji vpliv na rezultate poslovanja so imele družbe iz osrednj eslovenske regij e, pomembneje pa so k rezultatom prispevale še družbe iz jugozahodne Slovenije in gorenjske regije. Vse gospodarske družbe v Sloveniji (51.997) so v letu 2008 zaposlovale 510.754 delavcev, kar je 4% več kot v letu 2007. Povečale so prihodke za 11%, odhodke pa za 14%, zato seje kazalnik celotne gospodarnosti začel zmanjševati že v letu 2008. Družbe so izkazale za 17% manj čistega dobička kot v letu 2007 in kar 175% več čiste izgube kot v letu 2007. Izkazale so 52% manj čistega dobička kot v letu 2007. Delež kapitala v virih sredstev se je zmanjšal od 37,1% na 34,8%, delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti pa se je povečal od 59,6% na 62% in to predvsem zaradi povečanja kratkoročnih obveznosti. Gospodarske družbe v Sloveniji so leto 2008 sicer zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom, vendar se je neto celotni dobiček v primerjavi z letom 2007 zmanjšal kar za 47%! Zaradi padca borznih tečajev delnic so družbe izkazale neto negativen rezultat finančnega poslovanja. Pretirano zadolževanje Da se Slovenija od leta 2007 krepko zadolžuje ni nobena novost; neto dolg naj bi znašal že 11 milijard evrov, kar bodo vračale generacije. Zaradi upada gospodarskih aktivnosti, stečajev podjetij in povečevanja brezposelnosti (že na 88 tisoč) ter približno 27- odstotnega zmanjšanja vplačil davkov na dohodek in dobiček v državni proračun se pojavljajo novi problemi, pretežno socialne narave, zato že govorimo o gospodarski in družbeni krizi. Franc Krajnc 12. festival slovenskega filma 2009 Podelili so kar 17 prestižnih nagrad Vesna. Najboljši film 9:06 Igorja Šterka. Strokovna žirija: Branko Šoemen (predsednik) Aleksandra Balzamovič, Janez Bricelj, Ana Lasič, Milan Ljubič. Celovečerni filmi: 9:06 (Igor Šterk), Distorzija (Miha Hočevar), Igra s pari (Miran Zupanič), Osebna prtljaga (Janez Lapajne), Slovenka (Damjan Kozole). Igrano - dokumentarni: Alma M. Karin: Samotno potovanje (Marta Frelih), Damjanova soba (Jasna Krajino vic, Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda (Rudi Uran). Prvi nagrajenec - režiser Igor Šterk. FOTO: FK- Primorski utrip. Za nagrade na 12. filmskem festivalu v Portorožu so se potegovali tudi srednjemetražni filmi, kratki filmi, koprodukcijski film, študentski filmi. Filmske ustvarjalce je v Avditoriju Portorož pozdravila direktorica 12. filmskega festivala Nataša Bučar. Na zaključni slovesnosti v nabito polni dvorani portoroškega Avditorija, v soboto, 3. oktobra 2009, so lahko le ocenili, daje bila bera filmov kar zadostna, da so filmski ustvarjalci v glavnem brez sredstev za delo, precej kritična glede ustvarjalnosti pa je bila žirija. Zmagal je igrani celovečerec Igorja Šterka 9:06. Režiser filma Igor Šterk je prejel kar devet od sedemnajstih nagrad Vesna. Zaključne slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je Igorju Šterku izročila glavno nagrado. Na sklepnem dejanju prikazovanju nagrajenih kratkometražnih, animacijskih in celovečernih filmov, smo iskali preprost odgovor na vprašanje, ali znamo Slovenci ustvariti filmsko zgodbo - film torej, ki si ga bomo radi ogledali v slovenskih kinematografih in ne morda tu in tam le na TV zaslonih in če lahko naši filmi prodrejo tudi v tujinoc. Predsednik žirije j e povedal, daje bil tekmovalni spored precej neuravnotežen in daje dal v isti koš filme, kijih pač ni mogoče meriti z istimi vatli. Po drugi strani pa smo videli nekaj dosežkov, ki so garant, da s slovensko kinematografijo vendarle ni tako slabo. Že na novinarski konferenci so dejali, daje slovenski film produkcijsko sicer na evropski ravni, da pa ima polno dramaturških nedoslednosti, šibke scenarije in neinovativne pristope k temam. Zakaj naši filmski producenti tako radi ustvarjajo dramaturgijo, je drugo vprašanje. Filmski ustvarjalci so si torej v Avditoriju podelili nagrade - lepe steklene skulpturice vesne - in nič zraven, nič denarja. Ta bo prišel sam po sebi, če bodo filmi naših ustvarjalcev res množično gledani v kinodvoranah. Nagrado vesna za najboljšo glavno žensko vlogo prejme Polona Juh za vlogo Sonje v filmu Igra s pari. Igralka elegantno in suvereno z minimalnim gledališkim izrazom obvladuje dvojni konflikt. Ob 70. obletnici začetka 2. svetovne vojne III. del Franc Krajnc imenovana “kristalna noč”, ko so nacistični jurišniki razbijali židovske trgovine. “Naša prva naloga je oborožiti se in se pripraviti na vojno, ki je neizogibna, ob tem pa moramo ustvariti najboljše ekonomske pogoje za našo bojno pripravljenost. Vsakogar, ki bo nasprotoval mojim ciljem, bo doletela kazen”, je že konec leta 1933 rohnel Hitler. Morda se je takrat le malokdo zavedal, daje Hitler s svojimi jurišniki vzpostavljal nekakšno obsedno stanje. V Nemčiji so že takrat potihoma začeli graditi taborišča, v katerih pa so med prvimi pristali - in bili nečloveško mučeni - prav nemški državljani -nasprotniki nacionalsocializma. Ob tem je počasi, a zanesljivo, spreobrnil ljudstvo v svoj prid. Postalo je orodje njegove politike. Šušljalo se je, da naj bi ta in ta naenkrat nekam izginil, nihče pa ni vedel kje in kako je končal. SS - nadzorniki so pretepali delavce že kar tudi v tovarnah. Toda nekaj je bilo jasno: Nemški narod je dolgo zvesto sledil Hitlerju, ki je napovedoval “drugo revolucijo” - novi red, in blagostanje. Hvalil in občudoval je Mussolinija, ki da si že dolgo prizadeva za uresničitev novega gospodarskega reda. Medtem ko je pošiljal svoje nasprotnike v skrivna taborišča, je sanjal o vojni, o najokrutnejšem vodenju vojne in razširjal grozo. Ob strani so mu stali veljaki propagandni minister Goebbels, Hess, ki se je pozneje na svojo roko pogajal z Angleži, general nemškega vojnega letalstva Goering, SS policaj Himmler, ki je bil glavni konstruktor sistema masovnega poboja Židov, genaralfeldmaršal Wilhelm Keitel, Ley, Borman in podobni, ki so po vojni ali napravili samomor, ali bili kako drugače kaznovani. Hitlerju si nihče ni upal več nasprotovati ali postavljati “neljubih” dolgoveznih vprašanj! Namerni požig Reichstaga (stavbe parlamenta v Berlinu) je Hitler izkoristil še za večjo gonjo proti opoziciji in drugim nasprotnikom. O kakšni humanosti ni bilo več govora. Hitler je bil pred tem, da zaukaže veliko vojno. Dejal je, da ne bo mogel premišljati o tem, če bo moral na desetine milijonov mladih mož poslati v smrt - in poslal jih je najmanj 12 milijonov! Vse bolj je začel razkrivati svojo zunanjo politiko, ki je bila v bistvu ultimativna, Zahod pa se mu je celo udinjal in za začetek žrtvoval Češko. Čeprav neizobražen in primitiven kot je bil, je s svojimi generali, kijih sicer ni rad preveč poslušal, od leta 1934 do 1939 odlično načrtoval vse inačice bodočih napadov in osvajanj, ob tem pa tudi predvidel kaj bi se zgodilo, če bi se na primer proti njemu združile Anglija, Francija in Rusija. Prepričan je bil, da do tega ne bo prišlo. Vedno bolj je postajal nestrpen: “Nemški narod mora postati svetovni narod - in sanjal je o Evropi kot o eni (nemški) državi ter o čistem rasnem narodu. Hkrati si je zavaroval hrbet in podpisal sramotni sporazum s Stalinom o delitvi Poljske. Svojim privržencem je večkrat dejal, da je Nemčija nepremagljiva (Kapitulieren werden wir nie! - Mi ne bomo nikoli kapitulirali) je rohnel - in že takrat tu in tam omenjal skrivnostno orožje, ob tem pa so sto tisoči državljanov, tudi že nemški Židje, romali v taborišča. V apetitih Hitlerja po novih ozemljih in širitvi nemškega vpliva (kot kaže na ves svet) je bilo mogoče zaznati kajpak tudi vrsto drugih dejavnikov - “dokončna odpravakrivicnemškemu narodu, ki so se zgodile po prvi svetovni vojni”. Z eno besedo - v Evropi so naenkrat vzniknile velike imperialistične težnje po novih osvajanjih, ki jih je med prvimi bliskovito začel uresničevati prav Avstrijec Adolf Hitler, sprva s priključitvijo Avstrije, zavzetjem Sudetov in napadom na Poljsko. Milijoni nedolžnih žrtev in grozote v taboriščih Nemška vojska je leta 1939 z napadom na Poljsko začela bliskoviti pohod vojne in smrti - sprva od zmage do zmage. Na tisoče bombnikov je zahrumelo nad evropskimi mesti, ki so odmetavali smrtonosni tovor in ko se je nebo umirilo, so vkorakali nemški vojaki, v ozadju pa še zloglasna SS (Sicherheitspolizei varnostna policija). Deloval je tudi Gestapo, ki je bil pooblaščen za izvajanje Kdo je bil Hitler Človek, ki si je kot dijak na Dunaju delil sobo z Židom. Znal se je razjokati, komu je poginil kanarček. Rad je imel otroke, mladino, hkrati pa je pošiljal v grozovito smrt na milijone nedolžnih ljudi! Prisilno delo in taborišča V II. podlistku v 187 številki smo opisali kako se je Adolf Hitler povzpel na oblast, kako je uvedel vojno industrijo, priključil Avstrijo, z napadom na Poljsko pa začel krvavo 2. svetovno vojno. Takoj, ko je nemški feldmaršal von Hindenburg za vedno zatisnil oči je Hitler z vso silo začel uresničevati svoje bolehne cilje. Leta 1934 je v eni osebi zlil predsedniško in kanclersko funkcijo, torej tudi mesto kanclerja Franza von Papena. Združil je vso oblast in postal absolutni gospodar Nemčije. Toda vse le ni šlo kot po maslu, saj je imel politične nasprotnike in to celo v lastnih vrstah. V strahu, da mu bodo razbili partijo, ali jo od njega odtujili, je še bolj strnil vrste svojih tesnih oboževalcev. SA in SS sta dobivali nove in nove naloge, ki sta potem temeljito obračunali s političnimi nasprotniki in bogatimi Židi. Znana je tako preventivnih aretacij, na njegove akcije pa ni bila možna pritožba, zato so se ljudje Gestapa, ki je pošiljal v taborišča na deset tisoče intelektualcev, politično sumljivih duhovnikov, Judov, homoseksualcev, partizanov, zelo bali. je tehtnica nagnila na drugo stran. Hitler je izgubil ogromno število Napadalci so si delili plen Os Rim-Berlin-Tokio je delovala kot smrtonosni stroj. Napadalci so si delili plen in podjarmili cele narode, požigali mesta - in dobesedno kradli. Tako je v Nemčiji pristalo veliko dragocenih predmetov, slik, srebrnine, nakita... SS oficrji pred taboriščem Dachau. vojakov in tankov. Pri osvajanju tujih ozemelj seje zelo uspešno izkazala tudi fašistična Italija, ki je zasedla dobršen del razkosane Slovenije. Hitlerje 6. aprila 1941 napadel tudi staro Jugoslavijo. Vlada in kralj sta zbežala v tujino. Jugoslavija je kapitulirala že po nekaj dneh (17. 4. 1941). Sledilo je razkosanje države med nemške, italijanske, madžarske in bolgarske okupatorje. Na čelo boja proti okupatorju in proti bratomorni vojni in za socialno preobrazbo nastopi Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) s Titom na čelu. Že 22. junija 1941 je bil izdan poziv KPJ za splošno ljudsko vstajo narodov Jugoslavije. Zanimivo, da je Hitler že veliko prej obiskal Maribor in na Rotovžu izrekel znameniti stavek: “Naredite mi to deželo spet nemško”. Takrat so Mariborčani Hitlerja, ki je prinesel maslo, sladkor in druge dobrote, pozdravljali, saj niso niti slutili kaj jih čaka. Znane so žalostne zgodbe o “čiščenju” predelov Štajerske in nasilna selitev ljudi v Srbijo ter v Nemčijo. Krvavi odpor in revolucij a sta zahtevali v takratni Jugoslaviji okoli 800 tisoč žrtev, od tega najmanj polovico pod Gorela so mesta, umirali civilisti Hitlerjevi generali so si po vsaki osvojitvi mesta ali tuje države čestitali. To se lepo vidi iz arhivskih posnetkov, na primer po padcu Varšave. Najbolj krvoločnim so pripenjali železne križce - za zasluge za nemški narod. Hitler se ni zmenil za ugovore. Svoj smrtonosni stroj je navijal do konca. Hotel je postati veliki vladar, morda vladar sveta, ki prinaša novo revolucijo. Še danes ni povsem jasno zakaj so si Nemci dali toliko dela s prevozi na sto tisoče nedolžnih ljudi v številna nemška taborišča. Nekako razumljivo je bilo, da so potrebovali delovno silo v tovarnah za izdelavo orožja in streliva ter za delo na poljih. Toda voziti ljudi v taborišča in jih tam hraniti, “varovati”? Gorela pa niso le mesta, ki jih je napadal Hitler (Varšava, Stalingrad, Beograd, London...). Zavezniške sile so junija 1944 brezkompromisno bombardirale nemška industrijska mesta. Pobitih je bilo na deset tisoče nemških civilistov. Industrijsko mesto Dresden so zavezniki napadli s fosfornimi bombami - da je bolj gorelo. Vedeli so, da so v mestu ostali le civilisti, za katere ni bilo rešitve, saj napalm bomba dobesedno vzame zrak in ne pomaga niti skrivališče v kleti. Ali je bil to zločin nad civilisti še danes nimamo odgovora. bratskimi noži, približno 20 odstotkov ljudi (povečini kolaborantov, ustašev, domobrancev, četnikov) pa je bilo pobitih po vojni in to brez sojenja ali možnosti obrambe, kar je nezaslišano in bremeni vse naše generacije po vojni! Strahotne žrtve so bile torej tako med civilisti, kakor tudi med vojaku. Samo Sovjetska zveza naj bi med vojno zgubila okoli 12 milijonov svojih vojakov, v gulagih in še kje v Sibiriji pa je končalo svoje življenje okoli 10 milijonov civilistov! Tam je umrlo tudi morda sto in več tisoč nemških vojakov. Nemški general von Paulus seje namreč, ko gaje pri Stalingradu obkolila sovjetska armada, predal in izročil Stalinu 300 tisoč svojih vojakov! Hitler je besnel. Takrat se Strahotni zločini v taboriščih V času druge svetovne vojne se je zgodil največji zločin vseh zločinov -in to na vseh frontah, za katere so krivi fašisti, nacisti in japonski militaristični fanatiki, ki so 7. decembra 1941 napadli ameriško pristaniško mesto Pearl Harbor, kar je bil povod za vstop ZDA v 2. svetovno vojno. V znanih koncentracijskih in delovnih taboriščih: Dachau, Auschwitz, Birkenau, Trebiinka, Ravensbrueck, Mauthausen, Buchemvald, Bergen-Belsen in številnih drugih je počasi, a zanesljivo umrlo najmanj 5 milijonov ljudi! Cinični napisi na železnih vhodnih vratih taborišč “Arbeit macht frei” (Delo osvobaja) ali pa napis na strehi v taborišču Dachau pri Muenchnu (Od tu ni vrnitve), so le delček nacističnega sadizma. V zloglasnem, naj večjem - in tudi najhujšem taborišču Auschvvitz (Oswiecim) v južnem delu Poljske (s še okoli 30 zunanjimi taborišči, med njimi uničevalno taborišče Birkenau) je v plinskih celicah po sterilizacijskih poizkusih, suženj skem delu v tovarnah orožja (Krupp, Siemens, IG Farben - Industrie) ter zaradi izstradanosti in bolezni umrlo 4 milijone ljudi! Že to pove kako mogočen ubijalski stroj je deloval v času nacistične Nemčije. Mogočni nemški IG Farben je v svojih laboratorijih razvil tudi insekticid “Ziklon B”, s katerim so v uničevalnih taboriščih usmrtili množice evropskih Judov. Prav Himmler (prvi policaj v mestu Muenchenjje bil tisti, kije Hitlerju že leta 1942 predlagal “Die Endloesung der Judenfrage” (Dokončno rešitev židovskega vprašanja), ko sojih potem v taboriščih sistematično množično pobijali. V teh nemških “gulagih” Cinični napis na vhodih v taborišča: Delo osvobaja. je bilo polno okrutnih dejanj. Taboriščnike so pustili izstradane, bolne. Onemogle žive okostnjake so sproti “pospravljali” - kurili v krematorijih, otroci pa so morali voziti pepel na poljane. Vsakdo, ki je kaj vedel o taborišču, zlasti o krematorijih in plinskih celicah, je moral umreti - da se ne bi zvedelo kaj se dogaja. Ne smemo pozabiti, da so bila tako imenovana delovna taborišča (Gulagi) v času Stalina tudi v Sovjetski zvezi Do leta 1936 že 6 milijonov! Zanimivo je, da so se nemški Nacistična natančnost. Kategorizacija taboriščnikov z oznakami. generali, ko so jih sodniki na sojenju v Nuembergu spraševali, če so bili poleg ali vsaj seznanjeni z grozodejstvi, sprenevedali - in šele ko so jim pokazali fotografije, ki so kazale, da so si ogledali taborišča, so priznali. V nacistični Nemčiji (Nemci radi rečejo “v Hitlerjevi Nemčiji” se je vsakdo, zlasti pri NSDAP (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei) moral nekako izkazati. Tako tudi nacistični zdravnik dr. Mengele, ki je na žrtvah v taboriščih opravljali razne “znanstvene” poizkuse; na primer pri kolikšni temperaturi še vzdrži človek (to so potrebovali za oceno kaj se dogaja vojaku v gorečem tanku). V žile zapornikov so vbrizgavali bencin, kislino, viruse tetanusa, bakterije... Taboriščniki, ki so preživeli, so imeli trajne posledice. Nemški nacizem in fanatizem so, kot je znano, ustavili šele zavezniki z izkrcanjem v Normandiji in Redeča armada s pohodom na Berlin. Naslednjič: Hitlerjev neslavni konec. Oktober 2009 M- ■ w primorski u¥p Društvo diabetikov Piran obiskalo Dolenjske toplice Na fotografiji: Člani Društva diabetikov Piran pred hotelom Balnea v Dolenjskih toplicah. Kot nam je povedal Venčeslav Hvala se je trinajst članov Društva diabetikov Piran od 13. do 20. septembra 2009 mudilo na strokovnem izletu v Dolenjskih toplicah. Avtobusni prevoz iz Pirana do Dolenjskih toplic in nazaj so jim brezplačno ponudile Terme Dolenske toplice. Iz Pirana se je odpeljalo 13 članov društva, nekaj pa se jim je pridružilo na poti. V tamkajšnjih termah so pod zdravniškim nadzorom koristili vrsto storitev; od terapevtskih, kopanja v bazenu, meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka, zelo zadovoljni pa so bili tudi s postrežbo in hrano. Potovanje je organizirala Milena Lukič. Sedemdnevni polni penzion je veljal posameznika okoli 400 evrov, pri tem pa je društvo vsakemu primaknilo 50 evrov. Ker so se imeli zares lepo in uživali v Dolenjskih toplicah so sklenili, da se bodo tja še vrnili in to morda že spomladi 2010. Praznik kakija v Strunjanu Letošnji deveti praznik kakija v Strunjanu bo od 6. do 8. novembra. Zlate sadeže kar dodobra prizadela suša. Najboljši kaki uspeva prav v kraju, kjer že devetič zapored organizirajo praznik okusnega - z minerali, vitamini, kalcijem, fosforjem, železom in tanini bogatega sadeža bogov, torej v Strunjanu. Kaki so v Evropo prinesli iz Kitajske in Japonske in jih poznamo več vrst. So tudi takšni, kijih lahko jemo še trde in ne vežejo, za kuhanje marmelade ter za izdelavo sladic ali kakijevega sladoleda pa morajo biti plodovi precej zreli, mehki in popolnoma omedeni! Predsednik TD Solinar Strunjan Gianfranco Giassi nam je povedal, da bo letošnja prireditev, ki poleg solinarskega festivala in festivala turizma tradicionalno velja za eno najpomembnejših v piranski občini, v dneh od 6. do 8. novembra z uradno otvoritvijo v petek, 6. novembra, predvidoma ob 14.00 uri. Prireditev finančno in tudi sicer podpirata Občina Piran in Talaso Strunjan v sestavi Term Krka. Obljubljajo bogat kultumo-zabavni program. Popestrili ga bodo z nastopi glasbenikov in pevcev, med njimi Slavko Ivančič, glasbena skupina iz Opatije, godba na pihala iz Boršta, srečanje harmonikarjev in tudi letos bo sveta maša, pater Niko pa bo blagoslovil pridelek. Organizatorji si predvsem tudi želijo, da bi se obiskovalci v šotoru zadržali tudi zvečer, saj bo ponudba kar bogata. In po čem bodo letošnji zlati sadeži? Verjetno cena ne bo bistveno odstopala od lanske. Zabojček od 5-7 evrov. Privoščili si bomo lahko tudi kakijeve sladice, krostato, kakijevo marmelado, tudi mesne jedi in že znano domačo kapljico iz kakija. Kot je na lanski prireditvi povedala Irena Vrhovnik imamo na Primorskem okrog 20 hektarjev zasajenih intenzivnih nasadov kakija. Običajno ga pridelamo v Sloveniji okoli 200 ton, od tega samo v Strunjanu morda celo 50 ton ali več. Kaki tudi uvažamo (letno okoli 400 ton). Zaradi dolgotrajne letošnje poletne suše bodo sadeži verjetno bolj drobni in se bo za najdebelejši kaki treba kar potruditi. Pridelka zna biti manj, a sadeži bodo zagotovo spet zelo okusni. Jesenske igre upokojencev Zveza društev upokojencev mesta Koper, predsednik Anton Jenko, je v nedeljo, 27. 9., v Pomjanu organizirala tradicionalne jesenske športne igre upokojencev, ki sejihje udeležilo okoli 200 članic in članov. V lepem naravnem okolju so se pomerili v balinanju (škrle), pikadu, šahu, streljanju z zračno puško, igranju kart, reševanju križank in podobno. Najboljšim so podelili kolajne in pokale. V Zvezi deluje 15 društev in 5 klubov. Predsednik zveze Anton Jenko. Prijetno vzdušje v naravi. FOTO: FK-Primorski utrip. Bolnišnica Franja odprta 2010 V soteski Pasice, kjer j e vodna ujma pred dvema letoma skoraj v celoti odnesla nekdanjo partizansko bolnišnico Franja so že postavili prvo barako, vse pa naj bi, po vzorcu kot so nekoč bile, odprli za javnost spomladi leta 2010. Ob tem se je v slovenski javnosti pojavilo kar nekaj naravnost smešnih razprav, češ zakaj bi metali denar (700 tisoč evrov) proč za nekaj takega. Bolnišnica Franja se ponaša z znakom evropske kulturne dediščine in je pravi simbol tega, kako so v drugi svetovni vojni v nemogočih razmerah, globoko v soteski, skriti pred sovražnikom, zdravili partiznaske ranjence. Adi Smolar razveselil varovance v Pacugu V Domu paraplegikov v Pacugu je bilo 4. septembra zvečer še posebej veselo. Varovance je obiskal naš znani in priljubljeni pevec- solist Adi Smolar in zapel nekaj svojih značilnih sporočilnih pesmi ter jih tudi simpatično komentiral. “Ko se pogledam v ogledalo, vidim, da sem lep”. Ob tem pa spodbujal invalide na vozičkih, saj je vendarle življenje lahko tudi lepo. Tudi, če človeka zadene usoda, ko mora zaradi padca z drevesa, prometne nezgode ali bolezni za vse življenje ostati na vozičku. FOTO: FK- Primorski utrip. Z razstavo nagrajenih del obeležili 10. obletnico Ex-tempora Sečovlje Turistično društvo Taperin Sečovlje je v petek zvečer, 18. septembra 2009, v Casermi v Krajinskem parku Sečoveljske soline pripravilo razstavo prvonagrajenih slik iz zanimive zbirke del likovnih ustvarjalcev, ki radi sodelujejo na vsakoletnem mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Sečovljah. Alojz Jurjec, Mir el a Flego in župan Tomaž Gantar. Predsednica TD Taperin Sečovlje Mirela Flego je na otvoritvi razstave dejala, da je ideja o slikarskem Ex-temporu v Sečovljah zrasla pri domačinki, znani akademski slikarki Zudičevi. Daje njena ideja res obrodila sadove pove podatek, da je v desetih letih nastalo že skupaj okoli 700 likovnih del. “Še posebej smo kot organizatorji Ex-temporu v Sečovljah kar 165 Renting d.o.o je odkupila sliko Else udeležencev, je povedala likovna Delise (Le saline). kritičarka Nives Marvin in s tem samo Notarka Mojca Tavčar Pasarje odkupila še potrdila, da ta vsakoletna prireditev sliko avtorice Marije Beganovič v Sečovljah pridobiva na pomenu. (Naslov: Nedotaknjena). Prisotne na otvoritvi razstave so Unikat, Suzana Bertok s.p. sliko pozdravili tudi župan Občine Piran Ivana Stojana Rutarja (Naslov: Brez Tomaž Gantar, direktor podjetja Soline naslova). Pridelava soli d.o.o Alojz Jurjec - kot Gradska galerija Grožnjan je odkupila ponosni na vse večje število mladih ustvarjalcev, ki si pridobivajo tovrstne izkušnje. Mednarodni Ex-tempore Sečovlje tako sodi med najpomembnejše prireditve iz programa našega društva. Vse to nam uspeva ob odlični asistenci Obalnih galerij Piran, predvsem Nives Marvin, sponzorjev in volje članov društva’’, je povedala Mirela Flego. Če je bilo na prvem Ex-temporu oddanih 27 del udeležencev, je bilo na letošnjem jubilejnem desetem Nagrajene slike na razstavi v Casermi ob 10. obletnici Ex-tempora v Sečovljah. gostitelj in sponzor, v imenu Sveta KS Sečovlje pa je društvu čestital Denis Fakin in jim zaželel še veliko nadaljnjih uspehov. Na letošnjem 10. Ex-temporu v Sečovljah, 6. junija, je strokovna žirija v sestavi Eugen Borkovsky, Nives Marvin, Franko Vecchiet in Fulvia Zudič določila prvo nagrado slikarki Jeleni Kovačič - za sliko “Brez naslova”. Nagrajene so bile tudi slike mlajših slikarjev starih od 12 let: Nik Krajnc, Flana Susman, Jaš Radin Petrovič, Teo Sabadin in Urban Žibert. Nagrado za sliko ustvarjalca starega do 18 let je prejela Urška Lešnjak. Podeljene so bile tudi odkupne nagrade: Nagrado Občine Piran je prejel Aleš Simon za sliko na temo Soline. Splošna Plovba Portorož je odkupila sliko Slavice Marvin, prav tako na temo Soline. Družba delo Emilije Podjavoršek z naslovom Jutro. Člani in članice društva Taperin so na koncu razstave udeležencem ponudili tudi nekaj domačih jedi, ki so jih pripravili sami doma. Slikarka Fulvia Zudič je v slogu Zmaga Modica med koncertom glasbenikov Marina Kranjca in Andreja Žiberta narisala nekaj motivov. Društvo Taperin je ob jubilejnem 10. Ex-temporu izdalo tudi katalog nagrajenih slikarskih del. Fulvia Zudič je ob glasbi narisala kar nekaj zanimivih motivov. Okus domačnosti v Casermi.FOTO: FK-Primorski utrip. Več kulture za Koper Župan Mestne občine Koper Boris Popovič, častni generalni konzul Kraljevine Norveške Mirjan Kuhelj in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan so v petek, 25. septembra 2009, svečano prerezali trak in skupaj z množicami vstopili v prenovljeno Gledališče Koper. Naložba v prenovo je vredna 3,5 milijona evrov, od tega je Mestna občina Koper plačala 2,6 milijona evrov, pol milijona evrov pa je prispevala Kraljevina Norveška iz sklada Norveškega finančnega mehanizma. Župan Boris Popovič se je v svojem pozdravnem nagovoru, v katerem je na široko obrazložil vse težave (in “podtikanja destruktivne opozicije ter ostalih dušebrižnikov”), ki so spremljale prenovo dotrajane gledališke stavbe, zahvalil častnemu konzulu za njegov prispevek k pridobitvi norveških sredstev. Otvoritve se je udeležil župan Občine Piran Tomaž Gantar, medtem ko nismo opazili župana Izole. V tehnično izpopolnjenem gledališču z vsemi potrebnimi uporabnimi prostori je več kot 300 sedežev, od tega 257 v parterju, ostali so na velikem balkonu. Lož ni več. Nastopil je znameniti trio Eroica. Prireditev je povezovala Mojca Fatur. NAROČILNICA .* primorski u¥p IME IN priimek:__________________________ TOČEN NASLOV:_____________________________ poštna številka:_________________________ LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR datum:____________ podpis:_________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož ^©^©Č©))© 16 Oktober 2009 jSfc- ■ w primorski urp Krovni sklad NLB Skladi NLbO Skladi Občine Piran ni med dolžniki Med primorskimi občinami z največjimi dolgovi so: Mestna občina Koper (samo pravne osebe) 9,647 milijona evrov. Mestna občina Nova Gorica (skupaj dolg s pravnimi osebami 6,068 milijona evrov). Občina Postojna dolg 4,598 milijona, Občina Izola dolg 3,272 milijona evrov in dolg njenih pravnih oseb 1,229 milijona evrov. Vir: Ministrstvo za finance Z varčevanjem v krovnem skladu NLB Skladi do številnih prednosti: • Odlog ugotavljanja davčne obveznosti: prehodi med podskladi istega krovnega sklada so neobdavčeni. • Enostavnost in preglednost: vlagatelji lahko stanje na računu posameznega podsklada dnevno spremljate v spletni poslovalnici NLB Klik. • Privlačni varčevalni načrti: z njimi je možno varčevati enostavno in postopno, hkrati pa nudijo popuste pri vstopnih stroških. • NLB Plus: avtomatski periodični prenos presežnih sredstev s transakcijskega računa na račun izbranega podsklada. • Vse obstoječe prednosti varčevanja v vzajemnih skladih ostajajo nespremenjene. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114 ali nas pokličete na tel. 05 617 51 00! NLB Skladi-NLB Skladi - Evropski delniški NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški NLB Skladi - Globalni delniški NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški NLB Skladi - Kombinirani globalni NLB Skladi - Naravni viri delniški NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi NLB Skladi - Obvezniški EUR NLB Skladi - Slovenski delniški NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški Zbrali podpise za referendum Predstavniki Civilne iniciative za dostojno življenje v mestu Piran so do roka, 5. oktobra 2009, zbrali zadostno število podpisov zahteve za referendum, na katerem se bodo volivci odločali ZA ali PROTI razveljavitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran. Zbrati je bilo potrebno okoli 750 podpisov, na Občino Piran, pa sojih 7. oktobra dopoldne prinesli 838. Občinski svet je tako v skladu z referendumsko zakonodajo in 88. členom občinskega statuta dolžan v 15. dneh po sprejemu zahteve volivcev za razpis referenduma razpisati referendum. Ta se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela prosti dan. Akt o razpisu referenduma objavi občinska volilna komisija v javnih občilih. Primorsko-notranjska gazela 2009 je podjetje Finali Trading Časopisna družba Dnevnik, d. d., je 17. septembra v Novi Gorici razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2009. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in drugi finalist izbora za naziv zlata gazela 2009 je podjetje Finali Trading, d. o. o., v katerem zbirajo in predelujejo gradbene odpadke ter opravljajo rušitvena dela. Sicer pa je 100 primorsko-notranjskih gazel v petih letih, od leta 2003 do 2008, prihodke povečalo za 5,3-krat. Najhitreje rastoča primorsko-notranjska podjetja so rasla tudi po številu zaposlenih, saj so v petih letih ustvarila 827 delovnih mest in so leta 2008 zaposlovala 1.554 ljudi. Kot vsako leto bodo tudi letos regijski zmagovalci zastopali regijo na Slovenski gazeli, kjer bodo podeljene zlata, srebrna in bronasta gazela. Letošnja prireditev bo 22. oktobra 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Opozorilo vlagateljem Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB ° Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi ™ pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo družba NLB Skladi oziroma druge osebe, ki so pooblaščene za trženje in prodajo = investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z 2. vključenimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospektov podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, ^ zadnja objavljena revidirana letna in polletna poročila podskladov ter druga gradiva, podatki in informacije o podskladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike £ 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani -d www.nlbskladi.si. Investicijski skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v investicijske sklade tudi niso vključene v sistem 2 zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo z na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. VALENTIN OMAN Razstava ARA PACIS, slike Valentin Oman je uveljavljeni likovnik, ki že desetletja soustvarja slovensko in avstrijsko sodobno umetnost: v razstaviščih Obalnih galerij Piran je bilo prvič celovito predstavljeno njegovo ustvarjanje iz obdobja zadnjih pet let na tematski razstavi Ara Pacis. Razstava je na ogled do 22. novembra. , .. . . Občankam in občanom čestitamo Županova oljka Prvotno sporočilo, da bo obiranje županove oljke na Belvederju 6. oktobra so organizatorji spremenili in sicer se bo to zgodilo 16. oktobra okoli 12. ure. Oljkarji bodo sprva ocenili letošnjo sezono, ki ni slaba ni pa takšna kot lani, se pomenili o organiziranosti v društvih in zvezi, nato pa se bodo podali v oljčni nasad družine Markočič, kjer jih čaka bogato obložena županova oljka. Kdo pravi, da ni rib? Na zaključnem krogu državnega prvenstva v podvodnem ribolovu (odprto prvenstvo Pirana) so podvodni ribiči v soboto, 3.10.2009, ujeli tudi take ribe kot jih vidimo na fotografiji. Pravi plen morskega podvodnega bogastva drži v rokah Moreno Matjašič. ob prazniku Občine Piran. Bernardin Group Resorts & Ho rn s Vabilo V okviru praznovanja občinskega praznika Krajevna skupnost Piran vabi na » Sejem soli, olja, vina in spominkov« s kulturno zabavnim programom, v soboto, 17. 10. 2009, dopoldne na Tartinijev trg. V slučaju slabega vremena prireditev odpade. IMORELIATO <1* (frgjfjji) GU V- t'* TOR ZZERO Prebivalcem občine Piran Čestitamo ob prazniku. TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA