Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2012 352(497.12 Videm) 6009976,3 GLASILO OBČINE VIDEM LETNIK 17 - OKTOBER 2012 Vabljeni na Martinovanje v Občino Videm,v soboto, 3. novembra ob 15. uri, pri Vidovi kleti. I i Š1 I imcc - tejl tttuu - Mmm VHHHH .Ya*c - luftuti ■■■■ vfl Sečifcc-iu'/« > hpif-m-.tLu Humanitarna medicinska odprava v Malavi Skupina šestih študentov medicine Univerze v Mariboru se prihodnje leto julija odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v revno afriško državo Malavi, kjer bodo v mestu Kasungo in okoliških vaseh, ki so del misijona p. Statika Rozmana, nudili svojo strokovno medicinsko pomoč. Odpravo organizirajo pod okriljem Društva študentov medicine Maribor. Ker pa je takšen projekt povezan z visokimi stroški, računajo na podporo in pomoč vseh ljudi dobrega srca. Skupina mariborskih študentov zaključnega letnika medicine, ki se prihodnje leto odpravlja na humanitarno odpravo v daljni Malavi. Foto: osebni arhiv M. Rala Eden izmed udeležencev odprave je tudi Matej Pal, doma iz Barislovcev, ki se skupaj s petimi študenti zaključnega letnika medicine na Univerzi v Mariboru — Barbaro Furman, Blanko Pušnik, Uršo Lužovec, Metinom Omerovičem in Spelo Gerjevič — odpravlja na to humanitarno delo. Pojasnil nam je razloge, zakaj so se odločili ravno za Malavi: »Gre za eno najrevnejših držav na svetu, pričakovana življenjska doba ob rojstvu znaša le 44 let za moške in 51 let za ženske, to so podatki iz leta 2009, najbolj pa so ogrožene predvsem nosečnice in otroci. Kar slaba polovica otrok je podhranjenih, četrtina pa jih umre pred petim letom starosti. Velik problem predstavljajo predvsem okužbe z virusom HIV in malarija, številni ljudje pa sploh ne poiščejo zdravstvene oskrbe. Dodaten razlog za izbiro te afriške države pa je bilo tudi dejstvo, da je tam že slovenska misijonska baza, kar nam bo seveda olajšalo vse organizacijske postopke.« ŠTEJE VSAKO DOBRO DEJANJE »Cilj odprave je zdravstvena oskrba v vaseh, ki so pod okriljem slovenskega misijona, najprej pa bomo pomagali v državni bolnišnici, ki jo pesti hudo pomanjkanje zdravnikov. Prav tako bomo v tem času tamkajšnje prebivalce izobraževali o pomenu nalezljivih bolezni, preprečevanju le-teh, opozarjali na pomen higiene, pravilnega prehranjevanja, dojenja in na splošno o osnovni skrbi za zdravje,« pa je na kratko strnil namen in cilje projekta. Mladi humanitarci se bodo tako pri delu srečevali z malarijo, tuberkulozo, črevesnimi in kožnimi okužbami, podhranjenostjo, zlomi, ranami, opeklinami in mnogimi drugimi boleznimi. Prepričani pa so, da šteje vsako dobro dejanje in da so tudi majhni koraki pot k spremembam na bolje. POMAGATE LAHKO TUDI VI Organizacija in izvedba takšnega projekta je velik finančni zalogaj, ki ga nadobudni študenti ne morejo pokriti iz lastnih virov, zato zbirajo donatorska sredstva. Svoje morebitne prispevke lahko nakažete na Društvo študentov medicine Maribor, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, TRR: SI56 0451 5000 1186 915 (NKBM, d. d.), namen: Odprava Malavi 2013 (sklic 42). Prav tako pa lahko pošljete SMS-sporočilo z vsebino MALAWI2013 na 1919 in tako donirate 1 EUR. Več informacij o odpravi lahko najdete tudi na njihovi spletni strani www.malawi2013.si. Odprimo srca, pomagajmo skupaj! Petra Krajnc Jesen je lepa, lahko je tudi humana Lepote jeseni pač ni mogoče spregledati. Očara nas v vseh pogledih. Je bogata, obilna, čarobna v barvah, tako nežna in za trenutek tudi humana. V mislih imam seveda tisto humanost, ki stopi v ospredje v mesecu varstva pred požari. Oktober je že dolgo mesec, ko se prostovoljno gasilstvo predstavi širši javnosti, ko se veliko govori o pomenu humanega prostovoljnega dela, o vrednotah, ki imajo neprecenljivo vrednost tudi v vrstah slovenskih gasilcev. A velikokrat mnogi to kar radi spregledajo in dajejo ocene vsepovprek. Tistim, ki so predani delu in to počnejo z vsem srcem ter vso zagnanostjo, to morda le ni dobra spodbuda. Vendar ne bi smelo biti ovir, so le svetle poti naprej — v razvoju, v bogatenju znanja in medčloveških odnosih. Lokalne skupnosti lahko pri tem veliko pomagajo in zares pomagajo, zato so tudi pogledi v prihodnost na področju prostovoljnega gasilstva obetajoči. Že dobra misel in namen, da lahko v primeru nesreč in katastrof vedno računamo na pomoč prostovoljnih gasilcev in gasilk iz domačega kraja, iz vasi, mest, je dovolj. Naj nas prostovoljstvo v gasilskih vrstah naredi še močnejše, naj vsak gasilec s svojimi plemenitimi dejanji in prostovoljnostjo dokazuje, da lahko danes za sočloveka naredimo nekaj tudi brezplačno. Naj ne bo samo oktober dober mesec za nekaj tisoč prostovoljcev v modrem, naj bodo dobri in pozitivni prav vsi meseci v letu. Gasilstvo kot humana oblika dela pa naj nam bo v ponos in dober zgled mladim rodovom. Želim vam varno, humano, sončno in bogato jesen. Tatjana Mohorko Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Gojkošek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Intervju z županom Friderikom Bračičem »Postorili smo tisto, kar nam je bilo omogočeno« Poletje se je poslovilo. Vstopili smo v jesen, polno čarov, ki pa prinaša tudi zanimive novice za občanke in občane občine Videm. Poletje za vodstvo občine nikakor ni bilo čas brezdelja, kajti dogajalo seje na področju investicij, do oktobra pa so nekateri projekti na področju cestne infrastrukture že uspešno zaključeni. Veliko se je dogajalo po vsej občini, za nami so številne prireditve in tradicionalni dogodki, teh pa zagotovo ne bo manjkalo niti v jesetiskem času, ko bo v ospredju martinovanje v Halozah. O tej in drugih aktualnih temah s področja investicij smo se v prvih dneh oktobra pogovarjali z županom Friderikom Bračičem, ki je o poletnem dogajanju v občini Videm povedal: »Veliko se je dogajalo v tem obdobju, imeli smo kar natrpan program tako na področju investicij kot tudi pri prireditvah. V tem času smo postorili tisto, kar nam je bilo omogočeno, izpeljali smo vse načrtovane prireditve po programu, manj pa je šlo na področju tistih investicij, ki so bile načrtovane iz razpisnih sredstev, v največji meri so bila planirana iz regionalnih razvojnih spodbud za obrtno cono in kanalizacijo Videm, tudi za razvoj in ureditev vaškega jedra Leskovec. Prav tako še ni bil objavljen razpis za Južno mejo, kjer se bo morda na tem področju do konca leta še kaj zgodilo, imamo upanje. To so razpisi in posledično nanje vezani projekti, ki so pomembni za naš proračun in investicije, ki smo jih načrtovali. Seveda jih moramo zdaj prestaviti v leto 2013, da bomo lahko v tej smeri načrtovali tudi proračun za prihodnje leto. Klub temu pa smo kar nekaj postorili, v največji meri, kar je bilo sofinancirano iz 21. člena. Sredstva smo dobili za ureditev dveh cest: Ljubstava in Vildon, obe investiciji pa smo že pripeljali do zaključka. Omeniti moram še ureditev vsaj desetih cestnih odsekov v občini in skupno bomo cestni program letos uresničili v dolžini 8 kilometrov. To pa je Župan Friderik Bračič: »Čakamo na novo finančno perspektivo 2014-2020 in seveda upamo, da bo imela podobne finančne možnosti kot prejšnja, ki je že za nami.« kar nekaj, kljub težavam in krizi, ki nas pestijo v državi. Po poletju nas čakajo še nekatera načrtovana dela v cestni infrastrukturi. Načrtujemo izgradnjo krožišča pri pokopališču v Vidmu. Lahko napovem, da bo tam v prihodnosti moderno krožišče s pločnikom do Vrbanove kapele, s tem pa bomo izboljšali varnost na tem območju in ob zelo prometni cesti. S tem krožiščem si obetamo večjo varnost za vse udeležence v prometu, investicijo pa bomo lahko izvedli v letu 2013.« Gospod župan, vendarle pa se letošnja jesen za občino Videm in občine na širšem Ptujskem ni začela nič spodbudno. Zavrnjeni so bili vsi prijavljeni projekti. Kakšen je vaš komentar k temu in kaj to pomeni za nadaljnji razvoj občine? Morda korak nazaj? Zupan Friderik Bračič: »Načrti za leto 2013 morajo ostati in nekoliko se je ta naš ritem razvoja, ki je bil v preteklem letu izredno dinamičen, upočasnil. Vsi vemo, kakšna je dejanska finančna situ- acija v naši državi, podobna situacija je neposredno tudi v občinskih proračunih. Čakamo seveda na novo finančno perspektivo 2014-2020 in seveda upamo, da bo imela podobne finančne možnosti kot prejšnja, ki je že za nami. Če bo šel razvoj v tako smer kot doslej, potem lahko rečem, da smo v naši občini dejansko postorili tisto, kar smo želeli - modernizirati cestno infrastrukturo s preostalimi komunalnimi projekti, s tem pa našim občanom omogočiti čim več dobrega v razvoju, da bo občina čim bolj razvojno naravnana in da tudi s tem nekaj prispevamo k boljšim pogojem za življenje v naši skupnosti. Morda bomo s takim pristopom razvoja v našo občino pritegnili še več novih prebivalcev, česar si seveda zelo želimo.« Čeprav se pri občinskih načrtih ni vse izšlo, kot ste načrtovali, verjetno zdaj ne boste ostali križem rok. Načrti, kot smo lahko slišali, obstajajo in se dopolnjujejo ... Župan Friderik Bračič: »Vsekakor. Mi se v tem času že posvečamo pripravi proračuna za leto 2013. Številke, ki jih pripravljamo na prihodkovni in odhodkovni strani, so za zdaj dobre in se nič kaj ne zmanjšujejo v primerjavi s tistimi od preteklih. Treba je poudariti, da tukaj upoštevamo uspešnost na razpisih, odvisno tudi od državnega proračuna. Načrtov imamo veliko in verjamem, da jih bomo uspešno izpeljali.« POSODOBITVE TUDI V ŠOLSTVU IN ŠPORTU Začelo seje novo šolsko in v teh dneh je na vseh treh osnovnih šolah zelo živahno. Ste v obdobju poletnih počitnic na šolah in v okolici kaj posodabljali, modernizirali? Župan Friderik Bračič: »Za osnovne šole in vrtec imamo v naši občini kar dobro razdelan program za obnove in dopolnitve, pa tudi seznam želja in potreb. Med poletnimi počitnicami smo precej tega iz programa že uresniči- Modernizirana je tudi cesta Sela-Apače. li, nekaj dela pa nas še čaka. V ospredju je ureditev parkirišča za delavce OS Leskovec in tamkajšnjega vrtca, investicija znaša okrog 70 tisoč evrov. Naslednja šolska naložba je prav tako vezana na Leskovec, in sicer imamo v načrtu nakup igral za vrtec Leskovec, prav tako pa bomo v občini za druge igralne površine dokupili nekaj igral za naše najmlajše. Želimo si namreč, da bi bile te zunanje igralne površine čim bolj prijetne za otroke, njihove starše in druge obiskovalce.« Tudi na področju športa in rekreacije lahko v tem letu poročamo o novih pridobitvah. Katere so v ospredju in kje? Župan Friderik Bračič: »V občini Videm dajemo veliko poudarka vsem strukturam, ki so vezane na društveno dejavnost, najsi bo na področju kulture, športa in preostalih društev. V Tržcu nam je uspelo zgraditi sodoben športni park z modernim nogometnim igriščem, v športnem parku Leskovec smo lani dokončali veliko investicijo, tudi v Vidmu ne zaostajamo z razvojem. Igralne površine dopolnjujemo, moderniziramo, nameščamo ograje, v Vidmu pa ob načrtovani izgradnji klubskih prostorov načrtujemo še ureditev dodatnih zunanjih površin, kot je denimo atletska steza, del površin pa bi namenili tudi našim najmlajšim. Na področju kulture smo bili v preteklem obdobju investicijsko naravnani v Pobrežju, kupili smo hišo in del zemljišča, ki ga bodo za svojo dejavnost uporabljale članice društva žensk Pobrežje. Odkupili smo pol hektarja zemlje ob Kočarjevi domačiji. Želim omeniti še področje gasilstva in naložbo PGD Tržeč, s katerim je občina že podpisala sofinancersko pogodbo za nakup novega gasilskega vozila v vrednosti 240 tisoč evrov. Društvo mora zbrati sredstva v višini 30 odstotkov, preostalo pa je delež občine. Ta finančni načrt smo nastavili za leta 2012-2014.« GASILSKA ZVEZA VIDEM DOBRO SKRBI ZA POVEZANOST MED DRUŠTVI Oktober je ttidi mesec požarne varnosti in gasilci v tem času poskrbijo za veliko aktivnosti. Kot župan ste odgovorni za požarno varnost v občini, hkrati pa imate tudi svoj pogled na to veliko skupino prizadevnih prostovoljcev, ki znajo pomagati v najhujših trenutkih nesreče, ki se izobražujejo in skrbijo za velik doprinos h kakovosti življenja naših občanov. Gospod župan, kakšen je torej vaš pogled na vse toč Župan Friderik Bračič: »Moje gledanje na gasilstvo je zelo pozitivno in še kako se zavedam, da sem kot župan odgovoren za požarno varnost. V znak te odgovornosti smo veliko vlagali v to področje, pomagali pri obnovah gasilskih domov, nakupu opreme in tehnike, izobraževanju gasilskega kadra. V 10-letnem obdobju smo izredno dobro skrbeli za to področje, veliko smo vlagali v posamezna društva po vnaprej zastavljenem ciklusu. Zelo pomembno vlogo pri tem igrata Gasilska zveza Videm in njeno dobro vodstvo, ki skrbi za dobro medsebojno povezanost med gasilskimi društvi. Ta kombinacija ni plod kratkega obdobja, ampak plod dolgoletnega dela, in to se vidi danes, ko lahko našo GZ uvrstimo med najboljše v državi. Ponos so naši člani in pohvalno je, da jim je uspelo v svoje vrste pritegniti veliko mladih, ki so začutili potrebo po prostovoljstvu, in to je zagotovo dobra popotnica za prihodnje generacije.« Na Kočarjevi domačiji v Pobrežju je občina dokupila del zemljišča in tam se bo v prihodnje dogajalo še veliko zanimivega. Občina zgledno skrbi za športne objekte, letos pa je v osredju tudi na novo zgrajen športni park Tržeč, ki je že v uporabi. Zdaj je na vrsti tudi ureditev parkirišč za zaposlene v OŠ Leskovec in tamkajšnjem vrtcu. Gospod župan, ko sva ravno pri sodelovanju, velja omeniti še zelo dobro sodelovanje med občino Videm in občino Bednja na Hrvaškem. Skupaj vam je uspelo uresničiti že kar nekaj projektov, a v načrtu so že nove ideje. Kako je ta pot začrtana v prihodnje? Župan Friderik Bračič: »Pot prihodnosti smo začrtali na dosedanjih dobrih temeljih medsosedskega, meddržavnega sodelovanja, tako na kulturnem, športnem kot tudi turistično-gospodarskem področju. Ustanovili smo razvojni svet za razvoj turizma in s šestimi občinami podpisali akt o ustanovitvi. Prav ta organ ima v prihodnje nalogo, da s sosednjo Hrvaško in občinami preko meje sodeluje tudi na področju turizma. Vsak na svoji strani imamo dobre pogoje za razvoj turizma, imamo bogato kulturo dediščino in več bomo lahko naredili na prepoznavnosti. Na tem področju vidimo veliko možnosti za nadaljnje sodelovanje.« OSREDNJA MARTINOVA PRIREDITEV BO V SOBOTO, 3. NOVEMBRA Jesen bo bogata z najrazličnejšimi prireditvami, v občini Videm pa se nadejamo tradicionalnega martinovanja. Kako potekajo priprave na ta velik turistični dogodek? Župan Friderik Bračič: »V naši občini in nasploh v Halozah bomo z martinovanjem začeli v soboto, 3. novembra, in to bo v občini Videm tudi osrednja prireditev Martinovega tedna. Srečanje bo potekalo pred Vidovo kletjo, tudi pod šotorom in v Vidovi kleti, kjer nas bodo pričakali tudi naši vinarji. Želim si, da bi naši občani začutili pomen te prireditve, da bi nanjo povabili znance in prijatelje. Samo tako lahko izkoristimo priložnost in se v najboljši luči predstavimo z vsem naravnim bogastvom in gostoljubnostjo.« Besedilo in foto: TM S sej občinskega sveta Videm Člani občinskega sveta Občine Videm so na 11., 12. in 13. redni seji sveta, ki jih je v skladu z 21. členom Poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Friderik Bračič, potrdili naslednje: 11. REDNA SEJA SVETA OBČINE VIDEM z dne 3. aprila 2012: - Odlok o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm - Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm - negativno mnenje k predlogu Državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce—Pince — Letno poročilo Osnovne šole Videm — Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2011 12. REDNA SEJA SVETA OBČINE VIDEM z dne 26. junija 2012: — Oceno in poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti Občine Videm — Prometnovarnostni načrt Osnovne šole Videm — rezervacije v vrtcih v enotah pri Osnovni šoli Videm v poletnih mesecih — sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v enotah vrtcev pri Osnovni šoli Videm — sistematizacijo delovnih mest za šolsko leto 2012/2013 za delo 10 oddelkov vrtcev v zavodu Osnovne šole Videm — Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Videm — financiranje dodatnih ur pouka za ločeno poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolskem letu 2012/2013 — spremembo Cenika Občine Videm za najem poslovnih prostorov Splošne ambulante Videm in Zobne ambulante Videm 13. REDNA SEJA SVETA OBČINE VIDEM z dne 11. septembra 2012: — Rebalans št. 2 proračuna Občine Videm za leto 2012 z letnim programom pridobi- vanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem — Realizacijo proračuna Občine Videm od 1. 1. do 30. 6. 2012 — Polletno poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za prvo polovico leta 2012 — Dopolnitev Pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec ter postopku zaposlovanja v vrtcu — Sodila za razmejevanje posrednih stroškov v Osnovni šoli Videm — Spremembe Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Videm — Spremembe Odloka o kategorizaciji občinskih cest Občinska uprava POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke in občani! Čas neusmiljeno beži, kljub temu pa se nekatere stvari spreminjajo še hitreje. Tudi v DZ moramo nekatere zakone sprejemati hitreje, kot bi jih, če bi bili v nekem drugem normalnem času. Žal moramo slediti ukrepom EU, skladno s tem pa moramo zmanjšati javno porabo. Ne bi želel pisati na način, da bi bilo lepo slišati, pa tudi pretiravati nima smisla. Nekaj pomembnih vsebin bi vam želel sporočiti preko lokalnega glasila, za katerim ni lastnikov, ki skorajda naročijo ustvarjalcem medijskih vsebin, kako, na kakšen način in o čem naj pišejo. Lokalni medijski prostor občinskih glasil za zdaj ohranja svojo pristnost. Naj bo tako tudi v prihodnje. Tudi zakonodaja na področju medijev naj bi v prihodnje dajala večji pomen lokalnim medijem. Kaj je pred poslankami in poslanci DZ ta trenutek najpomembnejše? Proračun države za leti 2013/2014. Vlada v predlogu proračuna, ki ga daje DZ v obravnavo, predlaga delni dvig DDV, nov davek na finančne storitve, višji davek na motorna vozila, višje okoljske dajatve, na drugi strani predlaga zmanjšanje mase za plače javnih uslužbencev in za 600 milijonov evrov več državnih investicij. Katere investicije bo torej sofinancirala država občinam? Tiste, ki so vezane na evropska sredstva. Iz navedenega sledi, da se bo upočasnil tempo občinskih investicij, ki niso vezane na evropski denar. Za naš del Slovenije je bistvenega pomena nadaljevanje in čimprejšnje dokončanje AC Draženci-Gruškovje. Sredstva v proračunu države so, tako da lahko pričakujemo nekatere korake k izdaji gradbenega dovoljenja, ki se morajo zaključiti spomladi 2013. Pomembna je tudi povezava vzhodnega dela Haloz na hitro cesto Ptuj—Markovci—Gorišnica—Ormož. Tudi ta povezava, ki se bo iz Zavrča nadaljevala preko Drave proti Gorišnici, postaja vse bolj realna. Potek hitre ceste se sedaj obravnava po tako imenovani južni in ne več po severni varianti. Navedel sem le najpomembnejše. Ob tem pa lahko povem, da bo nekaj denarja iz države namenjenega za vzdrževanje državnih cest, krožišče pri pokopališču v Vidmu postaja realnost, tudi nekaj najbolj kritičnih odsekov državnih cest bo dobilo novo asfaltno prevleko. Gre za krajše odseke, ki predstavljajo poškodbo vozišča, kjer je lahko ogrožena varnost udeležencev v prometu. Veliko je bilo v zadnjem času izrečenih besed na temo zmanjšanja števila občin in občinskih uradnikov. Za zdaj v predlogu proračuna to ni predvideno. Je pa res, da so nekateri skušali z anketami ustvariti zaskrbljenost zaposlenih na občinah. Takšna početja dodatno vplivajo na slabo voljo zaposlenih, ki sami niso krivi, da so tam. Naj vam ob koncu zaželim lepe jesenske dni, mirno in strpno prenašanje težkih časov, v katerih smo se znašli. Verjamem, da se splača potrpeti in razumeti tiste, ki moramo sprejemati odločitve, ki pomenijo zmanjšanje že doseženih standardov, in to zaradi tega, da bo kmalu spet bolje. Branko Marinič, poslanec DZ RS Upravne storitve, ki jih opravljajo krajevni uradi Krajevni urad je »podaljšek« upravne enote in opravlja določene naloge iz pristojnosti upravne enote. Med najpogostejše storitve sodita vodenje naslednjih upravnih postopkov in opravljanje upravnih nalog: S PODROČJA ODJAVNO-PRIJAVNE SLUŽBE: - sprejem vlog za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista, ne glede na kraj stalnega prebivanja - postopek v zvezi z vlogo za vpis spremembe naslova v potnem listu - postopek v zvezi z naznanitvijo pogrešanja osebne izkaznice ali potnega lista Uradne ure KU Videm: ponedeljek 8.00-12.00 in 13.00— 15.00; sreda 8.00-12.00 in 13.00-16.30; petek 8.00-12.00. — ureditev prijave ali odjave stalnega ali začasnega prebivališča — izdaja potrdil iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva (potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o začasnem prebivališču, potrdilo o skupnem gospodinjstvu) — potrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino (samo v Bosno in Hercegovino) mladoletnih oseb do 15. leta starosti — potrjevanje podpor volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam S PODROČJA MATIČNIH ZADEV: — izdaja izpiskov iz matičnega registra (»kot splošni izpiski«, ki vsebujejo vse zaznambe glede osebnega statusa) — izdaja izpiskov iz matičnega registra o rojstvu, ne glede na kraj rojstva, in izpiskov iz matičnega registra o sklenitvi zakonske zveze — izdaja izpiskov iz matičnega registra o smrti, ne glede na kraj smrti za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005 — postopek v zvezi s sestavo smrtovnice za zapuščinski postopek — sprejem izjave na zapisnik o priznanju očetovstva — izdaja potrdil o državljanstvu — posredovanje podatkov iz matičnih knjig — izdaja potrdil iz matičnega registra SPREJEM VLOG: — sprejem ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča — sprejem izjav o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča — sprejem zahteve za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (bodisi pisno ali ustno na zapisnik upravnega organa) IZDAJANJE LISTIN IZ CENTRALNIH ZBIRK PODATKOV: — izdajanje izpiskov iz elektronske zemljiške knjige — izdajanje potrdil oziroma izpiskov iz zbirk geodetskih podatkov (prikaz parcele, lastninski list, potrdilo o parceli) UPRAVNE OVERITVE: — overitev prepisa ali kopije dokumenta — overitev podpisa za potrebe vseh upravnih postopkov — overitev garantnega pisma OPOZORILO: Upravni organ overja le listine, namenjene za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse druge listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, so pristojni notarji. KJE POSLUJEJO KRAJEVNI URADI Na območju Upravne enote Ptuj je organiziranih petnajst krajevnih uradov, po večini so pisarne krajevnih uradov v občinskih stavbah. KU Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 54, tel. št. 02 764 11 81 KU Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, tel. št. 02 798 02 40 KU Markovci, Markovci 43, tel. št. 02 795 22 55 KU Gorišnica, Gorišnica 83a, tel. št. 02 740 80 91 KU Destrnik, Vintarovci 50, tel. št. 02 753 01 11 KU Majšperk, Majšperk 32a, tel. št. 02 795 22 70 KU Dornava, Dornava 135a, tel. št. 02 755 02 21 KU Podlehnik, Podlehnik 8, tel. št. 02 768 11 51 KU Cirkulane, Cirkulane 43, tel. št. 02 761 00 31 KU Juršinci, Juršinci 3b, tel. št. 02 758 00 61 KU Hajdina, Zg. Hajdina 44a, tel. št. 02 781 1041 KU Vitomarci, Vitomarci 71, tel. št. 02 757 49 21 KU Trnovska vas, Trnovska vas 42, tel. št. 02 795 22 50 KU Zavrč, Goričak 6, tel. št. 02 795 22 60 KU Žetale, Žetale 4, tel. št. 02 795 22 65 URADNE URE NA KRAJEVNIH URADIH Uradne ure na krajevnih uradih so določene z Aktom o delovnem času v Upravni enoti Ptuj z dne 29. 2. 2008 in s spremembo akta z dne 11.3. 2009. Posamezni krajevni uradi poslujejo ob različnih dnevih. Razpored uradnih ur krajevnih uradov se, v skladu s sprejetim aktom, objavlja tedensko in je na voljo na naslednjih naslovih: — izobešen na krajevnih uradih — dostavljen vsem občinam na območju Upravne enote Ptuj — v sprejemni pisarni Upravne enote Ptuj (št. 7), tel. št. 02 798 01 55 ali 02 798 01 44 — telefonska centrala Upravne enote Ptuj, tel. št. 02 798 01 00 — objavljen na internetnem portalu Internet: http://upravneenote.gov.si/ ptuj/ Elektronska pošta: ue.ptuj@gov.si Upravna enota Ptuj Brezžični internet že do nekaterih uporabnikov Po dolgih pogovorih in prizadevanjih, da se tudi okrog 400 gospodinjstvom s t. i. sivo liso v občini Videm omogoči dostop do širokopasovnega brezžičnega interneta, je letos jeseni že mogoče govoriti o dobri novici. Prvi priključki so že narejeni, dela na sistemu pa v polnem teku, nam je pred časom zagotovil operater, Danilo Milošič, s. p., lastnik podjetja MDE — elektronika. Četudi se je v medijih pojavila novica, da naj bi PGD Tržeč predstavljalo oviro v postopku, pa zdaj tako ena kot druga stran pravi, da je bila novica v javnosti razumljena malo napačno. Operaterju Milošiču je namreč uspel dober dogovor s trževskimi gasilci, kajti prav pri gasilskem domu v Tržcu je konec optične povezave Telemacha in ta prostor omogoča nadaljnjo širitev. Zaplet, ki ga dejansko sploh ni bilo, le nekaj govoric, je zdaj razrešen, Milošič pa se želi posebej zahvaliti vodstvu gasilskega društva in predsedniku Dragu Šeligi, ki se je v tej zgodbi zelo izkazal. Vendarle pa je treba povedati, da se sistem brezžičnega interneta ne ureja samo na območju videmske občine, temveč se širi na območje celotnih Haloz, od Zavrča do Makol. »Interes je zelo velik, potrebe po sodobnih komunikacijah pa seveda nujne. Zato smo se tudi maksimalno potrudili in najprej v videmski občini ponudili priložnost priklopa. Sledila bo še nadgradnja na druge storitve, a v tem trenutku je zelo pomembno, da bodo Haloze v veliki meri pokrite z brezžičnim internetom, ljudje pa bodo imeli boljši, bolj natančen pogled v svet,« je poudaril Danilo Milošič. TM Vidovi dnevi 2012 v foto objektivu Otvoritvena slovesnost letošnjih Vidovih dnevov 9. junija je bila glasbena, prijeten uvod v nekajdnevno dogajanje pa je pripravil Tambura-ški orkester KD Franceta Prešerna Videm pod vodstvom Jožeta Smigoca. Sicer pa je občina Videm v Vidove dneve letos vpletla veliko zanimivih dogodkov in priložnostnih srečanj. Do 17. junija, do praznične Vidove nedelje, je bilo v centru občine na občinskem trgu in pod šotorom veliko prijetnih kulturno obarvanih druženj, o občini Videm, njeni bogati dediščini in njenih ljudeh pa se je v Vidovih junijskih dneh veliko slišalo. Že otvoritveni dan je bil v znamenju turizma in kulture in ta zgodba se je potem iz dneva v dan samo še bogatila, posebej veselo pa je bilo ob večerih v Vidovi vinski kleti, kjer so se zbirali nastopajoči in obiskovalci, pridružila pa se jim je tudi mariborska vinska kraljica Ksenja Arbaiter, doma iz Haloz. PRAZNOVANJE VIDOVEGA OBOGATILI Z LIKOVNO RAZSTAVO Na temo haloška pokrajina je v občini Videm letos potekala prva velika in mala likovna kolonija, posvetili pa so jo našemu slikarju Alojzu Kirbišu. Udeležba na obeh kolonijah je bila zelo dobra, hkrati pa so nastala tudi čudovita likovna dela, ki so bila v času Vidovih dnevov tudi na ogled javnosti. PRI VIDOVI KLETI ODKRILI ODLITEK RIMSKEGA SPOMENIKA - PETRONIJE-VEGA NAGROBNIKA Pred vhodom v Vidovo klet, na pročelju zgradbe, so župan občine Videm Friderik Bračič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih in p. Jože Petek iz župnije sv. Vida v družbi rimskega vojščaka Marcusa Antoniusa Primusa in njegovega spremstva odkrili odlitek rimskega spomenika — Petronijevega nagrobnika, ki je bil vzidan v južno steno videmske cerkve v prvem stoletju našega štetja. S tem so umetnino vrnili na kraj, od koder izvira in kjer je bila najdena. Odlitek rimskega spomenika je delo akademskega kiparja restavratorja Viktorja Gojkoviča. Pobudo za to dejanje je dal župan občine Videm, izpeljal pa jo je v dobrem sodelova- nju z muzealci - Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož. »VIDEM IMA ZELO BOGATO ZGODOVINSKO IN UMETNIŠKO TRADICIJO« »V Vidmu je kar nekaj pomembnih najdb iz preteklosti, Petronijev spomenik pa je gotovo najpomembnejši med njimi; gre za eno vrhunskih kamnoseških del. Vzidan je bil v južno steno videmske cerkve, na njem pa je vpisano, da je bil pokojni Mark Petronij Klassik po rodu Maruccinec, umrl pa je kot stotnik osme Avgustove legije, ki je bila v prvi polovici prvega stoletja nameščena v takratni Petovioni. Njegovo truplo je bilo pri Petovioni sežgano, pepel poslan v njegov rodni kraj, spomenik pa mu je dal postaviti brat Pubij. Na nagrobniku je v reliefu predstavljena tudi celotna bojna oprema legijskega stotnika. Prvi odlitek originala tega izjemnega spomenika je spravljen v lapidariju ptujskega muzeja, tukaj pa bomo odkrili drugi odlitek te dragocene najdbe, ki dokazuje, da ima Videm zelo bogato zgodovinsko in umetniško tradicijo,« je na slovesnosti na kratko umetnino predstavil Aleš Arih. VEČER LJUDSKEGA PETJA, GLASBE IN FOLKLORE Skupaj z vnetimi kulturnimi ustvarjalci so v prvih Vidovih dneh pripravili Večer ljud- skega petja. Tudi v letošnjem programu smo se lahko s skupinami ljudskih pevk, pevcev in godcev sprehodili po krajih občine Videm, kjer ohranjajo bogato kulturno dediščino, spoznavali ljudsko glasbo in petje. Domačim pevkam, pevcem in muzikantom so se na nastopu pridružile tudi pevke vokalne skupine Sraka iz KUD Študent Maribor in folkloristi iz Slovaške, iz vasi Dražovce, ki so nastopili še v večeru folklore. Skupino sestavljajo vaščani, ki jih druži veselje do ohranjanja ljudskega izročila, ki ga predstavljajo v pesmi, običajih in v zvenu ljudskih instrumentov. Skupina iz Slovaške je v videmsko občino pripotovala na povabilo občine in FD Lancova vas, s katerim ima že dobre prijateljske vezi. Večer ljudskega petja so s petjem in igranjem obogatili še domači nastopajoči: muzikanti FD Lancova vas, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudski godci KD Videm, ljudske pevke KD Sela, ljudski pevci DU Videm, pevci Vinogradniki KD Videm, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas in Jurovski fantje. V večeru folklore so se ob gostih - odličnih Kavalirih iz Bednje na Hrvaškem in folklorno skupino KD Rogoznica — predstavili še domači folkloristi iz Pobrežja in Lancove vasi. ALJANINE KARIKATURE VPETE V DUHOVIT VEČER S FREDIJEVIMI AFORIZMI V Vidovem tednu najrazličnejših kulturnih in družabnih dogodkov je KD Videm v Drvarnici pripravilo razsta- 1 X 'J vo karikatur Aljane Primožič in večer aforizmov z Milanom Fridauerjem - Fredijem. Klepet z ustvarjalcema je na šaljiv način izpeljala Manja Vinko iz KD Videm, Aljana in Fredi pa sta v prijetnem pogovoru izdala veliko drobnih skrivnosti iz njunega skupnega življenja in ustvarjanja. In kot velikokrat slišimo o njiju, živita, kot on piše in ona riše. Glasbeni utrinek je tokrat dodal Edi Klasinc na harmoniki. ja, na praznik župnije, je bil prav poseben dan za župlja-ne Vidove fare. Pri osrednji mašni daritvi so namreč predstavili pismo o pobratenju med župnijo sv. Vida in župnijo Bednja na Hrvaškem, potem ko sta občini in šoli podobni listini že podpisali. Krog prijateljstva in skupnega sodelovanja je tako zdaj sklenjen, prihodnost prebivalcev v videmski in bednjanski občini pa je lahko s prijateljevanjem in sode- LISTINO O POBRATENJU PODPISALI ŠE ŽUPNIJI VIDEM IN BEDNJA, Z VIDOVIM ŽEGNANJEM TUDI ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA Na Vidovo nedeljo, 17. juni- lovanjem v skupnih meddržavnih projektih še lepša in boljša. TM Fotografije: Brane Kolednik, Tatjana Mohorko Dnevi vinogradnikov v Vidovi kleti Vidova klet, prodajno-pro-mocijski center vinogradnikov iz Haloz, je bila še posebej aktualna v času Vidovih dni, saj je bila odprta ves čas dogajanja. Od 9. do 17. junija so se vsak dan ob različnih prireditvah v njej predstavljali vinogradniki haloškega območja od Žetal pa vse do Zavrča: Kmetija AS - Arnečič, Kmetija Pintarjevi, Silva Gregorec, Vinogradništvo Marjan Kramer, Vinogradništvo Plajn-šek, Turistična kmetija in vinogradništvo Pungračič, Anton Skaza, Vinogi-adništvo in vinarstvo Turčan, Marija Vauhnik, Vina Zavec ter Milan in Antonija Zumbar. Vsak večer so gostje lahko pokusili vina vinogradnika, ki se je tisti dan predstavljal. Klet je obiskalo veliko število obiskovalcev, okrog tisoč, ki so spoznavali vrhunska vina in bili presenečeni nad tem, kako izvrstna vina lahko ponudijo Haloze ob pravi negi. Najbolj so želeli pokusiti predikatna vina, od izborov, jagodnih izborov do ledenih trgatev. Ta vina predstavljajo vinogradnikom še Odlična vina iz Haloz sta ponudila tudi vinarja Silva in Stanko Gregorec iz Majskega Vrha, skupaj z vinarko Marijo Vauhnik in njenim možem pa je bila ponudba izbranih vin še bolj pestra in bogata. ■ 1 | 4^M Z vinarji je z veseljem nazdravil tudi videmski župan Friderik Bračič. V Vidovi kleti je vse dni vladalo izjemno vzdušje, uživali pa so tudi gostje iz Slovaške. Za dobro postrežbo sta v Vidovi kleti skrbeli Ksenja Arbaiter, mariborska vinska kraljica, in Lea Cafuta Koussa. poseben ponos. Prodajne police v Vidovi kleti ponujajo raznolikost haloških vin, saj najdemo na njih vina, kot so: laški rizling, renski rizling, šardone, sovi-njon, šipon, rumeni muškat, traminec, modri pinot itn. Prav ta raznovrstnost vin je pritegnila ljudi, saj so nekateri želeli okusiti razlike med istimi sortami vin različnih vinogradnikov. Vidova klet s svojo zgodovinsko pomembnostjo in aktualno sedanjostjo privablja vedno več turistov, obiskovalcev in domačinov, ki imajo možnost vodene degustacije vin, nakupa vina in ogleda filmov, ki so vezani na haloško območje. Lea Cafuta Koussa Foto: Tatjana Mohorko fl Ob vidovem tudi gasilska vaja V dneh Vidovih prireditev so V vaji je sodelovalo 24 gasil-gasilci PGD Videm in PGD cev, porabili so pet tisoč Tržeč skupaj organizira- litrov vode, izvedli pa so kla-li gasilsko taktično vajo na sični notranji napad s pomo-zgradbi OS Videm. čjo lestve. Za udeležbo in S pomočjo lestve so prikazali klasični notranji napad in posredovali v zgradbi OŠ Videm. Gasilci, zbrani po vaji, ko je sledila še kratka analiza in ocena opravljenega dela. uspešno izpeljano vajo jim je co PGD Videm, je poudaril čestital tudi videmski podžu- predsednik Srečko Primožič pan Marjan Selinšek. ter dodal, da ima društvo tre- Sicer pa je bil junijski gasil- nutno 52 članov, od tega 24 ski dogodek tudi nekakšen operativcev, uvod v priprave na 90-letni- Besedilo in foto: TM Namiznotenisač Luka Krušič športnik leta v občini Drugo leto zapored so v občini Videm, ki mimogrede velja za zelo športno občino in se ponaša z nekaj zelo pomembnimi športniki svetovnega formata, proglasili najuspešnejše športnice in športnike za leto 2011. Svečani dogodek je bil del tradicionalnih Vidovih dne-vov in turnirja v malem nogometu. Uvodni nagovor je imel župan Friderik Bračič, ki je izpostavil športne aktivnosti in uspešne športnike v občini Videm, ob tem Luka Krušič, naj športnik občine Videm, v družbi Vladimirja Sitarja, predsednika ŠZ Videm, in Braneta Kolednika, predsednika odbora za družbene dejavnosti (Foto: TM) Zmagovalci nogometnega turnirja pa vsem čestital za odlične dosežke. Priznanje za najuspešnejšo ekipo minulega leta sta župan Friderik Bračič in ravnateljica OS Videm Helena Šegula podelila ekipi OŠ Videm in podružnice Leskovec v odbojki na mivki, ki so jo sestavljali: Jožica Fošnarič, Urška Franc, Barbara Fridl, Monika Merc, Špela Nahber-ger, Anja Orlač, Tjaša Slatič in Lucija Vindiš. Trener ekipe je bil Jože Šoštar. Ekipa je med drugim dosegla naslednje izstopajoče uvrstitve: 1. mesto na medobčin- Naj ekipa za minulo leto je ekipa v odbojki na mivki OŠ Videm in podružnice Leskovec. Pri čestitki se je ekipi pridružil tudi župan Bračič. skem prvenstvu, 1. mesto na področ- prejela priznanje za najuspešnejšo eki-nem prvenstvu in 4. mesto v državnem po, saj je lani v jesenskem delu prven-četrtfinalu. Ekipa članov NK Videm je stva v 1. ligi MNZ Ptuj dosegla odlično 2. mesto. Priznanje v kategoriji zaslužni športni delavci pa je letos prejela Marija Petrovič, prizadevna in dolgoletna članica ŠD Videm pri Ptuju. LUKA KRUŠIČ POSTAL NAJ ŠPORTNIK OBČINE ZA LETO 2011 Priznanje Naj športnik občine Videm je prejel namiznotenisač Luka Krušič, doma v Tržcu, sicer pa član NTK Ptuj. Njegovi rezultati v minuli sezoni so bili izjemni: 1. mesto na državnem prvenstvu članov do 21 let, 4. mesto ekipno državno prvenstvo NTK Ptuj, 6. mesto ekipa NTK Ptuj 1. slovenska liga, Luka pa je bil tudi večkratni osvajalec prvih mest na mednarodnih odprtih turnirjih (Varaždin, Zagreb, Alpe Adria ...). Čestitka vsem dobitnikom priznanj na področju športa v občini Videm. TM Evropski dan parkov Vse od leta 1999 v maju obeležujemo dan parkov. Evropski dan parkov poteka pod okriljem evropske organizacije Europarc, ki združuje 430 naravnih parkov in drugih institucij iz kar 35 držav Evrope. Namen je prikazati in predstaviti pomen naravnih zaščitenih območij na planetu Zemlja. Letošnji evropski dan parkov je potekal pod geslom »Uzri nebo, dotakni se drevesa, čuti zrak, poišči samega sebe«. Parki so zavarovana območja, ki na prav poseben način ohranjajo prvinskost žive narave in nudijo pogoje za ohranjanje biotske pestrosti življenja. Velikost in število naravnih parkov v neki državi izkazuje odnos oz. zavedanje prebivalcev do naravne dediščine. ALI JE SLOVENIJA LAHKO EVROPSKI BIOTSKI PARK? Obiskovalci naše dežele na prvo mesto postavljajo bogastvo žive narave, zlasti jih očara raznolikost in pestrost življe- nja. Slovenija se ponaša z enim narodnim parkom, s tremi regijskimi parki, s 44 krajinskimi parki in s 55 naravnimi rezervati. Skupno imamo zavarovanih 12,6 % površine Slovenija oziroma 256.315 ha. Prav posebej smo lahko ponosni na zavarovana območja po kriterijih Nature 2000, tako je pod posebnim varstvenim režimom 35,5 % površine Slovenije. V Sloveniji živi okrog 26.000 različnih vrstnih združb, kar nas postavlja na mesto ene izmed biotsko najbolj raznovrstnih držav Evrope. KRAJINSKI PARK ŠTURMOVCI Ob nekdanji šturmovski loki/čreti, ki sta jo sooblikovali reki Drava in Dravinja s pritoki, je po drastičnih gradbenih posegih v porečjih in agromelioracijah v minulem stoletju ostal le del prvotne loke, ki leži med sotočjem rek in haloškim robom, v izmeri 125 ha. To območje je od leta 1979 zavarovano kot Krajinski park Šturmovci. Krajinski park Šturmovci skupaj s Ptujskim jezerom sooblikuje naravni park z izjemno biološko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst, tudi tistih s seznama posebej varovanih vrst. V preteklosti smo znali promovirati to izredno naravno bogastvo, ali bomo zmogli skupaj z drugimi naravnimi danostmi tega kulturnega prostora le-to ponovno unovčiti kot del perspektivne gospodarske dejavnosti? Velja se potruditi! Mag. Ivan Božičko Povezovanje haloških občin ključnega pomena Vloga Razvojnega sveta za razvoj turizma na območju Haloz Kaj ljudje pomislimo ob besedi Haloze, ki predstavljajo široko geografsko območje vzhodne Slovenije? Ne dolgo nazaj bi odgovor predstavljal nerazvitost, odrezanost od sveta, slabo infrastrukturo, nepovezanost, nižjo izobrazbeno raven prebivalstva, zaostalost. Zal nekateri tako mislijo še danes. Zakaj je tako? S prstom kazati na nekoga, bi bilo krivično. Odgovornost je na vseh nas, ki smo del haloškega roba. Se bomo znali povezati med seboj, bomo znali približati Haloze ljudem, turistom? Bomo naredili korak naprej, bomo pustili za seboj politična prepričanja in začeli delovati v dobro te prečudovite, z vinogradi posajene pokrajine? Že sedaj nekatere prakse potrjujejo, da lahko. Da lahko turizem zaživi, ker trenutno zgolj živi, moramo zabrisati meje občin, znebiti se moramo tipičnega slovenskega značaja — bog ne daj, da bi sosed imel več od soseda — in se povezati med seboj. Povezovanje daje več idej, več sredstev, večji prenos informacij in posledično bomo le s takšnim pristopom lahko uspešnejši. V začetku julija se je ustanovil Razvojni svet (v nadaljevanju RS) za razvoj turizma na območju Haloz na pobudo videmskega župana Friderika Bračiča. RS ima vlogo povezovanja občin med seboj, pospeševati turizem in drugo gospodarstvo, povezati med seboj društva, ljudi in dogodke. RS se povezuje tudi z Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Ptuj, Jeruzalem Ormož, Haloze in Slovenske gorice. V sklopu tega se povezujemo z dogodki na Ptuju, sejmih v Ljubljani, oglaševanju. RS si želi več turistov v Halozah, večjo promocijo Haloz in kar je najpomembneje, vključevanje lokalnega prebivalstva v načrtovanje in snovanje turistične ponudbe. K sodelovanju so bile povabljene vse haloške občine, od katerih se Cirkulane in Poljčane nista odločili za sodelovanje. Člani RS so: predsednik Friderik Bračič in Aleksander Zavec iz občine Videm, Cveto Pepelnik in dr. Darinka Fakin iz občine Majšperk, Anton Butolen in Darko Medved iz občine Žetale, Seba-stian Toplak in Milan Vidovič iz občine Podlehnik, Alojz Gorčenko in Ivan Skledar iz občine Makole, Janko Lorbek in Lidija Domjan iz občine Zavrč, Jernej Golc kot strokovni sodelavec iz PRJ Halo in tajnica RS Lea Cafuta Koussa. MARTINOVANJE V HALOZAH OD 3. DO 18. NOVEMBRA Trenutno oblikujemo skupni koledar prireditev, iz katerega smo izluščili tiste tradicionalnega pomena, ukvarjamo se z vsebinami, poveznimi z Vinsko-turi-stično cesto Haloze VTC 11, z razvojem turistične ponudbe in projektov, s trženjem produktov iz Haloz, oblikujemo turistične pakete, pripravljamo nov zemljevid, kjer bodo vpisani vsi ponudniki storitev, in kar je trenutno najaktualnejše, zbiramo podatke za Martinovanje 2012. Zbrali smo že kar zajetno število prireditev, še jih zbiramo, nato pa bomo na podlagi zbranega gradiva oblikovali skupno zloženko Martinovanje 2012 za območje celotnih Haloz. Znan je tudi že časovni okvir prireditev, in sicer od 3. do 18. novembra. RS je torej organ, ki bo po svojih zmožnostih naredil največ, kar lahko, da bodo Haloze bolje zastopane v lokalnem in širšem območju. Smo na začetku, vendar lahko s skupnim pristopom dosežemo več. Dragi bralci, vaša znanja, ideje, predlogi so več kot dobrodošli, zato nas kontaktirajte in s tem prispevajte k trajnostnemu razvoju Haloz, k čemur vsi stremimo. Lea Cafuta Koussa Na Selih družabno in slovesno ob 15. krajevnem prazniku Zadnji teden julija je bil družaben in vesel tudi v KS Sela, ki je letos obeležila že 15 let aktivnega delovanja. V počastitev krajevnega praznika so pripravili številne prireditve — srečanje starejših krajanov, vaške igre in nogometni turnir med vasmi KS Sela, k temu pa dodali še krajšo slovesnost ob odprtju modernizirane ceste na odseku krožišče Sela—Apače. Osrednja prireditev je bila zadnjo julijsko nedeljo, ko je na Selih že tradicionalno Aninsko žegnanje, ki je bilo tudi letos dobro obiskano. Praznovanje že 15. krajevnega praznika so letos na Selih pričeli s srečanjem starejših selskih krajanov, najprej je bila sveta maša v cerkvi sv. Družine, nato pa še družabni del v kulturni dvorani. ŠD Selan pa je tudi letos organiziralo tradicionalne vaške igre zabavno-športnega značaja. Na igrah se pomerijo vse štiri vasi — Sela, Barislovci, Trnovec in Zg. Pristava — največ znanja in spretnosti v sedmih igrah pa je letos pokazala ekipa Barislovčanov. Tudi prehodni pokal nogometnega turnirja med vasmi je letos prešel v roke Barislovčanov. ANINSKA NEDELJA TUDI LETOS DOBRO OBISKANA Osrednja prireditev je bila letos v nedeljo, 29. julija, ko je na Selih potekalo tradicionalno Aninsko žegnanje. Sveto mašo je daroval p. Andrej Šegula, nato pa se je dogajanje preselilo na prostor Predsednik Stanko Orovič [e zahvali KS Sela letos podelil aktivu žena Sela, sprejela ga je Mira Krajnc (levo), in ljudskim pevkam, v njihovem imenu je zahvalo sprejela vodja pevk Antonija Kaučevič (desno). Foto: PK Kulturno-družabno prireditev ob 15. prazniku KS Sela so obogatile tudi selske ljudske pevke. Foto: PK pred cerkvijo. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Sela Stanko Orovič in v svojem nagovoru spomnil na aktivna društva v njihovi KS. Ob tem je izpostavil prizadevno delo članov PGD Sela, mladih športnikov ŠD Selan in sekcij KD Sela — aktiva žena in ljudskih pevk, pohvalil pa je tudi selske upokojence, ki organizirajo veliko skupnih druženj. Ob tem je Orovič dodal, da se v KS trudijo, da bi bili čim bolj aktivni, tudi letos so se tako udeležili vseslovenskega srečanja Selanov, odmevna in dobro obiskana je bila čistilna akcija, posebno zadovoljstvo pa je izrazil ob novi pridobitvi na investicijskem področju -modernizirano cesto na odseku krožišče-Apače. Čestitke ob prazniku je Selanom izrekel tudi videmski župan Friderik Bračič, selske farane pa je z velikim veseljem pozdravil tudi p. Jože Petek in se jim ob tej priložnosti zahvalil za odlično sodelovanje. ZAHVALI ZA SELSKE LJUDSKE PEVKE IN AKTIV ŽENA Predsednik Stanko Orovič je Aninskega žegnanja na Selih sta se udeležila tudi videmski župan Friderik Bračič in podžupan Marjan Selinšek s soprogama. Foto: PK na osrednji prireditvi podelil tudi zahvali, ki sta jih letos prejeli dve sekciji Kulturnega društva Sela. V imenu ljudskih pevk je njihova vodja Antonija Kaučevič prejela zahvalo za sodelovanje in popestritev prireditev v KS Sela, Mira Krajnc pa za sel-ski aktiv žena, in sicer za pripravo dobrot in vsestransko pomoč pri prireditvah v KS Sela. Dejan Tramšek, predsednik SD Selan, pa je podelil še prehodna pokala, ki sta si jih na vaških igrah in nogometnem turnirju prislužili najboljši ekipi. Kulturno-družabno prireditev so obogatili selske ljudske pevke, mlada harmonikarja iz Pobrežja, ob koncu pa še mešani cerkveni pevski zbor. Druženje se je nato v lepem sončnem vremenu ob dobrotah aktiva žena in srečelovu nadaljevalo pozno v nedeljski popoldan. PK Že tradicionalno se na zabavno-športnih igrah med seboj pomerijo ekipe vseh vasi selske krajevne skupnosti. Foto: arhiv ŠD Selan Od selskega krožišča do Apač poslej po modernizirani cesti Na Selih so letos v sklopu prireditev ob že 15. prazniku KS Sela pripravili tudi krajšo slovesnost ob odprtju modernizirane ceste na odseku krožišče Sela-Apače. Kulturni utrinek so dodale ljudske pevke KD Sela, novo pridobitev pa je blagoslovil pater Jože Petek. Pri edinem krožišču v občini Videm, na Selih, je konec julija potekala krajša slovesnost, na kateri so v uporabo predali moderniziran cestni odsek v dolžini 1.350 metrov, ki povezuje Sela z Apačami in s sosednjo občino Kidričevo. Slovesnost so s pesmijo pričele ljudske pevke KD Sela, nato pa je zbrane na kratko pozdravil in nagovoril prvi mož KS Sela Stanko Orovič in ob tem izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo. Dogodka se je udeležil tudi videmski župan Friderik Bračič in med drugim povedal, da je bila ta investicija med Blagoslov nove pridobitve je opravil pater Jože Petek. S simboličnim prerezom traku so (z leve) predsednik KS Sela Stanko Orovič, župan Friderik Bračič in svetnik Igor Galič modernizirani cestni odsek predali v uporabo. prvimi večjimi v letošnjem letu v videmski občini. Dela je opravilo Cestno podjetje Ptuj, svoj delež je dodala tudi občina Videm, investicija pa je znašala 140 tisoč evrov. Zupan Bračič je ob koncu vsem zaželel, da bi to bila cesta varnosti, prijateljstva in povezovanja. Sledil je blagoslov nove pridobitve, ki ga je opravil domači župnik p. Jože Petek. Nato pa so predsednik KS Sela Stanko Orovič, župan Bračič in svetnik Igor Galič opravili še prerez traku ter tako na simboličen način novo pridobitev predali v uporabo. Skupno druženje so nato zaključili v kulturni dvorani na Selih. Besedilo in foto: PK Letošnji kmečki praznik v Leskovcu posvečen zimskim opravilom nekoč Turistično društvo Klopotec iz Leskovca je tudi letos izvedlo že 17. kmečki praznik. Prireditev, kije potekala 11. avgusta pod šotorom ob leskovškem nogometnem igrišču, se je pričela s kidturnim programom, nato so bile na sporedu tradicionalne šaljive kmečke igre, sledila pa je podelitev priznanj za najlepše urejene domove in priznanj vinskega ocenjevanja. 17. kmečki praznik v Leskovcu so s pesmijo pričeli orgličarji Halonga, nato pa je zbrane nagovorila predsednica TD Klopotec Leskovec Ida Vindiš Belšak. Povedala je, da so za rdečo nit letošnjega praznika izbrali opravila in šege, ki so se jih lotili nekoč na vasi v zimskih večerih. To so bila predvsem tista opravila, za katera je čez leto na kmetiji zmanjkalo časa, dolgi zimski večeri so bili kot nalašč primerni npr. za luščenje fižola, čajžanje perja in vrsto drugih opravil. ZIMSKI VEČERI NEKOČ Delček te bogate dediščine so nato na šaljiv način skozi pesem in besedo predstavili člani društva Sure. »Se preden je namreč zima pokazala zobe, so se dobivali in nosili drva ter si tako zagotovili kurjavo za zimo. Sledilo je luščenje fižola, bučnic, prebiranje fižola, trenje orehov in luščenje koruze. Vsa ta opravila so počeli ročno, opravljali pa so jih v veliki kmečki hiši, ob toplo zakurjeni kmečki peči. Pomagali so tudi otroci. V dolgih zimskih večerih so tudi čajža-li perje. Iz lepega in mehkega perja so nato naredili "pojštre", morah pa so tudi Člani skupine Sure so z igranjem na ljudska glasbila in z besedo Nekateri izmed dobitnikov letošnjih priznanj v družbi Terezije na šaljiv način prikazali značilna opravila in šege na vasi v zim- Meško (skrajno levo), predsednice komisije najlepše urejenih skem času. Foto: PK domov, in župana Friderika Bračiča (desno). Foto: Stanko Bedrač predelati kožušje za "strožo-ke". V tem času je prišlo na vrsto tudi šivanje ter krpanje oblačil in obutve. Gospodinje so ob dobri volji in pesmi spletale nogavice, rokavice in druga oblačila za zimski čas. Vsa ta zimska opravila je spremljala dobra volja, petje, pozabili pa niso na družabne igre,« smo lahko slišali v opisu zimskih večerov nekoč. Zbrane na kmečkem prazniku je pozdravil in nagovoril tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je TD pohvalil za tradicijo ohranjanja šeg in navad, vsem prizadevnim članom pa zaželel še mnogo uspešnega dela v prihodnje. ŠALJIVE IGRE IN PODELITEV PRIZNANJ Praznika v Leskovcu pa ni brez že tradicionalnih špor-tno-zabavnih kmečkih iger, ki vsako leto poskrbijo za veliko smeha in dobre volje, tako tekmovalcev kot gledalcev. Letošnje tričlanske ekipe so se pomerile v petih šaljivih igrah. TD Leskovec pa je tudi letos v sodelovanju z občino Videm in KG Z Ptuj, Kmetijsko svetovalno službo, izvedlo tekmovanje za najlepše urejene domove, na kmečkem prazniku pa vsako leto podelijo priznanja. Priznanje za najlepše urejen dom je letos prejela družina Vidovič iz Sovič 14 a, drugo mesto je osvoji- Kmečkega praznika v Leskovcu ni brez tradicionalnih šaljivih iger. Foto: Stanko Bedrač la družina Orlač iz Repišč 4 a, tretje pa družina Trafela iz Ljubstave 34 b. Za najlepše urejen poslovni objekt je bil razglašen gasilski dom in dom kulture Sela, priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija družine Gla-žar, Dolena 52. V kategoriji najlepše urejena počitniška hiša je priznanje prejela družina Šeruga z Dravinjskega Vrha 48 a, za ohranjanje arhitekturne dediščine družina Bratušek iz Skorišnjaka 35, priznanje za najlepše urejen sakralni objekt pa je prejela župnija sv. Andraža v Halozah — za obnovljeni cerkvici sv. Magdalene in sv. Avguština z župniščem. Prav tako so v organizaciji TD Leskovec že v marcu izvedli ocenjevanje vin domačih vinogradni- Župan Friderik Bračič se je TD Leskovec zahvalil za tradicijo ohranjanja šeg in kmečkih opravil na vasi. Foto: PK kov in ob tej priložnosti tako podelili 23 zlatih in 19 srebrnih priznanj. Kmečki praznik v Leskovcu se je nato zaključil s pravo veselico, kot se za takšno priložnost spodobi. PK Mlaj tudi pri vaškem domu v Majskem Vrhu Maj je mesec, kjer v vsaki vasi vaščani občine Videm Friderik Bračič. Po kon- dobri malici in kapljici iz domače kleti. postavijo mlaj. Tako je bilo tudi v Maj- čani postavitvi je sledilo druženje ob Danica Trafela skem Vrhu, kjer se je zbrala druščina domačinov in z mlajem polepšala dvorišče vaškega doma. Preden je prišlo do tega svečanega dogodka, je bila zelo zahtevna pot, saj je bilo treba postoriti vse od začetka, ki pa se začne s podiranjem, prevozom, lupljenjem in spletanjem venca, šele takrat je na vrsti zadnje dejanje - postavljanje. Vse to so postorile spretne roke haloških mož. Drevo je podaril domačin, Svintov Pepi. Vse zbrane so v uvodu pozdravili predsednica KS Videm pri Ptuju Alojzija Tušek, svetnik KS Rudi Potrč in župan Dogodki iz Ljubstave KOSEC Z NABRUŠENO OSTRO KOSO Rožice reže in trav'co mlado, kosi le kosi, oj kosec ti mlad, sredi haloških trat se je končala prirejena pesem veselih koscev po haloških gričih, ki so v začetku junija zavihteli kose po strmini Trafelovega in Vaherovega brega. Druščina prijateljev različnih starosti, v kateri sta izstopala brata Tonček in Lojzek Merc, je v začetku natančno pregledala kose, si nastavila kosišče in druge pripomočke, ki jih kosec potrebuje pri košnji. Posebno melodijo je bilo slišati ob brušenju in pri sami košnji, saj bi marsikoga spominjalo na »kanon« v pevskem zboru. Skupina koscev je bila v dobri kondicijski pripravljenosti, ki je za Haloze zelo pomembna. Ce Spretni kosci so znova zavihteli kose ... bi ocenjevali rez in plasti, bi težko izbrali najboljšega, saj so bili vsi odlični. Da kosa dobro reže in da se obdrži rek »Kak se koscu streže, tak mu kosa reže«, je poskrbel ženski del družbe, ki je z domačo malico postre- gel kar sredi travnika na prtu tako kot nekoč. Med vsemi dobrotami sta bili tudi znamenita haloška gerpa in hladna haloška kapljica. Besedilo in foto: Danica Trafela NEDELJSKI IZLET V STRAJNO Junijska predpraznična nede- prava za klepet, opazovanje Ijaje bila kot nalašč za izlet, in prepoznavanje grmičkov, čeprav zelo vroča, a ravno dreves in cvetočih rastlin. Znani smo po tem, da če nam čas dopušča, iščemo skrite lepote haloških kotičkov, ob katerih smo vedno navdušeni nad bogastvom, ki jih daje haloška zemlja. A brez pridnih rok, ki jo obdelujejo, tega bogastva ne bi bilo. Zal so nekateri tudi obupali in prepustili naravi, da je poskrbela za urejenost po svoje. Obupal pa ni naš prijatelj Stanko, ki na krasnem hribčku v Strajni nadaljuje urejanje svoje okolice, kjer preživlja prosti čas. Z veseljem in navdušenjem nam je pripovedoval, kako so potekala razna dela, da je danes tako, kot je. Naša gostitelja sta nam izkazala dobrodošlico in nas razvajala z dobrotami, ki sta jih sama pripravila. Danica Trafela SPLETANJE TRAKOV ZA VIDEMSKO kraja. Pridne roke Zofke in NEDELJO Blaža so nabrale zimzelene Videmska nedelja je že od nekdaj nekaj posebnega. Obisk sv. maše, klepet s prijatelji, lectovo srce ali medenjaki za svoje domače. Vedno pa je bila lepo urejena tudi notranjost cerkve sv. Vida. Letos smo k tej urejenosti pripomogli še mi, saj smo se odzvali na dogovor med p. Tarzicijem Kolenkom in Blažem Topolovcem, ki je član župnijskega sveta iz našega rastline bršljana in pušpana. Pridružili smo se drugim in sodelovali pri pletenju in spenjanju trakov za okrasitev. Ponosni smo bili na svoj prispevek ob tem prazniku. Ob delu pa smo obujali spomine na različna druženja nekoč in danes. Po končanem delu sta nas gostitelja počastila z večerjo in skupaj smo nazdravili s kozarčkom dobre kapljice. Foto: Anja Krajnc Čajžali lipovec in postavili klopotec V Dravcih pri etnografskem muzeju so sredi poletja uspešno izpeljali že četrto prireditev Od zrna do kruha, že po tradiciji pa so postavili velikana med klopotci in prikazali enega od skoraj že pozabljenih kmečkih običajev. Letos so čajžali lipovec ali, bolje rečeno, prikazali so, kako seje nekoč pripravljalo vezivo iz lipovca za vezanje trte. Danes je to že skoraj pozabljen običaj v Halozah. Tako so nekoč čajžali lipovec. Prireditev se je začela s pesmi- monikami Veselih Jožekov, jo Mejašev iz Repišč in s bar- nadaljevala s pozdravnimi Štefka, Veronika, Marija in Janez so z lipovcem povezali trto na kolih. nagovori gospodarja in predsednika Društva za ohranjanje dediščine Haloz Zvonka Korpiča, predsednika KTD Soviče - Dravci Janija Alta in predsednika KS Soviče -Vareja - Dravci Bojana Merca, zbrane pa je posebej pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da je tovrstno ohranjanje snovne in nesnovne dediščine izjemnega pomena. »To je bogastvo, ki ga moramo znati obdržati, hkrati pa tudi vgraditi v vrednote prihodnjih rodov.« »Lipovec kot drevo izjemno lepo diši po medu, njegovo cvetje pa se lahko uporablja kot zdravilni čaj, sicer pa je lipovec grm, ki spada med vrsto lip in ki so ga včasih zasadili ob gorici prav za ta namen. Grmu lipovca so spomladi obrezali veje, ki so jih nato posušili v suhem, zračnem prostoru, praviloma na kakšnem podstrešju. Ko je prišel čas za vezanje trte, so suhe vejice, zvezane v šope, najprej natolkli, potem namočili v vodo, nato pa so ženske ta lipovec "sčajžale"; to pomeni, da so te vejice lipovca natrgale na dolge tanke trakove, ki so izjemno trpežni. Te trakove so potem uporabili za vezanje trte,« je navzočim v Dravcih povedal Zvonko Korpič, hkrati pa obljubil, da bodo poslej na domačiji, v manjšem vinogradu, za vezanje trte vedno uporabljali le lipovec in tako ohranjali stari običaj. Besedilo in foto: TM Postavni možje Zvonko Korpič, Stanko Vegan, Franc Vindiš, Jani Alt, Zvonko Vidovič in Dušan Marinič so se organizirano lotili postavljanja klopotca in ga tudi uspešno pognali. Pod klopotcem velikanom se je slišala tudi pesem, na harmonike pa so zaigrali Veseli Jožeki. Domačini so poskrbeli še za vinsko kapljico in izbrane haloške dobrote, med katerimi pa ni manjkala haloška gibanica. Poletje so člani KTD Soviče - Dravci izkoristili tudi za skupno druženje. Podali so se v Prekmurje in tam doživeli veliko zanimivega. (Foto: arhiv KTD) Stare sorte dale dober pridelek Pri etnografskem muzeju na nja potomke najstarejše trte Korpičevi domačiji v Drav- na svetu, so se v dneh veselih cih, kjer je posajena vnuki- trgatev srečali tudi prizadevni Veliko truda je bilo vloženega tudi v prešanje, kjer so na plan prihajale prve ocene novega letnika. člani in prijatelji KTD Soviče - Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz. Družno so potrgali grozdje z avtohtonih sort, ki so tudi letos vse po vrsti dale dober pridelek. Veselo je bilo v vinogradu in tudi v preši, kjer so izkušeni vinarji že dali prve ocene ter napovedali nov letnik Sovičanov in Dravčanov. TM, Foto: Korpič Veselo je bilo v mini haloškem vinogradu. Naši vinarji na sejemskem dogodku v prestolnici Halo, d. o. o., s poslovnima enotama Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja na Ptuju in Vidova klet iz Vidma pri Ptuju smo se v petek, 28. septembra, predstavili na 10. sejmu Kamping & Kara-vaning v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Z nami sta bila vinogradnika Konrad Janžekovič — Vinarstvo Turčan in Aleksander Zavec - Vina Zavec. Predstavili smo se na prostoru Regionalne turistične organizacije Ptuj-Ormož-Slovenske gori-ce-Haloze v marmorni dvora- ni Gospodarskega razstavišča. Obiskovalcem smo predsta- n ttoKcem 1» Mumijami m»sMi. Za dobro promocijo Haloz in Vidove kleti so združili moči in se predstavili na prostoru RDO. V družbi Jerneja Golca in Lee Cafuta Koussa je Matija Brodnjak, destinacijski manager iz RDO (na desni). Foto: Brodnjak viti novosti v naši turistični ponudbi z območja Haloz, predvsem pa program Martinovanje Haloze 2012, ki je namenjen tako za posamezne goste kot tudi za organizirane manjše in večje skupine. V sklopu predstavitve so gostje lahko pokusili vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom Haloze, in sicer: Anton Skaza, Vina Zavec, Kmetija »AS« Arnečič, Vinarstvo Turčan — Janžekovič, Vinogradništvo Marije Vauhnik in Vinogradništvo Franci Plajnšek. Lea Cafuta Koussa Letni koncert tamburaškega orkestra Videm Utrinek z letošnjega letnega koncerta videmskega tamburaškega orkestra, ki bo naslednje leto praznoval že devetdeset let. Videmski tamburaški orkester bo nasledtije leto praznoval devetdeset let. Na obletnico nas je spomnil predsednik Danilo Svenšek, kije na koncertu izrazil upanje, da bodo takrat imeli vsaj devetdeset poslušalcev. Pa saj jih letos ni bilo veliko manj. Skoda, da si za tako dober koncert ne vza-tne časa več ljudi. Dobrodošli, Haloška pravljica, Pridi, Gorenje, Slovenskim mladenkam, Skrjanček in tri tičice, Na mostu in Cin čin čin je bil prvi del koncerta naših tamburašev pod vodstvom Jožeta Smigoca. Skladbe so obogatili solisti Špela Turk (violina), Milena Gabrovec (petje) in Jože Šeruga (harmonika). MOČAN APLAVZJE POVEDAL VSE Manja je za nadaljevanje koncerta napovedala mlado pevsko skupino Glasniki. V njej prepevajo sami dobri mladi pevci: Jože Krsnik, Jernej Muzek, Jernej Simunič, Jernej Širovnik, vodja Sandi Potočnik in pater Janez Ferlež, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev skupine. Najprej so zapeli pet pesmi različnega žanra, solist je bil Jernej Muzek. V tretjem delu koncerta so se združili tamburaši in Glasniki. Pomagali so tudi solisti Milenka Gabrovec, Metka Ostroško, Špela Turk in sam dirigent Jože Šmigoc. Najprej Ajnzerica, nato pa železni repertoar dalmatinskih pesmi — dobro pripravljenih, odlično predstavljenih. Med njimi so bile skladbe Falile se Kaštelanke, Vela Luka, Ružo ervena, Ne dirajte mi ravni-cu, Da te mogu pismom zva-ti. Sledile so zahvale in čudovitega koncerta je bilo konec. Utihnili so Glasniki, tamburaši, solist in Manja. Za eno leto, do devetdesetletnice. Vsi vljudno vabljeni že sedaj, da nas bo dvakrat devetdeset. Marija Cernila Videmski tamburaški orkester na občinskem trgu v družbi dirigenta Jožeta Šmigoca in solistov, ki se jim velikokrat pridružijo na nasto-P'h- Foto: Jaki Vaupotič 10. tradicionalni pohod Svet na Kajžarju V tiedeljo, 23. septembra, smo se podali na že deseti tradicionalni pohod po kulturniški poti Svet na Kajžarju, kije nastala po istoimenskem filmu, ki so ga posneli pred šestdesetimi leti. Naj spomnim, da so v filmu kot statisti nastopi- li številni domačini, najopaznejši vlogi pa sta imeli takrat še deklici Ivanka in Julčka. Pred občinsko stavbo v Vidmu smo se zbrali v sončnem in toplem nedeljskem popoldnevu, ki je privabil lepo število pohodnikov iz bližnje in daljne okolice. Iz Vidma smo se podali proti Dravinjskemu Vrhu in naprej proti Ljubstavi, kjer so nas prijazni domačini tradicionalno pogostili z dobro domačo kapljico. Hvaležno smo se poslovili in pot nadaljevali do vaškega doma v Majskem Vrhu, kjer nas je že malo utrujene pričakala malica. Po daljšem počitku in druženju smo se odpravili nazaj proti Vidmu, kjer smo pohod zaključili. Prijetno druženje, ki nas na teh pohodih povezuje in bogati, je pravi razlog, da se nam naslednjič pridružite tudi vi. Že desetič po kulturniški poti Svet na Kajžarju Foto: MV Marko Vinko Veseli Jožeki s harmonikami v veselo jesen Veseli Jožeki so bili dobro sprejeti tudi v Dravcih pri Korpičevih, pri etnografskem muzeju, kjer so sredi poletja postavljali klopotec. Poletni meseci so bili za skupino harmonikarjev Veseli Jožeki KD Videm zelo delavni in ustvarjalni. Vse od pomladi so veliko nastopali in širili dobro voljo, podali pa so se tudi na skupna druženja z ženami iz Lancove vasi in Vidma, pomagali postaviti klopotec pri Korpičevih v Dravcih ter veliko sodelovali s šolo in vrtcem v Vidmu. A še zmeraj je živ spomin na letošnjo uspelo prireditev Veselo na jožefovo, ki bo novo nadaljevanje dobila že spomladi prihodnje leto. Na letošnji so Jožeki zbrali tudi del sredstev, ki so jih želeli podariti starejšemu krajanu Šturmovcev, a je življe- nje ubralo drugačno pot. Še preden jim je uspelo izpeljati ta zadnji del humanitarne zgodbe in pomagati pri obnovi hiške, so se poslovili od spoštovanega Šturmovča-na. Zdaj nanj ostaja le lep in dober spomin, sredstva, ki so ostala, pa so že predali župniji sv. Vida, ki se je odločila, da pokojnemu misijonarju patru Mihi Drevenšku v Vidmu postavi tudi doprsni kip. Vodja Veselih Jožekov Jože Hrga je prepričan, da je Miha Drevenšek tisti, ki si to zasluži, saj je bil človek svetovnega kova, izjemen humanitarec, srčen in dober človek, pa tudi glasbenik po duši. Tudi po tej plati si ga bodo mnogi zapomnili. Vesele Jožeke zdaj čaka vese- la jesen, polna dogodkov in nastopov vsepovsod, in vabila se kar vrstijo. V skupini si želijo še kakšnega novega člana, predvsem pa so ponosni na vse tiste, ki so resni in tudi redno prihajajo na vaje. Glasba jih združuje, tudi generacijsko, in to je v skupini vedno bolj opaziti. Besedilo in foto: TM Iz župnije sv. Vida Pater Miha Drevenšek je vedno brez dlake na jeziku ščitil malega človeka in šibal celo oblastnike ter jim kazal krivice, ki so jih delali. SPOZNAJMO SVOJ KRAJ IN LJUDI Vsak človek je individuum — oseba, skrivnost. Vsakdo prinaša svoje sporočilo. Tudi vsak kraj ima svojo značilnost in posebnost. Kraj zaznamujejo naravne značilnosti in posebnosti. Naš Videm je poseben po tem, da so vse kulturne, verske, upravne in prosvetne institucije v središču s premerom cca 300 m. Ce v ta krog še dodamo »Tri lipe«, je podoba občinskega in župnijskega središča zaokrožena. Poleg krajevnih in naravnih danosti so tudi ljudje, ki zaznamujejo svoj kraj. Kdo bi vedel za majhno vasico Vrbo, če je ne bi zaznamoval najve-cji slovenski pesnik Prešeren. Kdo bi v Rimu, na Dunaju, v Zambiji vedel za neko župnijo Videm in za vas Pobrežje, če ne bi bilo »Simičevega« Frančeka in Ančke, ki sta naši župniji dala najbolj znamenitega misijonarja p. Miha Drevenška. Njegov zeleni klobuk je poznala cela Zambija. Zambija je znana po zelenem poldragem kamnu ntalahitu in velikih rudnikih bakra, ki tudi pozeleni. Ti rudniki so bili nekoč v lasti angleških kolonialistov, ki so odšli. Sedaj pa so prišli hujši, Kitajci, ki še bolj izkoriščajo uboge Zambijce. Tudi zaradi teh sodobnih izkoriščevalcev Je p. Miha v svojih medijih, na radiu in v časopisih pozelenel. Na žalost malo naših ljudi, tudi Pobrežanov, ve, kakšna duhovna in misijonska sila je bil naš Miha. Upamo, da bo tzšla knjiga o njegovem misijonskem delu. To, kar je naš rojak Pedro Opeka na rde- čem otoku Madagaskarju, je bil p. Miha v zeleni Zambiji. Veliko je bilo njegovo misijonsko delo v misijonskem središču pri sv. Jožefu v Kalulushi, kjer je bilo treba vsak dan nahraniti okrog 60 postulantov, ki so se pripravljali na noviciat. Vsak gojenec se je moral vključiti v dejavnosti na vrtu, pri živini, v delavnicah, v kuhinji itn., da se je naučil delati in si pripraviti vsakdanji kruh. Praktično je uresničeval rek: »Ne daj revežu ribe, ampak ga nauči, kako jo bo ulovil.« Ko je zgradil gimnazijo sredi »buša«, je bilo treba zgraditi še toliko stanovanj za učitelje, ki bodo tu živeli, ne pa nekje daleč v mestu. Mesta so prenatrpana, zato toliko revščine, ljudje naj tu živijo. Idejo so podprli tudi evropski finančniki, ki so pomagali pri takšnih dobrih projektih. Preprostim ljudem je treba posredovati verske resnice in jim povedati, da se uprejo prevelikim socialnim krivicam. Zato se je p. Miha podal na novo področje tiska in je bil kar nekaj let direktor Mission Pressa, misijonske tiskarne, kjer so tiskali Sveto pismo, časopise in knjige za šole. Toda mnogi ne znajo brati, poslušati pa znajo in zmorejo. Zato je nastal nov medijski projekt Icengelo, po naše bi rekli Ognjišče. Resnico je treba oznanjati in jo tudi povedati, četudi boli. Zato je bil zeleni klobuk v nevarnosti, da ga odnese, ker si je veliko upal. Brez dlake na jeziku je vedno ščitil malega človeka in šibal celo oblastnike ter jim kazal krivice, ki so jih delali. Naš »mrketelj«, tako smo ga klicali v gimnaziji, je bil tako odločen in vztrajen, da je vedno dosegel, kar si je zabil v glavo. Takšen je ostal do konca. Sam je pripovedoval, kako je v kavbojkah in skoraj bos v japonkah prišel pred finančnega ministra na Dunaju. Predstavil mu je svoj novi projekt. Ko je ministru vse razložil, mu je ta rekel: »V vas verjamem, da boste projekt izpeljali, ali bodo za vami to nadaljevali?« Spontano in v zadregi je Miha odgovoril: »Ne verjamem«. In minister mu je odvrnil: »Odobrim vaš projekt, ker ste tako iskreni.« To je bil naš p. Miha. NAŠI VELIKI LJUDJE Pater Miha je bil velik rodoljub. Vedno se je rad vračal v svoj domači kraj. Ko je hodil po svojih poslovnih poteh po Evropi, je rad naredil ovinek, da je vsaj za kratek čas prišel domov. Zdaj komaj vemo, da je bil naš veliki Pobre-žan. Naša župnija in občina Videm se mu morata oddolžiti za veliko promocijo našega kraja. Zato smo na seji ZPS sklenili, da se bo župnijski dom in bodoči večnamenski prostor imenoval Dom p. Miha Drevenška. NOVA NALOGA -FASADA ŽUPNIJSKEGA DOMA Ob 1. novembru bo prva obletnica smrti p. Miha. Do takrat bi radi dokončali fasado in postavili doprsni bronasti kip na fasado. Seveda bo to kar velik zalogaj, saj smo komaj izplavali iz rdečih številk. Upamo, da bodo za kip poskrbeli vaščani, Pobre-žani in dobrotniki, vsi drugi pa bomo zbirali za fasado. S tem bo tudi občina Videm pridobila urejen prostor okrog Vidove kleti. Pozneje pa bomo nadaljevali ureditev notranjosti prostora, kjer bi bil večnamenski prostor za naše župnijske skupine, za farno kavo in priložnostna občasna galerija. Zaupamo in vemo, da se počasi daleč pride, posebej v slogi in s sodelovanjem. p. Tarzicij Kolenko Foto: Izidor Šček Podpis prijateljske listine še v Bednii na Hrvaškem Potem ko sta občini Videm in Bednja na Hrvaškem lani podpisali listitio o pobratenju in imata prijateljske vezi tudi šoli Videm in Bednja, so se za podpis posebne listine o pobratenju odločili še v župniji sv. Vida Videm pri Ptuju. Na vidovo, junija letos, je bil podpis listine opravljen v Vidovi farni cerkvi, v sredo, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, pa je bil podpis sklenjen še na hrvaški strani z župnijo Marijinega vnebovzetja v Bednji. Na praznični dan je tja poromalo nekaj videmskih župljanov s patri, pridružil pa se jim je tudi videmski župan Friderik Bračič s soprogo. Podpis pobratenja sta pri osrednji praznični maši v župnijski cerkvi v Bednji opravila videmski župnik p. Tarzicij Kolenko in župnik v fari Bednja Zorislav Safran. Pri podpisu sta sodelovala tudi videmski župan Friderik Bračič in župan Bednje Mirko Bristovič, svečanega dogodka pa sta se udeležila še patra Jože Petek in Janez Ferlež iz župnije sv. Vida. Kul- Še čestitka Mirka Bristoviča in poklon za videmsko župnijo, s katero zdaj še bolj tesno sodelujeta tako občina kot župnija Bednja. Pri slovesni maši, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v župnijski cerkvi v Bednji potekal svečani podpis listine o pobratenju. Listino sta podpisala videmski župnik p. Tarzicij Kolenko in župnik v fari Bednja Zorislav Safran. Slovesnemu dogodku sta bila priča tudi videmski župan Friderik Bračič in župan Bednje Mirko Bristovič, ob njima pa še številni župljani iz Vidma in Bednje. Zadnji videmski skupni posnetek je nastal pred župnijsko cerkvijo v Lepoglavi. turni utrinek k slavju v bednjanski cerkvi in farnemu žegnanju so dodali p. Janez Ferlež kot solist in domačini — odlični glasbeniki Kavaliri. Praznično vzdušje s farnim žegnanjem se je po slovesni maši nadaljevalo na osrednjem občinskem trgu. Župljani Vidove fare so obisk Bednje in okolice izkoristili še za ogled kulturnozgodovin- skih spomenikov, med drugim so si ogledali tudi župnijsko cerkev v Lepoglavi. Prijateljstvo in dobro sodelovanje s sosedi na Hrvaškem se torej bogatita, v zadovoljstvo in na veselje mnogih. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Iz naše osnovne šole in vrtca Učenci OŠ Videm radi literarno ustvarjajo »Prababice se spominjam z nasmehom na ustih in solzami v očeh. Vem, da me je imela rada, kot sem jo imela jaz. Prinašala sem ji radost, kajti z mano je bila vedno vesela, polna mladosti in prešernih spominov. Meni je prinesla veliko modrosti. Danes razumem slogan Jaz tebi radost, ti meni modrost. Zelo pomembna je ta vez. Midve s prababico sva živeli v tem sožitju.« Nina Kmetec Naši učenci zelo radi literarno ustvarjajo - branje in poslušanje literarnih besedil doživljajo kot nekaj lepega, prijetnega; se poigravajo z ustvarjalnimi besedami, jih spreminjajo, si izmišljajo nove domišljijske svetove, se potepajo med pravljičnimi temami in jih postavljajo na glavo ... In ravno v tem gre iskati razloge za nastanek odličnih, izvirnih besedil — bodisi besedil, kjer padejo meje med resničnostjo in domišljijo, bodisi besedil, ki se dotikajo stvarnega, resničnega sveta - zgodbe iz njihovega življenja. Učitelji pa smo tisti, ki pri urah književne vzgoje to ustvarjalnost spodbujamo, vzbujamo v učencih željo po poglabljanju literarnoestetskega doživetja ob recepciji umetnostnih besedil; kdaj obrnemo kakšno zgodbo na glavo, saj otroci/učenci take zgodbe radi poslušajo, še raje pa sami ustvarjajo nove domišljijske svetove. Tako smo sodelovali na več različnih literarnih natečajih in na nekaterih osvojili izjemen uspeh. Nina Kmetec je bila za spis Jaz tebi radost — ti meni modrost (Prababica in jaz) nagrajena na natečaju Evropa v šoli (Podravska regija) in se je udeležila državne proslave v Ljubljani (mentorica Tanja Potočnik); spis Naravne nesreče v mojem kraju Tamare Plohl pa je bil nagrajen na državnem nivoju literarnega razpisa Naravne in druge nesreče (mentorica Ana Koritnik) in tako se je učenka udeležila državne prireditve na Igu. Besedila sodelujočih učencev: Eve Milošič, Anje Horvat, Jakoba Mesariča in Lucije Vaupotič na literarnem natečaju Z domišljijo na potep 2011/12 so zbrana v Veliki skupni knjigi; sedmošolci Blaž Glogovčan, Nuša Štrafela, Lucija Vaupotič, Anja Horvat, Nina Osenjak, Jakob Mesarič, Sebastjan Vinko, Luka Domine m Katja Bedrač pa so avtorji čisto prave knjige Basni, postavljene na glavo — zbirke desetih besedil, ki je nastala kot izbor preverjanj pred pisno nalogo in nato same pisne naloge. Vendar je to ostala skrivnost in smo mladim avtorjem predstavili knjigo šele mesec dni po izidu, ob svetovnem dnevu knjige. Ko so ob diaprojekciji zagledali naslovnico svoje knjige, so bili prijetno presenečeni. 31. maja pa so se naši literarni ustvarjalci ponosno s svojo čisto pravo knjigo predstavili v pravljični sobi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer so bili lepo sprejeti - za njih so se zelo potrudili in tako v mladih ustvarjalcih vzbudili prijetne in nepozabne občutke. Ana Koritnik Leskovški »kuharji« na Celjskem sejmu Učenci gospodinjskega krožka Janja Merc, Anja Brusar, Doroteja Fridl, Katja Kozel, David Fošnarič in Sašo Potrč so sodelovali na predstavitvi projekta obujanja slovenske kulinarične dediščine Domača kuhnapa to, ki je bila na 45. jubilejnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v petek, 14. septembra, ob 11. uri. Kuhali so krhlenko z rdečim mesom in haloško gobanco. Mentorica Marjana Notersberg V petek, 14. septembra, smo šli na Celjski sejem, kjer smo kuhali krhlenko in haloško gobanco. Ob pripravi jedi smo obiskovalcem pripovedovali o starih jedeh, ki so značilne za naš kraj, ponujali haloško grozdje in delili recepte. Sašo je s seboj prinesel harmoniko, s katero je popestril našo predstavitev. Največja gneča pa je bila takrat, ko smo te jedi ponujali obiskovalcem. Bilo nam je zelo všeč in smo uživali. Doroteja Fridl, 6. e Slovo devetošolcev na OŠ Leskovec Radi si pomagamo, radi se imamo ... Sodelovanje med učenci kombiniranega oddelka 1.12. e in devetošolci v šolskem letu 2011/2012 se je v OŠ Leskovec zaključilo z zaključno prireditvijo, ki je bila 22. junija. Tega dne smo skupaj nastopali, si delili malico, izmenjali spominska darila in v imenu staršev naših najmlajših šolarjev poklonili varuhom devetošolcem popotne palice, ki naj jih spremljajo v življenju. Petje nas je vse leto povezovalo, s petjem smo zaključili tudi naše druženje. Devetošolci, hvala za skrb, naklonjenost in za zgledno sodelovanje. Razredničarki Amadeja Potočnik, 5.e »Šolski zvonec glasno kliče ...« - se še spomnite te pesmice? Tudi nas, učence in delavce šole Leskovec, je poklical. Tretjega septembra je šolski prag leskovške šole prestopilo 87 učencev, ki obiskujejo pouk v petih samostojnih in dveh kombiniranih oddelkih. Našo sto let staro šolo, ki je seveda prav »lepa gospa«, pa pomlajujeta še dva oddelka otrok vrtca Mavrica. Vsi zaposleni si želimo, da bo tudi to šolsko leto uspešno in prijetno za vse - otroke in starše. Verjamemo, da nam bo s kakovostnim delom zaposlenih, z znanja željnimi učenci in s sodelovanjem staršev to tudi uspelo. Skupaj zmoremo in znamo. Marjana Srdinšek, vodja šole Leskovec Šola Leskovec praznuje stoletje. Foto: Langerholc Mavrične novičke iz vrtca Leskovec Poletje je za nami. Krepko be tudi za naše najmlajše, drugi pa so vrata vrtca pre-smo zakorakali v novo šolsko Za etieje september pomenil stopili prvič. Malčki so kljub leto, ki je prineslo spremem- konec brezskrbnih počitnic, začetnim solzicam spremembo okolja hitro in dobro spre-jeli. Vrtec Mavrica ima tudi letos dve skupini, v obeh skupaj je 33 otrok. Delo v obeh skupinah je zanimivo, pestro, predvsem pa v nas vzbuja zadovoljstvo, saj se otroci z veseljem in zanimanjem lotijo vsake dejavnosti. Z obiskom tetke Jeseni, ki nam je prinesla jesenske pridelke, smo praznovali prihod jeseni. Za nami je že teden otroka, v Malčke v vrtcu Mavrica je obiskala tetka Jesen. sklopu katerega so se izvajale različne ustvarjalne aktivnosti, izvedli smo dan odprtih vrat in z veseljem medse sprejeli vsakega obiskovalca. Teden smo zaključili z druženjem otrok in staršev na kostanjevem pikniku. Skozi vse leto se vsi trudimo, da otrokom nudimo mirno, prijetno okolje, v katerem lahko rastejo, se razvijajo, skozi igro odkrivajo spretnosti in veščine ter se predvsem počutijo varno. Strokovne delavke vrtca Mavrica Simon Murko - devetošolec OŠ Videm osvojil tri zlata priznanja Devetošolec Simon Murko je skozi šolsko leto preverjal svoje sposobnosti in znanja na različnih področjih in tako na tekmovanjih nizal uspeh za uspehom. Poleg več bronastih in srebrnih priznanj je dosegel naslednje izjemne dosežke: zlato priznanje iz znanja fizike za Stefanovo priznanje, zlato priznanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje, prav tako zlato priznanje iz robotike, kjer je na državnem tekmovanju osvojil drugo mesto. Veseli smo njegovih uspehov in smo nanj zelo ponosni. Mentorja: Robert Murko in Darja Petek Ob začetku šolskega leta na podružnici Sela Po počitnicah smo že nestrpno pričakovali začetek šolskega leta. Na prvi šolski dan smo se ponovno srečah z učenci, ki so v času počitnic zelo zrasli. Z navdušenjem so pripovedovali o dogodkih s počitnic in, verjeli ali ne, mnogi so šolo pogrešali. Srečah pa smo se tudi z devetimi novimi učenjaki, ki so čisto zares postali pravi šolarji. Naši prvošolci so zdaj že pogumni učenci, ki so se bolj ah manj navadili na življenje v šoli. Zdaj smo že pošteno zakorakali v delo in učenje. Učenci so se ponovno srečah s šolskimi pravih in navodili, vendar le tako pridobivajo učne navade, to pa je pot k uspehu. Sami zagotovo ne zmorejo. Na tem popotovanju jim moramo stati ob strani, tako učitelji kot tudi starši. Z roko v roki bomo uspeh. Ob začetku šolskega leta želim učencem, da so uspešni, radovedni, veseli, vedoželjni, pridni, vestni, iznajdljivi, polni idej in tudi prijetno nagajivi. Naj pazijo na svojo varnost in varnost drugih. Claudia B. Mihelič, vodja šole Novo šolsko leto 3. septembra smo začeli s šolskim letom 2012/2013, danes pa se nam zdi, kot da so počitnice že daleč za nami. Učenci se že pridno učijo, otroci v vrtcu so se že privadili na bivanje v njem in različni projekti so že v polnem teku. V tem šolskem letu je v vrtcu 36 otrok več kot lani, v šoli v Vidmu žal 10 učencev manj in v Leskovcu 6 učencev manj, na Selih pa, ne boste verjeli, 6 učencev več kot lansko šolsko leto. Skupaj je v šoli 377 učencev in 180 otrok v vrtcu. Prvič je v šolske klopi sedlo 27 prvošolcev v Vidmu, 6 v Leskovcu in 9 na Selih. Skok v šolo, kot smo poimenovali prvi dan, so jim olajšali devetošolci — njihovi varuhi, ki so jih pospremili v šolo in jim tudi sedaj pomagajo pri različnih dejavnostih. Prvi šolski dan je bil za prvošolce še posebej zanimiv. Foto: arhiv OŠ Videm S tekom v novo šolsko leto Prvi šolski dan, 3. september, se je začel s Tekom svetovne harmonije, v katerega smo se z veseljem vključili učenci in zaposleni na šoli. Za nekaj trenutkov smo postali del 140 držav sveta in nekaj milijonov posameznikov vseh starosti, ki s tekom prenašajo sporočilo, da ima prav vsak od nas pomembno vlogo pri ustvarjanju prijaznega in mirnega sveta. Prireditev se je nadaljevala z veselim skokom prvošolčkov čez šolski prag v spremstvu varuhov — devetošolcev. Po dveh mesecih brezskrbnih počitnic so se učenci polni dogodivščin ponovno srečali s sošolci in razredniki. Naj bo veselo do konca šolskega leta. T. Potočnik Letošnjih 27 prvošolcev na OŠ Videm z učitelji, vzgojitelji in varuhi, ki so jih pospremili v šolo ter jim tudi sedaj pomagajo pri različnih dejavnostih. Foto: arhiv OŠ Videm In kaj je najpomembnejše v šoli v tem šolskem letu? Prednost namenjamo izboljšanju pismenosti, bralnemu razumevanju in govoru. Prvošolcem smo že ob prvem srečanju v juniju podarili slikanico, s katero smo želeli spodbuditi otroke in starše, da skupaj prebirajo knjige. Pri uresničevanju prednostnih nalog se povezujemo tudi z vrtcem. Na vzgojnem področju letos posebno pozornost namenjamo lepi in spoštljivi komunikaciji ter skrbi za čisto okolje. Sodelujemo tudi v različnih projektih. Omenila jih bom le nekaj, saj upam, da bomo o njih več lahko spregovorili v naslednjih številkah tega časopisa. Popestrimo šolo je projekt, ki je financiran iz evropskih socialnih skladov. Na naši šoli se bomo v okviru tega projekta ukvarjali z gledališkimi, pevskimi, glasbenimi, plesnimi, angleškimi, literarnimi, likovnimi, fotografskimi, počitniškimi delavnicami in delavnicami za razvijanje socialnih veščin. Sodelovali bomo tudi v projektu Jean Monnet na temo Evropske unije, s šolo iz Poljske. Skupaj z občino Videm in kulturnim društvom Franceta Prešerna Videm bomo razmišljali o pridobivanju socialnih kompetenc skozi umetnost. V šoli Leskovec bomo obeležili 100-letnico zgradbe, razredne babice nam bodo povedale, kako je bilo v šoli nekoč. V vrtcu bodo nadaljevali projekt Igraj se z mano, še vedno pa se bomo gibali v okviru Zdravega življenjskega sloga. Pred nami je še večji del šolskega leta 2012/2013. Čakajo nas nove izkušnje in nova doživetja. Vsi, tako učitelji, vzgojitelji kot otroci in starši, bomo imeli veliko dela in potrebovali bomo veliko energije, toda če si bomo znali prisluhniti in pomagati, se bomo lahko skupaj veselili uspehov. Naj bo šolsko leto 2012/2013 posebno. Naj nam prinese veselje, izkušnje in znanje za življenje ter veliko lepih trenutkov. Helena Šegula, ravnateljica OS Videm J V lanskem šolskem letu je bil v okviru izbirnih predmetov na OS Videm izbran tudi gledališki klub, znotraj katerega so se učenke pobližje srečale z gledališko igro. Na začetku leta smo obiskali gledališče in si ogledali gledališko predstavo v Mestnem gledališču Ptuj. Skozi šolsko leto smo usvajali različne gledališke veščine: improvizirali na izbrane teme, igrali različne igre vlog, pantomime, recitirali, deklamirali, se učili pravilnega dihanja, izvajali vaje za izreko in govor ... Po vsem usvojenem znanju je nastopil čas za našo gledališko predstavo. Začelo se je iskanje besedila. Med več predelanimi besedili smo se odločile izbrati igro z naslovom Revolucija v kraljestvu bombonov. Najprej smo se lotile dela z besedilom. Razdelili smo vloge, vadili, pre- Gledališka skupina OŠ Videm delovali, izboljševali in vnašali novosti, ki bi igro popestrili in jo naredili zabavnejšo. Potrebnih je bilo ogromno vaj tudi izven šolskega urnika, ki so jih dekleta zelo rada obiskovala. Po usvojeni igri (naučenem besedilu) smo izbrale glasbo in nastopile so plesne vaje pod vodstvom učiteljice Aneje Cafuta. Z glasbenimi in plesnimi vložki smo premore v igri zapolnile in tako igro popestrile. Pomemben del odrske igre sta vsekakor kostumografija in scenografija. Pri kreiranju in izdelavi kostumov nam je pomagala moja mama Silva Kamenšek. Odrsko sceno pa so pripravili učenci OS Videm in OŠ Leskovec pod mentorstvom Aleksandre Vidovič in Marka Kunčnika. V zaodrju sta nam pomagali še učiteljica Mateja Gabrovec, v vlogi šepetalke, za glas- bo in luči med predstavo pa je poskrbela učiteljica Biserka Selak. Vse to je našo igro obogatilo in v gledalcih pustilo nepozabne vtise in občutja. Za vabila na gledališko predstavo je poskrbel Roman Repič, za gledališki list Robi Kamenšek. Končen produkt vsega je bila predstava, s katero smo se predstavili šoli in javnosti. S predstavo smo gostovale tudi na podružnici OŠ Leskovec. Veselimo se ponovitev predstave tudi v prihodnje. Prav vsi sodelujoči so pripomogli, da je igra odlično uspela, na kar smo ponosni. Učenke in mentorica upamo, da bomo lahko z gledališko dejavnostjo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Mentorica: Mojca Kamenšek Odprta zabavna šola nogometa v Vidmu Učenci zavoda OS Videm so enakega števila otrok iz kra-tudi v času počitnic aktivni, ja Bednja v sosednji državi, Sto učencev je pet brezskrb- Republiki Hrvaški. Draženih počittiiškib dni tudi letos, nje je potekalo na nogome-že petič, preživelo ob družbi tnem igrišču v okviru pro- fik pred pričetkom dela Tudi osvežitev se je prilegla. jekta Odprta zabavna šola metnih mojstrovin, nogometa (Open fun football schools), projekta, ki otroke Projekt Odprta zabavna šola na igriv in brezskrben način nogometa je nastal pod okri-vpelje v zabaven svet nogo- Ijem organizacije Cross cul- Ob zaključku malce izmučeni, a vseeno prešerne volje. tures, ki ima sedež na Danskem. Ideja se je porodila ob koncu vojne na ozemlju nekdanje države Jugoslavije. Skupina mednarodnih opazovalcev je začutila, da si otroci ob koncu nepotrebne morije zaslužijo lepšo prihodnost, ki jo lahko uresničijo skozi šport, predvsem skozi najbolj razširjeno igro — nogomet. Tako se je pred leti rodil projekt Odprta zabavna šola nogometa, katerega cilj je otroke skozi igro, zabavo, druženje z vrstniki ne glede na različnosti popeljati v svetlo prihodnost. Ko so nas k sodelovanju povabili naši že dolgoletni prijatelji, učitelji na šoli Cveti in iz sosednje Hrvaške, smo se vabilu seveda odzvali. V projekt, ki je letos potekal med 15. in 21. avgustom, je bilo vključenih 200 otrok, po 100 iz zavoda OŠ Videm in OŠ Bednja. Za nemoten potek smo skrbeli učitelji in drugi zaposleni na obeh šolah, ki smo s prostovoljnim delom omogočili otrokom pester in varen način preživljanja počitniških dni. Posebnost projekta je v tem, da se družijo vrstniki iz sosednjih držav, se skupaj igrajo, pletejo prijateljske in druge vezi; skratka — bistvo projekta je v zabavi. Sodelujoči so razdeljeni v 12 skupin, ki na 12 postajah (nogometne tehnike, štafetne igre, igra z obroči, vaje za ravnotežje, sporazumevanje in sodelovanje ...), razporejenih po igrišču, spoznavajo lepote nogometa, igranja, skratka športa kot zdravega načina življenja nasploh. Letos smo k sode- Brez njih projekta ne bi bilo. Foto: Aleksandra Vidovič lovanju povabili še policiste, ki so z veseljem prikazali del njihovega napornega dela ter najmlajšim pokazali tudi njihove motorje in avtomobile. Seveda pa tudi letos ni šlo brez prijetne ohladitve, škropljenja z vodo iz stekleničk, za zabavo in hlajenje na igrišču sta skrbela tudi »mali in veliki empar«, pa tudi gasilci so nas obiskali ter ohladili s curkom vode. Zmagovalci v odigranem »bombon pokalu« pa si bodo to šolo zapomnili še bolj od drugih. Vsem sodelujočim so v spomin zraven novih prijateljev in prijetnih trenutkov ostale še diplome. Ob zaključku projekta smo spoznali, da je smiselno podobne projekte izvajati v čim večjem številu ter raznih oblikah. Nasmehi sodelujočih otrok, spoznavanje novih prijateljev in prijazne besede sodelujočih so nekaj neprecenljivega, nekaj, kar lahko v sodobnem času materializma dosežeš tudi s prostovoljno- stjo, dobro voljo ter nasmeškom na licih. Ob zaključku smo ugotovili tudi, da smo se kljub vročim poletnim počitniškim dnem imeli lepo, razposajeno, prijateljsko, učenci so začutili, da so vendarle še igrivi otroci, ki se lahko, ne glede na razlike med njimi, zabavajo z vrstniki, se družijo, spletajo navsezadnje tudi nove, ljubezenske vezi. Ob vsakoletnem navdušenju nad projektom verjetno ni odveč, če strnem misli večine v eno samo besedo: neprecenljivo. Projekt je koristen tudi v širšem smislu, saj je pripomogel h krepitvi sicer že tako močnih in prijateljskih vezi med pobratenima občinama Videm in Bednja. Projekta pa nam ne bi uspelo izvesti samo s prostovoljnostjo, zato gre zahvala tudi županu občine Videm Frideriku Bračiču ter ostalim organom občine in drugim, ki so projekt z veseljem podprli in pripomogli k njegovi uspešni izvedbi. Iztok Roškar Matevž Junger, 5. e Številka 3 - letnik 17 - oktober 2012 URADNE OBJAVE Glasilo občine Videm 1. Javni sklad Republike Slovenija za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj objavlja RAZPIS za podelitev priznanj sveta območne izpostave JSKD Ptuj za leto 2012 Območna izpostava JSKD Ptuj v skladu z 2. poglavjem Poslovnika OI JSKD Ptuj razpisuje priznanja Sveta Območne izpostave za področje ljubiteljske kulture za leto 2012: ~ PRIZNANJE SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine, - JUBILEJNA PRIZNANJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine. Predlog mora biti zapisan na priloženem obrazcu in mora vsebovati: 1. podatke o predlagatelju ~~ naziv in poštni naslov društva - predlagatelja, matična številka društva - predlagatelja; ~~ ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja; ~~ telefon, faks, elektronska Pošta; 2. podatke o kandidatih — ime in priimek oz. naziv kandidata, poštni naslov; — za katero priznanje je kandidat predlagan; — katera priznanja je že prejel; 3. priloge — kratek življenjepis za posameznike s poudarkom na dosežkih na kulturnem področju oz. kratek povzetek o delu društva; — utemeljitev, ki mora dovolj obširno navesti razloge, ki upravičujejo podelitev predlaganega priznanja. Merila za podelitev priznanj Podelitev priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj upravičujejo predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika ali društva na področju kulture. Priznanje se podeli: — za izjemne dosežke pri organizacijskem delu; — za razvijanje novih oblik in vsebin dela; — za področje kulturne vzgoje in izobraževanja; — za raziskovalno delo; — za strokovno svetovalno in mentorsko delo; — za razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in zvezami društev; — za publicistično delo; - za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Podelitev jubilejnega priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj upravičuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let), društva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Podeljevanje priznanj Priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj se podelijo enkrat letno na proslavi v organizaciji OI JSKD Ptuj. Podeli jih vodja območne izpostave ali predsednik/-ca Sveta. O izbiri kandidatov odloča Svet Območne izpostave JSKD Ptuj. Jubilejna priznanja območne izpostave se podeljujejo na letnih oz. jubilejnih prireditvah društev. O podelitvi odloča Svet Območne izpostave JSKD Ptuj, podeljuje pa jih vodja območne izpostave ali predsednik/-ca Sveta. Podelitev jubilejnih priznanj ni omejeno z datumom. Predloge za jubilejna priznanja je treba oddati najmanj mesec dni pred prireditvijo, na kateri naj bo podeljeno. Rok za oddajo predlogov za priznanja Sveta Območne izpostave JSKD je 12. november 2012. Popolne vloge pošljite na naslov: Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj s pripisom »Za priznanja«. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do 21. novembra 2012. Svet Območne izpostave bo obravnaval le popolne in pravočasno prispele predloge! Razpis se posreduje vsem predsednikom kulturnih društev, osnovnim in srednjim šolam na območju območne izpostave in objavi v glasilih občin, za katere dela območna izpostava. Ptuj, september 2012 Predsednica Sveta OI JSKD Ptuj Zlatka Lampret 1. Podatki o predlagatelju: Naziv predlagatelja Poštni naslov Matična št. Ime in priimek odgovorne osebe Telefonska št. Naslov elektronske pošte 2. Podatki o kandidatu: Ime in priimek kandidata Poštni naslov Seznam do sedaj prejetih priznanj Za katero priznanje je predlagan 3. Obrazložitev za predstavitev (izpostavite poudarke) - do pol strani A4 4. Obrazložitev (razlogi, ki upravičujejo podelitev predlaganega priznanja) - do 1 A4-stran 5. Življenjepis kandidata (s poudarkom na dosežkih na kulturnem področju oz. kratek povzetek o delu društva) - do 1 A4-stran V Vidmu otroška športna šola Žogica nogica Otroška športna šola Žogica nogica je ustanovljena z namenom, da otrokom preko igre in zabave ponudi široko paleto različnih športnih znanj. Cilj otroške športne šole nista vrhunska vadba posamezne športne panoge ter doseganje tekmovalnih rezultatov, temveč v otroku vzbuditi veselje do gibanja in mu ponuditi možnost, da uspešno razvija svoje motorične in gibalne sposobnosti, hkrati pa zadovoljiti njegove potrebe po gibanju, igri in druženju. V športni šoli Žogica nogica želimo otrokom približati zdrav in aktiven način preživljanja prostega časa, jih osvoboditi odvečne energije ter jih spoznati z različnimi športnimi vsebinami. Sola je namenjena otrokom od 4. do 8. leta starosti, ki bodo razdeljeni v skupino predšolskih otrok in šolskih otrok. PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE (4-5 LET) Otroci bodo preko celega šolskega leta spoznali različne športne zvrsti, s katerimi bodo razvijali osnovne motorične sposobnosti (koordinacija, gibljivost, natančnost ...). Naprej se bomo na zabaven način poigrali z različnimi načini gibanja (plazenje, lazenje, skakanje, valjanje ...) in se srečali z elementarnimi in štafetnimi igrami. Nato bomo spoznali gimnastično in atletsko abecedo ter nekaj ur namenih tudi plezanju in plesu. Tudi na športe z žogo ne bomo pozabili. Vadba bo potekala enkrat tedensko po 45 minut. K temu dodamo še 15 minut pred začetkom in na koncu, da se z otroki preoblečemo in pripravimo na vadbo. PROGRAM ZA ŠOLSKE OTROKE (6-8 LET) Otroci se bodo podrobneje in aktivneje srečah s programom, ki je prilagojen njihovim trenutnim sposobnostim. Spoznali bodo različne športne zvrsti, pravila in značilnosti športnih iger ter se pri tem zabavali s svojimi vrstniki. Preko gibalne abecede in elementarnih iger bomo prešli na gimnastiko (osnovna akrobatika, trampolin) in atletiko (atletska abeceda, skok v daljino, tek čez ovire), se poigrali s štafetnimi in elementarnimi igrami ter spoznali igre z žogo (nogomet, košarka, odbojka). Aktivnosti bodo temeljile na igri in dobrem počutju otrok v želji, da bi vsak otrok našel šport, ki ga še posebej veseli. Vadba bo potekala dvakrat tedensko po 60 minut. Programa bosta strokovno vodena, prilagojena posamezni starostni stopnji, predznanju in količini vadbe. Lokacija: Program se bo odvijal v telovadnici in na zunanjih športnih objektih OŠ Videm. Redno vadbo bomo začeli v prvem tednu oktobra. Kontakt: Beno Repič, vodja tel. št.: 031 829 159 e-mail: sola.zogicanogica@gmail.com Vabljeni vsi otroci, ki si želijo gibanja, igre in zabave, da se nam pridružijo. Beno Repič, vodja Tetka Jesen na obisku v vrtcu Eponedeljek, 24. septembra, nas je v vrtcu obiskala tetka Jesen. Postregla nam je z razlicnimi jesenskimi darovi. E program so se vključile in nam ga obogatile babice, članice Društva kmetic občine Videm, Anica, Slavica, Marija, Dragica, Danica, Marjana in Nežka. Prinesle so nam slasten jabolčni zavitek. V eni izmed ustvarjalnih delavnic pa smo imeli možnost tudi sami ustvarjati s testom ln narediti zavitek. Zapeli smo ob igranju harmonike, na katero sta zai- grala Vesela Jožeka, Denis in Jožek. Poučila sta nas tudi o igranju harmonike in nam instrument predstavila. V veliko pomoč sta nam bili mamici Janja in Karin, ki sta nam pomagali pri pripravi tržnice in peki jabolk. Peka jabolk nam je bila zelo zanimiva, ker so se jabolka pekla na odprtem ognju in smo to nekateri videli prvič. Jabolka pa so bila slastno zapečena. Na tržnici smo prodajah kar sami, kot to počno branjevke, manipulirali smo z denarjem in denarnicami, ki so nam jih zgubale naše vzgojiteljice. Pa na vljudnostne izraze tudi nismo pozabili. Na razpolago smo imeli tudi naravni napitek iz sadja, ki smo ga kupili na tržnici. Ob pripravi smo lahko opazovali spreminjanje barve napitka, odvisno od sadja, in določali napitku okus. Ob zavitku smo se odžejali s sadnim čajem. Vseskozi nas je spremljala prijetna glasba. V ponedeljkovem dopoldanskem času smo zelo uživali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam te dejavnosti pričarali in nam na kakršen koli način priskočili na pomoč. Otroci vrtca Sonček s strokovnimi delavkami Poljska po študentsko Skupinska fotografija s »francoskega večera« Zadnji semester podiplomskega študija je po študijskem programu namenjen pripravljanju zaključnega dela. Sam sem se odločil preživeti to obdobje nekoliko drugače. Poletni semester sem v sklopu študentske izmenjave preživel kot Erasmus študent na Poljskem, v mestu Gdansk. V začetku februarja sem se poln pričakovanj z vlakom odpravil proti želenemu cilju. Pot je bila dolga in z vso prtljago precej naporna. V zraku je bilo polno adrenalina, saj je bilo prvič, da sem se odpravil od doma za toliko časa. Napetost je bila še toliko večja, saj sem vedel, da bom tam edini Slovenec. Večino začetnih skrbi so nam v času priprav na izmenjavo pomagali reševati mentorji ESN, ki so bili dodeljeni vsakemu Erasmus študentu. ESN je študentska organizacija, ki skrbi za tuje študente in jo najdete domala v vsa- ki državi, v kateri je možna izmenjava Erasmus. Ob prihodu v Gdansk me je tako že čakala študentka, ki mi je pokazala pot do študentskega doma, kjer sem pozneje prebival, ter mi dala prve napotke. Ze naslednji dan smo imeli sprejem vseh Erasmus študentov na sedežu fakultete. V letnem semestru nas je bilo štirideset, in sicer iz Turčije, Grčije, Portugalske, Španije, Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Češke, Latvije in seveda Slovenije. Najštevilčnejši so bili študentje Španije in Nemčije. Špance Poljska privlači predvsem zato, ker gre za popolnoma drugačno podnebje, prav tako pa je država zanje cenovno izjemno ugodna. Drugi najštevilčnejši so bili Nemci, od koder je bilo nekaj študentov, katerih starši so se preselili iz Poljske v Nemčijo in je torej Poljska zanje druga domovina. Tako so seveda ti študentje tudi tekoče govorili poljsko. Študent iz Češke ter jaz sva bila edina, ki sva bila na izmenjavi sama, kar se je seveda pozneje izkazalo za veliko prednost. Seveda pa je bil prvotni namen izmenjave študij na Poljskem. Večina Erasmus študentov je bila študentov ekonomije. Sedež te fakul- tete je v mestu Sopot, ki bi ga na hitro lahko primerjali z našim Portorožem, saj se njegovi prebivalci preživljajo v glavnem s turizmom. Mesto leži na skrajnem severu Poljske, tik ob Baltskem morju. Po glavni ulici se vrstijo številni lokali in diskoteke, ob koncu ulice pa že vabi peščena plaža. Le nekaj minut hoje od centra mesta Navijaško vzdušje na stadionu v Gdansku na evropskem prvenstvu je mogočna stavba fakultete. S samim študijem sem bil izjemno zadovoljen, saj so vsa Predavanja potekala v angleščini, predavali pa so nam profesorji z večletnimi, tudi mednarodnimi izkušnjami. Posebej všeč mi je bilo, da smo imeli predavanja skupaj s poljskimi študenti. Na tej fakulteti je namreč mogoče, da poljski študentje študirajo v angleščini in so tako v neprestanem stiku s tujimi študenti ter tako nadgrajujejo znanje tujega jezika in sklepajo nova prijateljstva. Sam sem sicer na Poljskem pripravljal zaključno delo, vendar sem kljub temu opravil nekaj izpitov, ki so mi dali nekaj več znanja o Poljski, ki je tudi predmet moje raziskave. Za Poljsko med ljudmi še vedno veljajo nekateri stereotipni pogledi. Sam sem državo obiskal že večkrat, sicer pretežno južni del, vendar moram reči, da se ta kot celota počasi, a vztrajno razvija. Navsezadnje je edina država, ki v času finančne in gospodarske krize beleži večjo gospodarsko rast, morebiti res zaradi velikih državnih investicij v izgradnjo cestnih povezav in infrastrukture. Iudi za študente je na Polj- skem dobro poskrbljeno. Zagotovljen nam je bil 51-odstotni popust na ves javni prevoz, kar nam je omogočalo izredno poceni izlete po vsej državi. Vsi Era-smus študentje pa smo prav tako dobili poljske mobilne številke z brezplačnim pošiljanjem sporočil med Ere-smus študenti, kar nam je prišlo zelo prav. Organizirani so bili številni izleti, obiskali smo številna arhitekturno in družbeno zanimiva mesta, kot so Torun, Poznan, 01sztyn, Malbork. Odpravili smo se tudi na srečanje vseh Era-smus študentov na Poljskem, ki je bilo v Wroclawu. Tam smo v družbi z drugimi tujimi študenti spoznavali mesto gostiteljico ter bili na številnih zabavah, ki so nam jih pripravili. Da ni bilo preveč domotožja, so poskrbeli prijatelji, saj sem bil deležen kar dveh obiskov iz Slovenije. Prinesli so mi nekaj domačih dobrot, s katerimi smo se skupaj pogostili. Svojim slovenskim prijateljem sem razkazal mesti Gdansk in Sopot, nad njunimi lepotami so bili navdušeni. Leto 2012 je za Poljsko nekaj posebnega, saj so bili tudi gostitelji evropskega nogometnega prvenstva v nogometu. To se je dalo čutiti na vsakem koraku, saj so mrzlične priprave na ta dogodek potekale po vsej državi že vse od prihoda in so se iz meseca v mesec samo še stopnjevale. Kdor je bil v zadnjih letih na Poljskem, ve, da se je ta spremenila v eno samo gradbišče, vendar je bilo to v zadnjega pol leta še bolj očitno. Čeprav se nam je tekom potovanj po državi zdelo, da bo nemogoče, da bi bili vsi arhitekturni projekti končani do junija, jim je v grobem nekako uspelo. Izgradnje cest, ki jim jih ni uspelo v celoti izvesti, pa verjamem, da bodo dokončane v naslednjih letih, saj bo to omogočilo dosti hitrejše potovanje v prihodnosti. Nekoliko strahu smo glede Poljske imeli le glede znanja tujih jezikov ljudi, ki so zaposleni pri javnem transportu, saj ti po večini ne govorijo angleško, tako da smo večkrat morali uporabljati svoje znanje poljščine, ki smo si ga nabrali v času našega bivanja, v veliko pomoč pa so nam bili tudi poljski prijatelji, s katerimi smo se veliko družili. Za evropsko prvenstvo so se organizatorji domislili dobre rešitve: organizirali so mreže prostovoljcev, ki so bili na vseh večjih železniških postajah ter pomagali navijačem, tako domačim kot tujim. Kot mi je povedal eden izmed njih, so bili na voljo za pomoč na dan tekme kot tudi dan pred tekmo in po njej. Nasploh bi organizacijo tekem na Poljskem lahko ocenili kot izredno dobro, vsaj kolikor smo zadevo spremljali v Gdansku. Vlaki SKM, hitri vlaki, ki povezujejo mesta Gdnya, Sopot in Gdansk, so junija vozili pogosteje, prav tako tramvaji. Na cestah in v bližini stadiona je bilo neprimerno več policistov in drugih varnostnikov. Na dan tekem je policija v Gdansku zaprla približno pet kilometrov cest v okolici stadiona, da so navijači od železniške ter tramvajskih postaj lahko varno prišli na prizorišče tekem. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za tiste, ki si niso uspeli zagotoviti karte za stadion, saj so pripravili veliko središče za navijače, kjer je več tisoč ljudi lahko spremljalo tekme preko velikega ekrana. To se je v Gdansku nahajalo le slab kilometer od glavne železniške postaje. V tem mesecu dni je bila Poljska resnično prepreže-na s turisti in navijači iz vse Evrope in tudi od drugod. Tako so se ulice Gdanska, Sopota in Gdinye v času tekem popolnoma obarvale v rdečo zaradi Spancev, v zeleno zaradi Ircev, karirasto zaradi Hrvatov, v barve Nemcev, Grkov in še koga. Po vseh lokalih in terasah so bile televizije in vladalo je resnično navijaško vzdušje. S prijateljico iz Grčije in prijateljem iz Poljske se nam je ponudila odlična priložnost, da si eno tekmo ogledamo tudi v živo. Tako smo si ogledali zadnjo tekmo, ki je bila odigrana v Gdansku, to je bila tekma med Nemčijo in Grčijo. Policija in številni prostovoljci so skrbeli, da so navijači kar najhitreje prišli do stadiona. Kljub množici je tudi varnostni pregled potekal dokaj hitro, tako da smo še pravočasno prišli na stadion. Vzdušje na tekmi je bilo res neverjetno. Navijači Pred ekonomsko fakulteto v Sopotu Foto: osebni arhiv U. Sitarja so resnično pokazali veliko izvirnosti, saj so bili opravljeni v najrazličnejše kostume, da bi kar se da najbolj pokazali podporo svoji favorizirani državi. S to tekmo je Poljska sklenila svoj organizacijski del tega tekmovanja. Že naslednje dni pa so se v sredstvih javnega obveščanja spraševali, kaj bodo sedaj naredili s temi objekti, ki so predstavljali izredno velik strošek izgradnje, podobno velik pa bo sedaj strošek njihovega vzdrževanja. Ne glede na vse verjamem, da je bilo izredno dobro, da je Poljska pristopila k organizaciji tega tekmovanja in se tako predstavila kot moderna in v prihodnost zazrta država. Konec evropskega prvenstva v nogometu pa je sovpadal tudi s koncem letnega semestra na fakultetah. Domov so začeli odhajati prvi Era-smus študentje, obogateni z novimi znanji, nepozabnimi dogodivščinami in prijateljstvi. Slovo je bilo izredno težko, saj smo postali tako rekoč prava družina ter se močno navezali drug na drugega. Konec junija smo bili že vsak v svoji državi. Sedaj nam ostanejo samo še stiki prek spleta. Upam, da bodo prijateljstva ostala, saj smo si obljubili, da se bomo tudi obiskovali. Uroš Sitar Šola Leskovec praznuje stoletje Minilo je stoletje, odkar so prvi učenci prestopili šolski prag Osnovne šole Leskovec. 5. novembra 1912 je bila namreč otvoritev nove šolske zgradbe. V času svojega delovanja je šola v Leskovcu vzgojila in izobrazila številne generacije učencev. Lahko rečem, da je bila gonilna sila kulturnega življenja v kraju. Stoletnica šole je jubilej, ki smo ga želeli tudi primerno obeležiti. Ob tej priložnosti bomo izdali zbornik Ob 100-letnici šolske zgradbe v Leskovcu. V celoletnem projektu Sola Leskovec skozi čas pa smo raziskovali življenje in delo naše šole skozi zgodovino. Zaključek projekta bomo predstavili na prireditvi, ki bo 5. novembra 2012. Veseli bomo, če se nam boste pridružili. Šolska lepotica izpred 100 let ostaja še vedno lepotica v kraju, toži se ji le po večjem številu otrok. Risba Narodne šole Leskovec iz leta 1912 (Šolska kronika) OSNOVNA ŠOLA VIDEM. PODRUŽNICA LESKOVEC na prireditev ob 100-letnici šolske zgradbe v Leskovcu, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2012, ob 17. url v telovadnici šole Leskovec. Veselimo se srečanja z Vami. Marjana Srdinšek, vodja šole Leskovec Helena Šegula, ravnateljica^tDŠ Videm Marjana Srdinšek, vodja šole Leskovec TEŽAVE Z DROGO? NI ŠE PREPOZNO! Pokliči: 01/548-03-63 ali 051/339-725 Zavod Pelikan - Karitas - svetovanje - zdravljenje (slovenske komune) - reintegracija Zavod Pelikan-Karitas Pomoč odvisnikom in zasvojenim Litijska 24, 1000 Ljubljana http://www.pelikan.karitas.si mail: pelikan@karitas.si Program sofinancira- MlMl Pater Janez Ferlež in nogometni klub Joe Fernandes Nogometna ekipa Že nekaj časa obstaja ekipa malega nogometa Joe Fernandes. Odkar sem prišel v Videm, se zraven drugih aktivnosti trudim, da tudi na nogometnem igrišču vabim mlade. Zakaj takšno ime? Včasih sem imel »lepo« navado, da sem si izmišljeval razna imena, ki sem jih dodajal h govoru ob kakšnih družabnih srečanjih. Tako sem nekaj časa uporabljal pri igri tudi ime Joe Fernandes, kar mi je pomagalo, da smo se med igro tudi malo nasmejali. In ker sem to večkrat uporabil, se me je oprijel vzdevek Joe Fernandes. Tako je tudi naša ekipa privzela to ime, večkrat pa se udeležimo kakšnega nogometnega turnirja. Največ uspehov je ekipa doživela, ko sem deloval pri sv. 1 rojiti v Flalozah. V Rogaški Slatini smo bili prvi v tretji in drugi zimski ligi. Nekaj Pokalov imamo še z raznih turnirjev. Tukaj v Vidmu pa še na največje uspehe čakamo. Kdor čaka, dočaka. ORATORIJ 2012 Tudi letos je v naši župniji v Vidmu potekal oratorij z naslovom »Grem jaz!« z osrednjo junakinjo Marijo Dominiko Mazzarello. Marija Dominika je svoje življenje posvetila mladim, predvsem dekletom. Pri tem pa jo zaznamuje zavzetost, preprostost in veselje. Skupaj z Don Boskom je za vzgojo deklet ustanovila redovno družbo hčera Marije Pomočnice ali, kot jim rečemo po domače, salezijanke, ki so danes razširjene po vsem svetu. Bila je zelo živahna, navihana, vztrajna, vesela, vedno pripravljena pomagati ali poprijeti za katero koli delo v družini, na polju, med vrstnicami, pri sorodnikih, v cerkvi. V vsakem trenutku je iskala odgovor ljubezni do Boga in do bližnjega. Zato je njena odločitev »grem jaz« ni postavljala za zgled le njenim sodobnikom, temveč predstavlja izziv mladim in malo manj mladim še danes. Z otroki smo govorili o temah, pri katerih nam je Marija Dominika še posebej za vzgled: o družini, dolžnostih, prostovoljstvu, preprostosti in poslanstvu. Oratorij je trajal pet dni, in sicer od 2. do 6. julija. Na župnijskem dvorišču se je te dni zbiralo kar 98 otrok in 33 animatorjev. Vsak dan so nam animatorji uprizorili dramsko igro iz življenja Marije Dominike, ki je bila glavna tema katehez. Sledile so delavnice, v katerih so otroci pokazali svojo ustvarjalnost. Izdelovali so okvirje za slike, škatle spremenili v živali, izdelali ladjice, zvijali balone v vse mogoče figurice in podobno. Seveda pa smo se na oratoriju tudi igrali. Najbolj 'carske' so bile vodne igre, ki smo se jih letos igrali kar dvakrat. V četrtek smo se z avtobusi odpeljali v Bumbar park, kjer smo na igralih pustili veliko energije in razigranosti. Po vrnitvi v Videm in okusnih čevapčičih nas je obiskal Pavle Ravnohrib in igrali smo se malih sivih celic. Kasneje, ko je veter nehal strašiti, smo za župniščem postavili kar 17 šotorov, kjer smo po zabavnem večeru sladko zaspali. V petek ob treh so se nam pridružili starši in drugi, katerim smo na hitro pokazali, kaj smo počeli v tem tednu. Razšli smo se z navezanimi novimi prijateljstvi, novimi doživetimi dogodivščinami, z lepimi spomini na ta teden ter z upanjem, da se naslednje leto spet srečamo na naslednjem oratoriju. Flvala vsem staršem, ki ste nam zaupali otroke, dobrotnikom in sponzorjem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi letošnjega oratorija. p. Janez Ferlež Udeleženci oratorija Lancovski folkloristi peli in plesali na ruskem odru Člani in članice FD Lancova vas so se v začetku septembra vrnili z desetdnevnega gostovanja v Rusiji, kjer so v Moskvi in okrožju Vladimir obiskovalcem dveh mednarodnih festivalov predstavili bogato kulturno dediščino Lancove vasi in njene okolice. Domov so prinesli lepe spomine na nepozabno gostovanje, hkrati pa so veseli, da so lahko tudi sami pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije- Lancovski folkloristi so znani po tem, da ljudsko izročilo domačega kraja predstavljajo tudi na številnih gostovanjih po tujini. Letošnje pa je bilo zares nekaj posebnega, saj so se v času od 30. avgusta do 8. septembra mudili v daljni Rusiji. Mateja Verho-všek, predsednica FD Lancova vas, in Janko Jerenko, strokovni vodja skupine, sta nam povedala, da je povabilo prišlo preko Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije (ZLTSS) in članstva v mednarodni organizaciji CIOFF. »Vabilo je prišlo dokaj pozno, zato smo imeli zelo malo časa za priprave. Vsekakor so se nam obrestovale redne vaje in celoletni trud; če ne delaš čez leto, namreč ne moreš v enem mesecu pripraviti 40-minutnega programa,« je o hitrem odzivu na povabilo povedal J. Jerenko. VELIK ORGANIZACIJSKI ZALOGAJ »Podati se na gostovanje v oddaljeno Moskvo je tudi velik organizacijski pa tudi finančni zalogaj. Na voljo smo imeli le malo časa, da smo uredili vse potrebno, saj zahteva potovanje z letalom veliko dodatnih priprav — vizumi, letalske vozovnice, prtljaga. Prav tako pa je bil to čas dopustov, ko so bili nekateri naši člani še na počitnicah. Veseli smo, da nam je navkljub vsemu uspelo sestaviti ekipo za to gostovanje, ki je bila pripravljena pokriti tudi del stroškov,« je povzela potek priprav M. Verhovšek. ODLIČNI POGOJI ZA NASTOPANJE Najprej so se v Moskvi udeležili 7. mednarodnega folklornega festivala, kjer so nastopili v družbi osmih tujih skupin: iz Italije, Brazilije, Romunije, Srilanke, Portugalske, Kitajske, Koreje in Srbije. Oder je bil postavljen malo izven centra Moskve, v parku, pogoji za nastopanje, osvetljava in ozvočenje pa več kot odlični. Gez nekaj dni so se vse skupine preselile v okrožje Vladimir, v mesto Suzdal. Lancovski folkloristi so tudi tukaj in po okoliških mestih predstavljali plese, pesmi, šege in navade Lancove vasi in okolice. Ob začetku in koncu festivala so se z nekajminutnim programom predstavile vse skupine. »Rusi so se kot organizatorji zelo potrudili in izkazali spoštovanje do gostujočih skupin, saj so se ob nastopu vsake skupine na zaslonu vrtele kulise iz države, ki se je predstavljala na odru. Tako smo lahko videli na platnu tudi Bled, Ptuj, Ljubljano in Piran. Oba festivala sta bila na visoki organizacijski ravni in takih gostovanj bi si želeli še več,« je sklenil J. Jerenko. RUSI PRESENETILI KOT GOSTITELJI Rusi so se kot gostitelji izka- zali, pravzaprav so jih prijetno presenetili, saj so imeli Lancovljani informacije nekaterih prejšnjih skupin, ki so se iz Rusije vrnile s slabimi izkušnjami. V prostem času so gostitelji poskrbeli za številne oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti in animacije, lancovskim folkloristom pa ostaja v spominu predvsem nepozabna vožnja z moskovskim metrojem. V Moskvi so se srečali tudi s predstavniki slovenskega konzulata, za en dan pa so jim priskrbeli tudi uradnega prevajalca. Na zaključku festivala pa so Lancovljani doživeli še eno prijetno presenečenje: pred njihovim nastopom so recitirali nekaj Prešernovih verzov v slovenščini, ki so jih nato prevedli še v ruščino. Prav gotovo ostajajo na Rusijo nepozabni spomini, ki jih bodo zapisali v bogato društveno kroniko. Ta bo namreč prihodnje leto obrnila 30. list delovanja FD Lancova vas. PK Foto: arhiv FD Lancova vas Pogled na veličastni festivalski oder v Moskvi, kjer so v družbi osmih mednarodnih skupin nastopili tudi člani FD Lancova vas. Rožmarinovci osvajali Balkan S plesi ob jurjevanju se je folklorna skupina predstavila v Koprivnici. Rožmarinovci so se udeležili tudi V. rimskih iger v ptujskih Termah. Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene, ki ohranja kulturno dediščino domačega okolja in Slovetiije, se je letošnje poletje podalo na tri kratka popotovanja po jugoslovanskih državah. Poletje nikakor ni bilo namenjeno počitku, ampak spoznavanju novih folklornih prijateljev in seveda festivalov. V juliju nas je pot ponesla med prijazne prijatelje iz Koprivnice na Hrvaškem, kjer smo se udeležili 6. mednarodnega folklornega festivala pod naslovom Iz baki-ne skrinje. Slovenijo smo predstavili s plesi iz vzhodne Štajerske in Trsta. Z nami so nastopili še plesalci iz Makedonije, Romunije, Slovaške in seveda domačini iz KUD Koprivnica. Festival je zelo dobro organiziran in tudi dlani občinstva so se dobro ogrele ob pestrem programu. Zagotovo se bomo s prijatelji iz Koprivnice še družili. V vročih dneh avgusta smo $e udeležili tudi V. rimskih iger v Termah Ptuj. Predstavili smo se kot skupina z imenom Rozmarinus. Naš tabor Je slovel po izdelovanju rim- skih pričesk in dišalo je po domačih zeliščih. Naslednje leto se že veselimo VI. rimskih iger, kjer bomo seveda spet v rimskem slogu zastopali naše barve. Takoj za tem nas je že čakala pot v Sarajevo na festival Susret prijatelja Ilidža 2012. Sarajevčani so nas dobro sprejeli. Na to pot smo združili moči folkloristi iz FD Rožmarin Dolena, FS Rogoznica in FS Podgorci ter skupaj sestavili ekipo, ki je zastopala Slovenijo. Festival je gostil še skupine iz Grčije, Hrvaške in seveda kar nekaj skupin iz BiH. Ogledali smo si znamenito Baščaršijo, kjer so najboljši čevapčiči, in se popeljali po Sarajevu s tramvajem, ki je znamenitost tega mesta. Štajerski plesi, ki smo jih predstavili, so razgreli občinstvo in videlo se je njihovo zadovoljstvo. Takih druženj si želimo še več, zato še posebej zahvala FS Rogoznica in FS Podgorci za pomoč. Zahvala gre tudi županu občine Videm Frideriku Bračiču za donacijo. Jesen se približuje in trgatve so v polnem teku, a mi se kar ne damo. Na pobudo nekdanjega princa ptujskega kuren- te vanj a Vegana Turniškega smo se v začetku septembra podali v Kavadarce v Makedonijo na karneval Tikveški grozdober, kjer smo s plesom spet predstavljali slovenske barve. Karneval je pritegnil nekaj tisoč glavo množico in moramo priznati, da se radi udeležimo takšnih prireditev. Tako smo sezono zaključili s popotovanjem po jugu, kar zagotovo ni bilo slabo, ampak zelo dobro, saj kultura ne pozna meja, kar je najpomembnejše. Septembra smo sodelovali tudi na Kimavčevih večerih, kjer smo bili vodiči tujim folklornim skupinam. Vodiči so bili Mateja Kuhar, Mateja Smiljan, Mitja Vaupotič, Jakob Burg in Bojan Gla-ser. Pripravili smo kosilo za gostujoče skupine in udeležence sobotne povorke, ki je potekala po mestnih ulicah Ptuja. Piknik smo pripravili na Ptujski Gori, kar smo s pridom lahko združili še z ogledom prelepe bazilike Matere Zavetnice s plaščem. Naj se na tem mestu posebej zahvalim glavnim akterjem, ki so s prostovoljnim delom pripomogli, da so stvari stekle tako, kot morajo: Alešu in Maji Bedenik, Simonu in Skupaj s princem Veganom Turniškim v Makedoniji Primorski plesi so razgreli dlani občinstva v Koprivnici. Jasni Vinkler, Jani in Dušanu Potočniku, Mitju Klajnšku in Petri Horvat, Sabini Belšak, Dejanu Potočniku, Blažu Vinklerju, članicam aktiva žena iz Dolene za domače dobrote, vodji JSKD OI Ptuj Ivi Ferlinc in njenim sodelavcem, Viktorju Krušiču, PGD Breg, PGD Ptujska Gora, ŠD Ptujska Gora in občini Majšperk. Veselimo se ponovnega sodelovanja, zato še vsem enkrat hvala. Plesali smo tudi na abrahamu. Imamo pa že kar nekaj povabil na nastope v bližnji in daljni okolici. Naj zaključim s povabilom, da kdor si želi plesa in dobrega druženja, naj se nam pridruži. Vaje imamo vsak petek ob 20. uri. Naj kultura ne zamre, kulturo je treba negovati, da bodo prihodnji rodovi poznali kulturno dediščino svojih prednikov. VELIKO PRIJETNIH OPRAVIL TUDI V AKTIVU ŽENA Aktiv žena se ponaša s kar nekajletno tradicijo v društvu. Pripomorejo, da se dru- štvo predstavlja tudi s kulinarično dediščino, kar je zelo pomembno. Letošnje poletje je bilo za njih zelo aktivno. V maju so pekle drobno trajno pecivo, ki ga pečejo gospodinje ob praznikih ali različnih priložnostih. Njihov mentor je bil Bojan Glaser, ki je drugače plesalec v folklorni skupini, a je po osnovni izobrazbi slaščičar. Članice so bile nadvse navdušene, kako lahko z drobnimi triki naredijo pecivo okusno in privlačno za oči. Junija so pridne roke članic pekle pecivo za Vidovo nedeljo, ki je tradicionalno potekala v sklopu občinskega praznika v Vidmu. V juliju so se udeležile okrogle mize na temo vloga gospodinje v sedanjem času na kmetiji in si ogledale predstavitev domačega zeliščarstva, kar jih je navdušilo, saj so se na V. rimskih igrah v Termah Ptuj predstavile z zelišči. Gostom so predstavile in ponujale domača zelišča in dišavnice. Nekatera izmed njih so uporabljali tudi v starem Rimu. Julija so skupaj s plesalci in drugimi člani folklornega društva očistile dvorano in njeno okolico v domu krajanov v Doleni. Pomagale so tudi pri pripravi kosila v okviru folklornega festivala Kimavčevi večeri. Pekle so pecivo in druge domače dobrote. Jesen je tukaj in spet se bodo redno sestajale, saj jih čaka priprava na martinovanje, hkrati pa bodo izboljšale in obnovile svoje znanje o ročnih delih. Bojan Glaser V Sarajevu so združili moči plesalci iz različnih folklornih skupin. Folkloristi iz Pobrežja so se potepali po Celjskem gradu Foto: AG Drobno pecivo se je v maju peklo pod budnim očesom mentorja Bojana. Timi Sitar deseti na svetu Timi (levo) v boju z Američanom (desno) Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstva organizacije WAKO v Bratislavi se je naša mlada reprezentanca odrezala nad pričakovanji. Na Slovaškem je od 9. do 15. septembra sodelovalo okrog 1600 tekmovalcev iz 50 držav z vseh petih celin. Tekmovanje je potekalo v šemi, light in full contactu, po pravilih K-l ter loiv kicku in glasbenih formah. Slovenci so osvojili 16 kolajn: 1 zlato, 6 srebrnih in 9 bronastih. Na tekmovanje je pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja odpotovalo 40 članic in članov iz 11 klubov iz vse države. Iz KBV Ptuj so bili v reprezentanco s strani selektorja Bojana Korošca vpoklicani Luka Vindiš, Vito Čurin, Timi Sitar, Patrik Šulek, Simon Kaisersberger in Gašper Mlakar. Za ekipo Ptuja je torej nastopil tudi Timi Sitar, doma iz Vidma. Njegov trener in tudi predsednik Kikboks zveze Slovenije je Vladimir Sitar. Timi Sitar je imel med vsemi Ptujčani največ tekmecev v svoji kategoriji in bi moral za preboj v polfinale premagati tri nasprotnike. V kategoriji mlajših kadetov do 42 kg je v šestnajstini finala presenetil vse in premagal Robita Eyyunnija iz ZDA zli : 1. V osmini finala je dobil za nasprotnika poznejšega finalista Luka Henseya iz Irske in po dobri borbi izgubil. Tako je kljub odličnemu nastopu osvojil 10. mesto. EKIPNO TEKMOVANJE V ekipnih borbah je za reprezentanco Slovenije (ena članica in trije člani) nastopal tudi Timi Sitar v kategoriji mlajših kadetov. V osmini finala je ekipa Slovenije izgubila z ekipo Madžarske (poznejši zmagovalci, smola z žrebom) in osvojila 9. mesto. Na koncu velja poudariti, da je to velik uspeh za našega mladega tekmovalca, ki hodi po poti svojega očeta, ki je bil v svoji mladosti stalni član reprezentance nekdanje skupne države Jugoslavije, osvojil dvanajst naslovov prvaka Jugoslavije in postal evropski prvak. Vladimir Sitar: »S svetovnega prvenstva se vračamo zelo zadovoljni in ponosni, saj smo osvojili 16 kolajn. Predvsem pa smo veseli člani KBV Ptuj in KBV Ormož, saj imamo skupaj pet kolajn. Naj poudarim, da je bilo treba v posameznih kategorijah zmagati kar nekaj borb, da se je osvojila medalja. Tokrat je bila konkurenca res huda, resnično je bila prisotna vsa svetovna elita in na takih tekmovanjih ni slabih tekmovalcev ali podarjenih borb. Po napornih petih dneh tekmovanja smo Slovenci osvojili kar 16 medalj, kar je po mnenju strokovnega vodstva odličen uspeh. Predvsem je bil na tem prvenstvu opazen velik dvig kakovosti naše reprezentance v disciplini šemi kontakt, rahel padec pa smo zaznali v light kontaktu.« Besedilo in foto: Franc Slodnjak Oktober - mesec požarne varnosti Oktober je mesec požarne varnosti, kar predstavlja za gasilce mesec promocije in akcije, za občane pa je to priložnost, da naredijo nekaj več za svojo varnost. Ker so vsa naša ravnanja povezana s tveganji, naj ne bo odveč, da pri tem vedno in povsod ravnamo varno. V mesecu požarne varnosti bodo PGD v GZ Videm okrepila svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela, aktivnosti pa se bodo odvijale v okviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD. V sku- pnem programu GZ Videm bo posebna pozornost namenjena varnemu delu gasilcev na strehi. Ker pa je delo na strehi zelo zahtevno in tvegano, bo prikaz pri PGD Tržeč, in to z opremo, ki jo imajo gasilci. Pri vsem tem želimo opozoriti, da bi gasilci potrebovali posebna oblačila in posebno opremo, da morajo občani zagotoviti ustrezno varno streho in da so gasilci pri objektih s sončno elektrarno delovno omejeni oziroma je lastnik v primeru požara bolj ogrožen. Omenjena odprta vprašanja naj bodo izraz potrebe vsem, ki so za to pristojni, kajti gasilci morajo najprej poskrbeti za lastno varnost, šele nato sledi operativna akcija. Vsa PGD bodo izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloženkami. Namen je ozaveščanje občanov, da ne počnejo stvari, ki bi bile preveč nevarne, oz. da najprej poskrbijo za ustrezno varnost. Mesec oktober kot tradicionalni mesec požarne varnosti je v letu 2012 namenjen posledicam potresa. »Po potresu lahko tudi zagori« je slogan letošnjega projekta Oktober — mesec požarne Po potresu lahko tudi zagori! Več: www.sos112.si H oktober - mesec požarne varnosti ■80 www.sosll2.si | wap.sosll2.si varnosti, ki ga je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Namen letošnjega projekta je opozoriti, da je boj s potresom dobljen ali izgubljen pred potresom in da po potresu obstaja zraven velike škode tudi mnogo tveganj. Na tem mestu lahko koristno uporabite vsebine, posvečene letošnjemu mesecu požarne varnosti, in dodatne informacije na spletnih straneh www.sosl 12.si, www.szpv.si in www.gasilec.net. GASILCI V OKTOBRU VEČ TUDI NA ŠOLAH Oktobra je tudi priložnost, da naredijo gasilci osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, v svoje vrste. Se posebej se želi animirati mlade, saj je tu težišče gasil- skega kadrovanja. Če pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč ozaveščanje za varno življenje, kajti včasih je treba tako malo, pa smo ob vse. Gasilski domovi dobijo v mesecu oktobru posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike, opreme in vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom in še posebej mladim. Tokrat gasilci pokažejo prav vse - opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč potrebujejo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se pojavi, da povpraševanje preseže ponudbo. Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezni požarni red, evakuacijo in požarni načrt, pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv celo leto. Društva tudi pregledujejo hidrante in prav pa bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje. Nekateri pričakujejo, da so samo gasilci odgovorni za požarno kot tudi vsako drugo varnost pred nesrečami, pa to ni prav. Vsak je odgovoren za svojo varnost in zanjo mora vedno skrbeti, gasilci pa nastopijo takrat, ko so lastni ukrepi izčrpani. Na to mislimo in počnimo že danes, da jutri ne bo prepozno. Ne kriviti drugih za našo varnost, če sami premalo ali nič ne naredimo. Mnogo razprave smo gasilci na zadnji seji namenili tistemu delu gasilskega in negasilskega dela, kjer lastniki premalo pazijo na svoje živali. Del varnosti so tudi varnostni standardi pri ravnanju z živalmi, kdor jih ima, se mora po teh tudi ravnati. Mesec požarne varnosti je le trenutek, ko je več promocije požarne in splošne varnosti, sama varnost pa je naša stalna naloga. Če pa na njo pozabimo, lahko drago plačamo. Gasilci so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, vendar vedno obstaja predpogoj, da je lastnik odgovoren, da za svojo varnost naredi vse. To velja tako za stanje pred nesrečo kot tudi v sami nesreči. Mag. Janez Merc Dan gasilca GZ Videm letos v Podlehniku 23. junija je bil pri PGD Podlehnik dati gasilcev GZ Videm. Gasilsko praznovanje, ki se obeleži vsako leto s svojim dnevom, je bilo povezano tudi s 40-letnico PGD Podlehnik. Čestitke gasilcem sta izrazila domači župan Marko Maučič in predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc. Dan gasilcev vedno ponudi priložnost, da gasilci proslavijo dosežene rezultate in si postavijo nove cilje. Postavljanje novih ciljev je povezano s prisotnimi predstav- niki lokalne skupnosti, saj so naloge, ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge lokalne skupnosti. Velikost praznika pa je vedno odvisna od vloženega dela gasilcev. Več, kot nekdo naredi, bolj si slavje zasluži in večjo težo ima. Slavje gasilcev je tudi praznik krajanov, saj slavijo tisti, ki jim zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. Verjeli ali ne, to pa smo vsi, in to vsak trenutek, kajti pozabiti na preventivo pomeni vračanje nazaj ali celo v pogubo. Gasilci iz Podlehnika so predstavili prehojeno pot in si zastavili zelo smele cilje. Ti so povezani z aktivnostmi za lastne prostore in kadrovsko krepitev. Mag. Janez Merc Foto: Domen Golob Na tekmovanju GZ Videm 22 ekip V ponedeljek, 25. junija, je bilo pri PGD Podlehnik tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V kategoriji pionirjev, mladine, članov in veteranov se je pomerilo kar 22 ekip. Nastopajoče ekipe so prikazale izredno dobre tekmovalne rezultate, kar pomeni, da je v ekipah Pozitivna energija za dobrim gasilskim znanjem. Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilska družina precej velika, imamo vedno težave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoče ustreči vsem, pa čeprav smo z določitvijo 25. junija kot stalnega termina dosegli najugodnejši termin. Cilj tekmovanja je zraven dobrih rezultatov, ki naj bi prispevali k uspešni opera-tivi, predvsem v kadrovski krepitvi društev. Tako smo tekmovanje prilagodili temu, I . tl i\L— | '1 / 22 \ 1 o 1 da lahko nastopi čim več enot, kar pa pomeni veliko koristnega dela v gasilskih enotah. Tistim, ki tokrat ni uspelo oblikovati ekipe ali zabeležiti dobrega rezultata, pa velja nasvet, da moramo s pripravami začeti že danes za naslednje leto in da pravih in zvestih gasilcev ne premami in premaga nihče. Mag. Janez Merc Novičke iz PD Naveza Planinci PD Naveza smo bili čez poletje precej aktivni, saj je, kot je znano, poletje najlepši čas za obisk gora. Tako smo junija v sklopu Vidovih dnevov organizirali pohod od Borla do Vidma, kije potekal po našem delu Slovenjegori-ške planinske poti ter po delu Videmske planinske poti. Pohoda se je udeležilo lepo število pohodnikov, ki so bili zelo zadovoljni z lepotami gmajn ob Dravi in v Šturmovcih. daljši počitek. Prav tako v avgustu se je nekaj najpogumnejših planincev skupaj s prijatelji iz PD Hakl podalo na zelo zahtevno turo v Dolomite. Preplezali so eno najstrašnejših, a najodličnejših plezalnih ferat v Dolomitih, Giovani Lipel-la na Tofano di Rozes, 3225 metrov visoko goro tik za Gortino. Čestitamo! Predzadnji vikend v avgustu se je devet planincev podalo na naš simbol slovenstva V avgustu je planince PD Naveza pot zapeljala na Malo Mojstrovko. Na vrh so se podali z Vršiča. (Foto: Marko Vinko) Predzadnji vikend v avgustu se je devet izkušenih planincev podalo na naš simbol slovenstva - na Triglav. (Foto: Stanko Simonič) znanje. Planinsko zanimivi bosta tudi jesen in zima, saj imamo v načrtu še nekaj izletov. V oktobru se bomo podali na Raduho, v novembru na Kras in Peco, v decembru pa nas čaka nekaj lahkotnejšega. Vmes bo tudi kostanjev piknik. Vse informacije o izletih lahko najdete na www. pd-naveza.si. PD Naveza želi vsem udeležencev obilo lepih pohodov. Prisrčno vabljeni med nas! Marko Vinko, tajnik PD Naveza V juliju nam je zagodlo vreme, zato nas je šele v avgustu pot zapeljala na Malo Mojstrovko. Z Vršiča, prepolnega s turisti, smo se podali na vrh, večina po lahki poti, štirje najbolj pogumni pa so se podali po zelo zahtevni Hanzovi poti. Izlet smo nato zaključi pri Koči na Gozdu, kjer smo si privoščili kosilo in - Triglav. Pot smo pričeli v dolini Vrata in se po Tominškov! poti povzpeli najprej do Kredarice, nato pa preko Malega Triglava na vrh. Pot je izredno zanimiva, ne najlažja, vendar nam je uspelo. Na vrhu je sledil obvezen krst prvopristopnikov — teh je bilo kar pet, vsak je dobil planinsko ime in pisno pri- Sedmo srečanje Šturmovčanov Letos smo se spet zbrali prvo soboto v juniju na Petrovi domačiji v Šturmovcih in obeležili praznik vseh nas šturmovčanov. Že sedem let ohranjamo tradicijo tega novonastalega tako imenovanega praznika vseh vaščanov in naših prijateljev. Za kulturni glasbeni program so poskrbeli pevci Vinogra- dniki. Šturmovčanka Nuša Strafela je prebrala odlomek iz knjige Basni, postavljene na glavo, ki so jo skupaj s še nekaterimi učenci OS Videm izdali v letošnjem letu. Zbrane je nagovoril tudi poslanec DZ RS Branko Marinič, ki je povedal, da se zelo rad udeležuje naših srečanj in da naj taki dogodki povezujejo ljudi med seboj. Trgatev v Šturmovcih Zlata jesen zmeraj postreže z obilico dobrot, ki smo jih skozi leto pripravili s pomočjo matere narave. Torej ni nič nenavadnega, da se najlepši in najbolj tipični slovenski ljudski prazniki zvrstijo prav v tem letnem času. Eden izmed najljubših, predvsem Štajercem, je zagotovo trgatev. Na sončno septembrsko nedeljo smo vaščani na Petrovi domačiji obrali brajda. Prsti so se kar lepili od sladkosti grozdja. Grozdje vsako leto dozori bolj zgodaj, saj sončno vreme pospeši zore- nje, obenem pa poskrbi, da je grozdje slajše. Po končani trgatvi in pre-šanju se je miza obložila z domačimi dobrotami. Pridne gospodinje so prinesle slastne prigrizke, gerpo in pecivo. Naša glavna kuharica je bila predsednica TD Sturmača Sonja Predikaka, ki nam je postregla s pravim domačim 'prolenkom'. Kletar Jakob Krajnc bo imel tudi letos prijetno opravilo, saj nas čaka sladka žlahtna kapljica. Zato pa se že veselimo prihajajočega martinovanja. Laura Rožman Po trgatvi so se berači še okrepčali in veselo družili. Foto: MB Utrinek s prijetnega srečanja Šturmovčanov Seveda smo izvedli tudi tekmovanje v zabijanju žebljev, v katerem je ponovno zmagal Dušan Hrga, ki je z izjemo lanskega tekmovanja domov odnesel vse lovorike in v tem postaja že skoraj nepremagljiv. Za glasbo in za to, da se je plesalo, je poskrbel naš dober prijatelj in stalni gost na naših srečanjih, Jože Topolovec. Tudi družba je bila prijetna, zato se je druženje nadaljevalo še pozno v noč. Ko se spomnimo sedem let nazaj, smo prvo srečanje organizirali na deževno junijsko soboto in zato smo dogodek izpeljali v vaškem domu v Pobrežju. Sedaj pa smo že nekaj let veseli, da imamo v vasi prostor, Petrovo domačijo, kjer se lahko srečujemo. Ne glede na to, ali na poti proti domu zavijemo v križišču levo ali desno, ostaja Petrova domačija prostor, kjer se lahko srečamo vsi vaščani. Laura Rožman Aerobika za ženske Občina Videm in Center aerobike Ptuj vabita vse ženske in dekleta, ki želijo narediti nekaj več za svoje telo tudi v zimskem času, na aerobne vadbe (zumba, TNZ, body pump, pilates, gymnastick ...). Vadbe bodo potekale ob četrtkih in sobotah med 18. in 19. uro v telovadnici Osnovne šole Videm. Prvi dve vadbi bosta v četrtek, 25. 10. 2012, in četrtek, 8. 11. 2012, ob 18. uri v telovadnici, kjer se bo Center aerobike s Ptuja s svojimi vaditelji predstavil in skupaj z vami oblikoval program za vas. Uvodni dve vadbi sta brezplačni. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani občine Videm (obcina.videm.si) in Centra aerobike Ptuj (www. aerobika, net). Pridružite se nam v čim večjem številu. BK Lancovljanke na Bizeljskem in v Jakobskem Dolu Članice DPŽD Lancova vas so se konec junija udeležile regijskega Posavskega srečanja kmetic, dan pa izkoristile še za spoznavanje lepot Bizeljskega. Ta dan so se jim pridružili še videmski Veseli Jožeki, tako da je bilo še bolj veselo in družabno. V sredini julija so se odpravile še v Jakobski Dol, kjer so se udeležile 4. državnega tekmovanja članic društev kmečkih žena Slovenije v kuhanju kisle žiipe - Jakobska kiihla 2012. Ogled znamenitih "repnic" je na duhovit način popestrila tamkajšnja vodička in poskrbela za veliko smeha. Lancovljanke so stike z Bre-žičankami navezale lani novembra, ko so jih le-te obiskale v Lancovi vasi, letos pa so jim vrnile obisk. Na pot so se odpravile 23. junija, s seboj pa vzele še Vesele Jože-ke, ki so se z veseljem odzvali njihovemu povabilu. Najprej jih je dopoldne na turistični kmetiji Balon — Bela gorca pričakala topla malica, nato pa so jih gostiteljice popeljale po Bizeljskem. Ogledale so si eno tamkajšnjih najlepših "repnic", repnico Najger. Gre pravzaprav za jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Nekoč so jame uporabljali izključno za hrambo poljskih pridelkov, od tod tudi ime, danes pa v njih hranijo predvsem odlična bizeljska sortna vina, ki so jih Lancovljanke lahko tudi degustirale. Sledil je ogled zeliščarske kmetije Veronike Fabinc, ki se s to dejavnostjo ukvarja že dvajset let. Lancovljanke so obisk izkoristile še za nakup raznih zeliščnih krem in napitkov. Pot jih je nato vodila še na ogled lepo urejene živilsko-poljedelske družinske kmetije Žnidaršič. POSAVSKO SREČANJE KMETIC Popoldan se je nato ob 15. uri na Beli gorci pričelo tradicionalno srečanje društev kmetic in aktivov žena iz Sevnice, Krškega in Brežic, slednje so bile letos tudi organizatorice dogodka, Sevničanke pa se srečanja letos žal niso mogle udeležiti. Gostiteljice so poskrbele za zares pester kulturni program, v katerem Foto: PK so zaigrali tudi Veseli Jožeki, zbrane pa so nagovorili tudi župan občine Brežice Ivan Molan, predstavnik KG Z Brežice in Marija Levak, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti KS S Brežice. Ob izbranih domačih dobrotah in dobri glasbi se je nato druženje okrog 100 žena in deklet nadaljevalo v pozen večer. V JAKOBSKEM DOLU KUHALE KISLO ŽUPO Letošnje že 4. državno tekmovanje v kuhanju kisle žiipe je potekalo 15. julija, prireditev pa organizirajo članice Društva kmečkih žena Jakob in Zveza kmetic Slovenije. Letos se je med seboj pomerilo 18 ekip, ki so z delom in urejanjem delovnega prostora začele že dopoldan. Komisija je ob koncu poleg okusa kisle juhe ocenjevala tudi urejenost tekmovalk in urejenost njihovega delovnega okolja. Vse sodelujoče ekipe pa so prejele priznanje za sodelovanje, najboljša ekipa pa je prejela zlato jakobsko kiihlo Na Bizeljsko so se Lancovljanke odpravile v družbi Veselih Jože kov, ki so poskrbeli za dobro voljo in poskočne melodije. Foto: PK ter posebno nagrado. Lancovljanke sicer niso osvojile jakobske kiihle, je pa za njimi zanimiva in prijetna izkušnja. NAPOVED JESENSKIH DOGODKOV Tudi jesen bo za članice DPŽD Lancova vas pestra. V nedeljo, 21. oktobra, se obeta tradicionalni jesenski pohod. Ob 12.45 se bodo zbrale pred vaškim domom v Lancovi vasi, se nato z avtomobili zapeljale do Podlehnika, od tam pa peš do vikenda Jerice V Jakobskem Dolu so se Lancovljanke preizkusile v kuhanju kisle žiipe. Foto: L. Širovnik Zunkovič v Sp. Gruškovju, kjer bo malica in kostanjev piknik. V soboto, 3. novembra, organizirajo ob 16. uri v vaškem domu kuharski tečaj »Omake in mesne mladice«, ki ga bo vodil priznani kuharski mojster Robert Lukas. Udeležiti se nameravajo tudi Gospodinjskega večera v Zavrču — tekmovanja v lupljenju jabolk, v decembru pa bo sledil še veseli zaključek leta v vaškem domu. PK Pri Vindiševih so znova pele kose Ko je bilo leto naokrog, se je pri Vindiševih v Sovičah znova zbrala vesela družba koscev. Gospodar Franc Vidiš in njegova družina sta bila že po tradiciji odlična gostitelja, kosci pa pripravljeni na delo in druženje. Spet se je po haloškem bregu slišalo klepanje in brušenje kos, strmi travnik pod Vin-diševo zidanico pa je bil zelo hitro tudi pokošen. Žene in dekleta so travo samo še raztrosile, potem pa koscem postregle z domačo malico, v kateri pa ni manjkalo gibanice in gerpe. Koscem so po končanem delu še kako prijali haloški špricarji, med haloškimi griči pa se je proti večeru že slišala pesem vesele družbe. Ta se bo prihodnje leto v času košnje prav gotovo oglasila pri Vindiševih. TM Kosci z gospodarjem Francem so z veliko izkušenj in dobro voljo Pri koscih se je oglasila tudi domača postrežba. strmi travnik pokosili samo v nekaj urah. Foto: Vindiš Odlični tretji na ribiškem tekmovanju Člani Športno ribiškega društva Krap so aktivni skozi vse leto, v sončnem in deževnem vremenu. Zraven rednih tedenskih ribolovov v ribniku v Pobrežju se udeležujejo tekmovanj tudi drugod po Sloveniji in aktivno sodelujejo z drugimi društvi. Tako so se člani SRD Krap odzvali povabilu ribiškega društva invalidov Babuška iz Hotinje vasi na ekipno tekmovanje. Sodelovalo je 11 ekip, vsako ekipo so sesta- vljali trije tekmovalci. Ekipo SRD Krap so sestavljali Rado Junger, Zlatko Arbeiter in Peter Nahberger ter osvojili odlično tretje mesto. V septembru so zaključili z ligo, v sklopu katere je bilo izpeljanih 12 tekem, lige pa se je vedno udeleževalo 14 članov. Skupno prvo mesto je dosegel Peter Nahberger, drugo mesto je zasedel Boris Geč in tretje mesto Slavko Erlač. Besedilo in foto: AG Izsušena reka Polskava Letošnje poletje si bo marsikdo zapomnil po hudi suši, ki ni prizanašala nikomur, ne poljščinam na polju ne vodotokom in življenju v njem. Konec avgusta je bil tako pogled na reko Polskavo, od mostu pri Marohu navzdol proti Mrčinkovi brvi, popolnoma drugačen kot dve leti nazaj, ko je Polskava marsikje prestopila bregove. Letos pa je bila struga na posameznih delih popolnoma izsušena. Najstarejši prebivalci Lancove vasi ne pomnijo, da bi se podoben primer, ki smo mu bili letos priča, kdaj zgodil v zadnjih 30 letih. Polskava je na tem delu namreč presahnila, le tu in tam je še ostala kakšna manjša mlaka, v kateri je mrgolelo rib in rakov. Pogled na umirajoče življenje je spodbudil nekaj prizadevnih domačinov, da so zavihali rokave in poskušali rešiti, kar se je pač rešiti dalo. Obrnili so se tudi na Ribiško družino Ptuj, ki je zadolžena za take primere. Dobili so odgovor, da imajo na voljo le pet ljudi in da ne morejo pokrivati celotnega območja. Lanco-vljani so tako v tistih naj hujših dneh poskušali preseliti čim več vodnih živalskih vrst in jih tako ohraniti pri življenju. Vsekakor si za to dejanje zaslužijo pohvalo. Besedilo in foto: PK Prizadevni Lancovljani so kar sami zavihali rokave in poskušali Polskavi pri življenju ohraniti čim več rib, školjk in rakov. Strojni krožek Posestnik na ekskurziji v Makedoniji Utrinek s prijetnega druženja članov SK Posestnik, ki so se še pred poletjem podali v Makedonijo, zelo zanimivo deželo tudi na področju kmetijstva. Dežela v mnogih ozirih spominja na Slovenijo. Raznolik relief, število prebivalcev, naravne danosti za pridelavo hrane, bogata kulturna dediščina, na splošno marljivi ljudje, ki se trudijo uspeti vsak na svojem področju, ter težave s sosednjo državo okoli poimenovanja so le nekateri delčki poti, ki jih je na svoji poti mlade države morala prehoditi tudi Slovenija. Republika Makedonija (zaradi grškega nasprotovanja v mednarodnih sferah poimenovana tudi FYROM - For-mer Vugoslav Republic of Macedonia), ki meri 25.713 km2, je neodvisnost razglasila kmalu po slovenski, 8. 9. 1991. Dobra dva milijona prebivalcev poleg Makedoncev tvorijo še različne narodnostne skupine sosednjih držav (Albanci, Turki, Romi, Srbi in drugi), skupni BDP države znaša 21 milijard USD (121), na prebivalca pa 10.100 USD, kar pomeni 81. mesto v svetovnem merilu, denarna valuta se imenuje makedonski denar (MKD). Površine, primerne za pridelavo hrane, glede na celotno površino države (1,01 milijona ha), predstavljajo 39,4 %, od tega je trajnega travinja skoraj polovica. Gričevnat in gorski gozdni svet obsega 37 %. Strukturo kmetijskega sektorja v 80 % predstavljajo manjše kmetije z do 3 ha zemljišč, ki so zelo razdrobljena. Bilanca kmetijskega mednarodnega trgovanja (uvoz/izvoz) za leto 2010 je pozitivna v višini 33,4 milijona EUR (134,6/165 milijonov EUR). Po podatkih evropske komisije za leto 2009 (maj 2011) so v Makedoniji redili 252.500 goved, od tega 128.600 krav molznic (za primerja- vo s Slovenijo po SURS z dne 1. 12. 2011: 462.000 goved), 850.000 ovc in koz ter 194.000 prašičev. Glavne poljščine so žita in riž, oljnice, tobak, grozdje, sadje in zelenjava, ki zaradi ugodnega stičišča celinske in mediteranske klime dobro uspeva tudi na znanem območju Resen. Pridelavo sladkorne pese so v zadnjem obdobju opustili. DEŽELA PESTRIH MOŽNOSTI Udeleženci tokratne ekskurzije so lahko videli veliko od zgoraj navedene kmetijske dejavnosti. Govedo pogosto redijo v farmskih obratih, proizvodni parametri so nižji od slovenskih. Na vzhodnem delu države se svet lepo spusti v rahlo vzvalovano pokrajino, kjer prevladujeta poljedelska proizvodnja in reja živine, proizvodnja vrtnin, sadja in grozdja pa je načrtovana v za oko prijetnih zaokroženih geografskih enotah. V pokrajini Tikveš v Kava-darcih obratuje naj večja makedonska vinska klet, v katero je bilo do leta 2011 vloženih preko 22 mio. EUR, predvsem v modernizacijo opreme in tehnološko prestrukturiranje. V kleti, ki meri 1.500 m2, leto proizvedejo okoli 20 mio. litrov vina, polnilne linije napolnijo 6.000 steklenic na uro, videti pa je mogoče tudi 450 sodov za proizvodnjo vina po metodi barique. Družba ima v lasti 1.000 ha vinogradov, 2.000 kooperantov pa prideluje grozdje še na nadaljnjih 6.000 hektarjih. Člani SK Posestnik so lahko degustirali odlično vino, ki se je prileglo prijetno hladnemu ambientu vinske kleti. Seveda niso izpustili premnogih makedonskih zgodovinskih znamenitosti v Skopju, Ohridu, Bitoli, Kičevu, Tetovu, Prilepu in Štipu, občudovali so Ohridsko in Prespansko jezero, stara mestna jedra, samostane, znamenito Caršijo, drugo največjo v tem delu za sarajevsko. Vpliv močne grške in rimske kulture je npr. v glavnem mestu čutiti na domala vsakem koraku, izpostaviti pa velja impozantni kip Aleksandra Makedonskega na konju, katerega postavitev je močno vznemirila sosede Grke. Po Ohridskem jezeru so se popeljali z ladjico in med drugim videli Titovo vilo na težko dostopnem terenu, na drugi strani jezera se je že razprostirala Albanija, kasneje v Bitoli pa so bili od grške meje oddaljeni vsega borih 10 km. Naporna ekspedicija je ponovno dobro uspela, za kar gre velika zahvala tudi predsedniku SK Posestnik Antonu Zemljaku, ki se za to stanovsko in inte- resno strokovno združenje neumorno trudi že vrsto let. Tudi zaradi tega tega je krožek znan in uveljavljen preko meja domače upravne enote. Ne nazadnje pa so take priložnosti pomembne tudi za druženje med člani, ki si izmenjajo veliko strokovnih informacij in izkušenj, strokovni sodelavci pa imamo priložnost izdatno informirati ljudi o predpisih in normativih, strokovnih prijemih in zahtevah, ki jih prinašata podaljšana faza dveh let obstoječega plačilnega obdobja in novo sedemletno plačilno obdobje EU SKP v letih 2014-2020. Idealna priložnost torej, ko lahko združimo strokovno in administrativno s koristnim in prijetnim. Uspešnost kmetijske dejavnosti v bodoče je namreč od prvih dveh dejavnikov vse bolj izrazito odvisna. Besedilo in foto: Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Naš dedek Jakob Trafela Prepričana sem, da vsi dobro poznate videmskega dedka Trafelovega Jakeca. Ni veliko krajanov, ki jim ni pomagal pri popravilu kakšnega kosa oblačila. Seveda pa je marsikoga oblekel v čudovito izdelano obleko, plašč ali kostum. Večina ljudi ga kliče dedek in je med vaščani zelo priljubljen. Letos jih je dopolnil 94, a je še pred dvema letoma popravil hlače, skrajšal krilo. Dedek Jakec je o sebi povedal: »Rodil sem se 1918. leta v Ljubstavi v Halozah. Imel $em starejšo in mlajšo sestro. Otroška leta mi je zagrenila smrt staršev, saj mi je pri šestih letih umrl oče, pri osmih pa še mati. Po smrti staršev so za kmetijo in nas tri poskrbeli sorodniki. Po osnovni šoli sem se izučil za krojača v Pobrežju, do odhoda k vojakom sem delal doma. Po odsluženju vojaškega roka se je začela druga svetovna vojna in sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Najprej sem delal v Avstriji kot krojač dve leti, nato pa so me poslali v Francijo na fronto, kjer sem bil ujet, in se vrnil 1945. leta domov. Takrat je bilo težko dobiti zaposlitev. Dobil sem jo po dolgem času kot sezonski delavec na žagi na Ptuju. Potem pa sem se redno zaposlil v vinarski zadrugi, kasnejših Slovenskih goricah, v kleti, kjer sem leta 1982 dočakal upokojitev. Poročil sem se leta 1947 in z ženo sva imela šest otrok, od tega jih danes živi pet. Leta 1977 sva se z ženo preselila k sinu Slavku v Videm. Leta 2001 mi je umrla žena in takrat sta skrb zame prevzela sin Slavko in njegova žena Katica. V odsotnosti jima priskočita na pomoč sin Vlado in njegova žena Danica.« Jakeca smo vprašali za recept za lepo in dolgo življenje. Povedal je: »Delo me je krepilo, čeprav nisem nikoli pretiraval. Skromen sem bil tudi pri jedi in pitju. Veliko sem se gibal, kolesaril, saj sem se vsa leta vozil v službo s kolesom iz Haloz na Ptuj. Nisem se jezil, nisem sovražil ali želel hudo bližnjemu. Rad imam ljudi.« Za 94. rojstni dan se je pri sinu Slavku ob dedku zbrala vsa družina. To je bilo zanj največje darilo. Ob visokem jubileju so mu čestitali tudi prijatelji. Veliko zdravja, dedek Jakec, vam želimo tudi videmski upokojenci. Marija Cernila Zlata poroka zakoncev Mlakar Zlatoporočenca Mlakar v družbi sina in hčerke Foto: SM Franc in Erna Mlakar iz Sp. Leskovca sta v soboto, 14. julija, praznovala zlati poročni jubilej — 50 let skupnega življenja. V dvorani občine Videm sta potrdila svojo zaobljubo izpred 50 let in bila pri tem deležna številnih čestitk in dobrih želja. Zlati ženin Franc se je rodil 12. maja 1939 v Vareji in vse do upokojitve delal v gradbenem podjetju Drava, Erna, rojena 19. avgusta 1944 v Sp. Leskovcu, pa je gospodinjila na kmetiji s petimi hektarji. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki. Zlato- poročenca sta izjemno čilega zdravja in še danes postorita vsa dela na kmetiji; Franc še vedno pridno skrbi za vinograde in za živino v hlevu, prav tako se loti dela v gozdu in na njivah, Erna pa mu pri vsem pomaga, gospodinji in obdeluje še vrt, še vedno pa iz domače kuhinje velikokrat zadiši po domačem kruhu. Oba sta člana društva upokojencev, za kaj več pa jima pri vsem delu že zmanjkuje časa. Civilni obred zlate poroke je v občinski dvorani opravil videmski župan Friderik Bračič, ki je slavljencema zaželel še veliko zdravih in srečnih let ter jima podelil posebno priznanje občine in praktično darilo. Cerkveni obred zlate poroke se je nato odvil v cerkvi svetega Andraža v Leskovcu. Zlatoporočencema naj veljajo naše dobre želje in iskrena čestitka! TM Novičke iz DU Videm Migamo, migamo, migamo z rokami pri delu, z nogami ob naših rekreacijah in z jeziki pri petju, klepetanju in »šim-fanju«. Trudimo se, da nam je lepo. Naš odbor s predsednikom Jožetom in tajnikom Francijem organizira različne aktivnosti, člani pa se jih pridno udeležujemo. PREDAVANJE O DEMENCI Organizirali smo dobro obiskano predavanje o demenci, hudi bolezni, ki se loti nas starejših. Predavala nam je medicinska sestra iz Doma upokojencev Ptuj, ki že 30 let dela z dementnimi varovanci. 'IVO gOCIL FF 1 I ; j lf ■ 1 ; LJ 1 :V fjl j lL W eeJPESE! m IR Ljudski pevci DU Videm v Leskovcu Foto: arhiv DU KAJ JE DEMENCA Demenca je možganska bolezen, ki prizadene spomin, orientacijo, mišljenje, govorno izražanje, presojo, učne sposobnosti ... Vzrok za nastanek bolezni ni znan. Ozdravljenih oblik demence je malo. Demenca je bolezen starosti. Pri rani starosti bolezen napreduje počasneje kot pri starejših ljudeh. Pomembno vlogo ima genetska nagnjenost. Najbolj izrazit znak bolezni je izguba spomina za bližnje dogodke, oddaljenih dogodkov se v začetku bolezni še spominjamo. Prizadeta je starostnikova orientacija. Bolniki se osebnostno spremenijo, telesno opešajo in potrebujejo pri vsakodnevnih aktivnostih pomoč. Vsaka izguba spomina ni demenca. Če pa opazimo, da se nam zgoraj omenjeni znaki ponavljajo, je prav, da gremo k osebnemu zdravniku. Psihična in fizična aktivnost odložita pojav demence za nekaj časa. Pomembno je, da uživamo uravnoteženo prehrano in se izogibamo alkoholu in kajenju. Zdravnik lahko predpiše zdravilo, ki upočasni bolezen. Za bolnika je težko, obremenjujoče skrbeti. Je pa zelo dobro, da ostane čim dlje doma. V psihiatrični bolnišnici Ljubljana je posvetovalnica za svojce bolnikov z demenco (tel. št. 01 52 83 995, dosegljivi so v ponedeljek, sredo in četrtek od 15. do 17. ure). Na kolesarjenju SREČANJE UPOKOJENCEV V MOŠKANJCIH 17. junija je bilo srečanje upokojencev Spodnjega Podravja v Moškanjcih. Iz našega društva se je srečanja udeležilo malo članov, saj je bilo na isti dan veliko drugih prireditev in izletov. Po malem pa smo že siti vedno istih obljub in nagovorov naših naj višjih vodilnih. KOLESARJENJE Kolesarjenje je v našem DU že dolgo zelo priljubljena rekreacija. V juliju nas je kolesarilo 35. Peljali smo se po naši občini in se večkrat ustavili, nazadnje pa imeli kosilo v Tržcu. Na poti so nas pogostili Slavko Kmetec, Marjana Sitar, Franc Turk in Jože Topolovec. Bilo je poceni in lepo. Hvala organizatorjem! KOPALNI DAN Z rekreacijo v toplicah smo začeli lani v Malih Moravcih. Tudi letos smo organizirali kopalni dan. Na kopanje nas je odšlo 53. Bili smo zelo zadovoljni. PIKADO Udeležili smo se tekmovanja v pikadu in zasedli enajsto mesto. Tekmovanje je bilo v lovskem domu v Vitomarcih. Ekipo so sestavljali: Slavko Trafela (vodja), Jože Merc, Janko Lainšček, Milan Rojc, Anton Lenart in Martin Bedrač. ŠPORTNE IGRE Bili smo tudi na športnih igrah v Pobrežju, ki jih je organiziralo DU Turnišče. Sodelovala so še društva Sela, Majšperk in Podlehnik. SKUPINA LJUDSKIH PEVCEV DU VIDEM Skupina naših ljudskih pevcev se pridno pripravlja na svojo peto obletnico, ki bo 17. novembra 2012. Letos so imeli že 13 nastopov, pet jih je bilo izven naše občine. Posebno so bili veseli, da so lahko nastopili na Vidovih dnevih, za kar se zahvaljujejo predsedniku Jožetu Mercu. Zahvaljujejo se tudi županu občine Videm Frideriku Bra- podporo. 25. marca 2012 so nastopili v Leskovcu na koncertu Mejašev. Takrat so bili še v popolni zasedbi, 26. marca pa je preminil basist Franc Sitar. Vodja skupine Milica Bedrač je povedala: »Franca imamo v lepem spominu in bo v pesmih ostal vedno z nami. Spominjali se bomo lepih trenutkov skupnega prepevanja in druženja.« Marija Cernila Za začetek Maribor Člani stranke DeSUS OO Videm so si bor. Za prvo svoje potepanje so si zbra-v poletnih dneh privoščili izlet v Mari- li bližnje ztiamenitosti, ki jih Maribor Člani videmskega DeSUS-a pred stolno cerkvijo v Mariboru Foto: Trafela nedvomno ima. Uživali so ob ogledu akvarija, stolne cerkve, stare trte in botaničnega vrta. Seveda so si privoščili tudi dobro kosilo. Na ekskurziji je bilo zelo lepo, zabavali so se in pozabili na vsakdanje težave z zdravjem, financami, sušo. Našemu predsedniku Slavku, tajniku Franciju in drugim članom odbora je uspelo organizirati lepo in poceni ekskurzijo. Vse se da, če se hoče. Hvala organizatorjem izleta v imenu vseh 92 udeležencev. Skoda, da se naši najvišji politiki nočejo učiti od nas preprostih vaških ljudi. Zagotovo bi nam bilo vsem bolje, če bi nas včasih posnemali. Med nami imata še vedno veljavo poštenost in skromnost. Marija Cernila Poklon spominom izpred 68 let Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina, ki jo vodi Terezija Mirkovič, je skupaj s še živečimi borci, njihovimi prijatelji in svojci tudi letos obeležila spominski dan, 27. september 1944, ko so partizanski kurirji, postaje TV-8 S, bili težek boj s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami v Rodnem Vrhu v Halozah. Enota je v dolini, pri Dravinji, naletela na močno sovražnikovo zasedo, kajti bili so izdani. Slove- snost je bila v domu krajanov v Doleni. Med gosti spominske svečanosti iz hajdinske občine je bil podžupan Andrej Tkalec, spominske slovesnosti pa so se udeležili še mnogi Hajdin-čani in okoličani. Pozdravni nagovor je imel podžupan občine Videm Marjan Selin-šek, ki je med drugim poudaril, da je slovesnost spomin in opomin rodovom, da je svoboda vrednota, ki jo moramo K spomeniku padlim v Zg. Pristavi so tudi letos prav na dan spomina, 27. septembra, položili venec in prižgali sveče. Kulturni utrinek so dodali ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ki so zapeli tudi slovensko himno. hraniti in braniti. Ob tem pa obljubil, da se bodo v občini Videm zavzemali, da ostane spomenik v Zg. Pristavi skrbno urejen. Po nastopu pevcev domačega Folklornega društva Rožmarin iz Dolenc so nastopili še ljudski pevci in ljudske pevke s Hajdine ter recitatorji in glasbenik OS Hajdina z mentorico Silvo Hajšek. Nastopili so recitatorji Nuša Steiner, Lucija Tement, Monja Gabrovec in Gašper Mlakar, Alen Gojkošek na harmoniki in Marjeta Horvat na kitari. Spominski slovesnosti v Doleni je sledil še spominski trenutek pri spomeniku v Zg. Pristavi, kamor so venec in svečke odnesli videmski podžupan Marjan Selinšek, hajdinski podžupan Andrej Tklaec in Franc Fridl, podpredsednik ZB za vrednote NOB Hajdina in podpredsednik ZB za vrednote NOB Ptuj. Besedilo in foto: TM Videmski vikend mladih V športnem parku Videm se je 30. junija odvijal Videmski vikend mladih, prireditev je bila namenjena druženju, športnemu udejstvovanju in zabavi ob prijetnem vzdušju z glasbenimi skupinami. Verjetno se marsikdo od bralcev še spomni časov, ko se je v Vidmu »žuralo«. Mladi večkrat slišimo, da se je pred leti v naših krajih mladina družila in zabavala. V Vidmu naj bi bil celo disko, v katerega so hodili mladi od blizu in daleč. Dandanes pa se nam zdi, da v Vidmu ni prostora, kjer bi se mladi lahko družili, ni prireditev, kjer bi se mladi zabavali, in da bi to vsaj za trenutek spremenili, se je skupina mladih odločila, da organizira Videmski vikend mladih. Prireditev je imela zabavno-športni značaj in je potekala v dveh sklopih. Ob 17. uri se je najprej na košarkarskem igrišču odvijal košarkarski turnir trojk, na katerega se je prijavilo sedem ekip. K sodelova- Napet finale, kjer sta se pomerili ekipi King Quatro in Kluba ptujskih študentov. Košarkarji so na turnirju prikazali zelo dobro in razburljivo igro. nju je pristopila tudi Košarkarska zveza Slovenije, ki je prispevala promocijski material in nagrade za zmagovalni ekipi ter nagrado za najboljšega igralca turnirja. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: Pomožničarji, KPŠ, Tuna, Punšus, King Quatro, Boršt in Fotri. V zelo izenačenem in napetem finalu sta se pomerili ekipi King Quatro in Kluba ptujskih študentov, slednja ekipa je tudi zmagala. Najboljši igralec turnirja pa je postal Gregor Sevšek iz ekipe King Quatro. Vsi, ki so si turnir ogledali, so vide- Vzdušje na prireditvi je stopnjevala skupina Zen, za vrhunec večera pa so poskrbeli 500 m, ki so s svojo energijo navdušili vse zbrane obiskovalce. V glasbeni del prireditve nas je popeljala skupina Zasilni vhod. li všečno, gledljivo in dobro košarko, pohval pa so bili iz vseh strani deležni tudi organizatorji turnirja. Seveda pa se s tem prireditev ni končala, nadaljevala se je z zabavnim delom, koncertom skupin Zasilni vhod, Zen in 500 m. Gre za manj znane glasbene skupine, ki so obiskovalcem postregle s kvalite- tno rock glasbo in marsikoga s svojim nastopom presenetile. To je bil prvi Videmski vikend mladih in zagotovo ne zadnji, naslednji bo večji, še boljši, in upamo, da tudi bolj množično obiskan. Besedilo in foto: Urška Hercog Dejan in rdeč lonček na modri 8 Letošnjega julija seje Dejan Rihtarič, ki ga drugače bolj poznamo po udejstvovanju na kulturnem področju, povsem sam s kolesom podal na pot iz Ljubljane do Dubrovnika. S seboj je vzel le najnujnejšo prtljago, med katero je bil tudi rdeči lonček. V 90 urah in 14 minutah, kolikor je trajala pot do Dubrovnika, je Dejan doživel ogromno nepozabnih trenutkov, sprostilo se je ogromno adrenalina, določeni deli poti so bili izjemno težavni, ne pozabimo, da je na kolesu s seboj prevažal tudi nekaj prtljage, kar pa vse skupaj na večjih vzponih še uteži, vzponov pa na stari jadranski magistrali ni malo. Na poti so se dogajale nepredvidljive stvari, od strgane verige, hude dehidracije, nenadnih »napadov« strahu do prometne nesreče, ki se je k sreči končala povsem brez posledic. Seveda pa je bilo bistveno več tistih lepih trenutkov, ko so ga obdajale lepote te čudovite Prihod v Zadar pokrajine, ki jih je lahko s kolesa dojel na prav poseben način, in delček te poti tudi zabeležil z neverjetnimi fotografijami, ki so nastale med potovanjem. Dejan se je na pot seveda tudi zelo dobro pripravil, tako fizično kot tudi organizacijsko. Celotno pot je razdelil na več delov in vnaprej predvidel, v Tudi prehranjevanje na poti je Dejan skrbno načrtoval, saj je le tako lahko pot nemoteno nadaljeval do cilja. katerih krajih bo naredil daljše postanke. Imel je tudi srečo z vremenom, vendar čez dan v najhujši vročini ni kolesaril, to je bil čas za »daljši« spanec, ki pa Zmagoslavni prihod v Dubrovnik, kjer je Dejan dosegel svoj zastavljen cilj. ga je vsega skupaj na celotni poti bilo za 11 ur. Na pot se je podal v ponedeljek, 9. julija, ob 3. uri zjutraj na koncu Tržaške ceste v Ljubljani, kolesaril preko mejnega prehoda Jelšane do Reke in prvi dan prispel do Senja. V noči iz ponedeljka na torek se je boril z Velebitom, ki ga je zelo namučil. Pot je nadaljeval do Zadra in drugi dan zaključil v Suko-šanu, od koder je ponoči še prikolesaril do Šibenika. Zjutraj pa je prišel na vrsto zanj naj lepši del poti — od Šibenika do Primoštena ter nato do Splita. Tretji dan je zaključil v Omišu. Zadnji dan pa je opravil najdaljši del poti in tako v četrtek ob 21.14 pri- Pobuda za ureditev košarkarskega igrišča v Vidmu V občini Videm je veliko navdušencev košarkarske igre in vedno, ko je ugodno vreme, se jih na igrišču v športnem parku Videm zbere lepo število. Žal pa je igrišče slabo urejeno, zato so se videmski ljubitelji košarke, MKD Osti j are j in občinski odbor SD Videm odločili, da bodo na občino Videm vložili pobudo s podpisi, da se ustrezno uredijo igralne površine za košarko v športnem parku na Vidmu. Podpisi so se zbirali 14. junija v športnem parku Videm in bili naslednji dan skupaj z besedilom pobude izročeni županu občine Videm Frideriku Bračiču. Videmski ljubitelji košarke še vedno upamo, da se bo košarkarsko igrišče v bližnji prihodnosti prenovilo, pridobilo razsvetljavo in vso potrebno opremo. Prepričani smo, da bi takšno igrišče k aktivnemu preživljanju prostega časa pritegnilo še več občanov, še več mladih od blizu in daleč, ki bi se lahko tako brezskrbno družili pod košem. UH spel v Dubrovnik, kjer je ostal nekaj dni, ter se nato s trajektom peljal do Reke, od koder je ponovno kolesaril do Ljubljane. Dejan je povedal, da je bila to zanj nepozabna in never- jetna izkušnja ter da v prihodnje zagotovo načrtuje še več takšnih osebnih izzivov v najrazličnejše kraje. UH Fotografije: Dejan Rihtarič Kopitarja presenetili tudi v Lancovi vasi Začetek letošnjega poletja je bil v Sloveniji v znamenju zelo opevanega slovenskega športnika Anžeta Kopitarja, prvega Slovenca, ki je zmagal v ligi NHL. Anžeta je ob prihodu v domovino že na Brniku pričakala množica ljudi, njegovih najzvestejših navijačev, glavni sprejem je nato sledil v domači Hrušici, izjemno lepo pa so Anžeta presenetili še v naši občini, v Lancovi vasi, od koder je doma njegovo dekle Lnes. Lancovljana, ki sta »zakrivila« sprejem za Anžeta Kopitarja -Danilo Soršak na levi in Stanko Potočnik na desni, vmes pa seveda izjemen slovenski hokejist Anže Kopitar. Anžetu so podarili tudi Zbornik občine Videm. Stanku Potočniku in Danilu organizatorjema, so ob strani Soršaku, najbolj pogumnima stali še nekateri krajani Lan- Na skupinski fotografiji zbrana vesela družba v Lancovi vasi, ki je presenetila Anžeta in izkoristila priložnost biti v njegovi bližini v dneh, ko je v Sloveniji in svetu še kako odmevala novica o zmagi Los Angeles Kingsov. cove vasi in skupaj so naredili nepozaben, ne preveč odmeven dogodek. Anže, njegova Ines in prijatelji iz ZDA so bili navdušeni nad pristnostjo in prijaznostjo vaščanov Lancove vasi, kjer pa Anže ni bil prvič. Presenečenja so se kar vrstila in prav vsak, ki se je takole mimogrede zapeljal mimo Potočnikovih, je prišel Anžetu stisnit roko in mu zaželet vse dobro v njegovi športni karieri. Oglasila sta se tudi bližnja soseda, Inesin oče in njegova prijateljica, ki jesen življenja preživljata prav v Lancovi vasi, kjer pa se Ines in Anže večkrat zadržita. Poletja je konec, tudi pra- znovanja izjemnega uspeha, in Anže je že vpet v novo hokejsko sezono. Slovenski hokejist in član Los Angeles Kingsov po izjemni sezoni namreč ni odpotoval čez lužo, temveč bo v času lock-outa svojo kariero nadaljeval na Švedskem. Kot je potrdil Kopitar, se bo pridružil švedskemu drugoligašu Mori, za katerega igra njegov mlajši brat Gašper. Zaželimo mu srečo. Besedilo in foto: TM Nasvet za več zdravja Imunski sistem Z jesenjo prihaja obdobje prehladov, povišane telesne temperature in slabega počutja. Prehladnim obolenjem se bomo težko izognili, virusne okužbe se hitro širijo. Od našega imunskega sistema je odvisno, ali bomo ob določeni okužbi zboleli in kako hudo bomo zboleli. Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebej obremenjen. Imunski sistem je obrambni sistem organizma, ki nas ščiti pred različnimi boleznimi. Je skupek celic tn organov, ki so sposobne prepoznavati tujke v telesu in jih nevtralizirati. Naloga trnunskega sistema je preprečevanje vstopa mikrobov v telo in uničevanje tistih tujkov, ki v telo vstopijo. Pomembno vlogo pri vzdrževanju imunskega sistema imajo vitamini in druge sno-yi> ki jih lahko v telo vnesemo s prehranskimi dopolnili, imunski sistem se razlikuje od človeka do človeka. To se kaže v različni občutljivosti za okužbe in v različnem prebo-levanju bolezni. Pomembno je, da že od rojstva krepimo svojo odpornost. Pri otrocih je pomembno, da se njihov imunski sistem ustrezno razvije. Koristno je dojenje, ker materina protitelesa preprečijo hujše okužbe v prvem letu starosti. Znaki motenega delovanja imunskega sistema so: pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi, podaljšan potek bolezni, prikrite bolezni, kronične okužbe, utrujenost, obdobja moči in nemoči, depresija. Nasveti za krepitev imunskega sistema: jejmo zdravo — veliko sveže zelenjave in sadja; pijmo dovolj tekočine — vode in zeliščnih čajev; zmanjšajmo stres v službi in doma - naučimo se ga obvladovati; spimo sedem do osem ur; gibajmo se vsak dan - vsaj pol ure hoje; smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli; uživanje vitaminsko-mineral-nih dodatkov ob povečanih obremenitvah, ob kronični bolezni in med okrevanjem po okužbah; izogibajmo se odvisnostim — opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola. To so nefarmakolo-ški ukrepi (ukrepi brez zdravil), ki jih lahko pri oslabljeni imunosti izvajamo sami. Da bi povečali odpornost organizma, si lahko pomaga- mo s kapljicami ali tabletami, ki vsebujejo ameriški slamnik. Pripravke z ameriškim slamnikom uporabljamo preventivno ali kot dopolnilno terapijo pri prehladih in infekcijah respiratornega trakta. Njegovo delovanje se kaže kot hitrejše okrevanje, lajšanje bolezenskih znakov in izognemo se zapletom bolezni. Na voljo so tudi pripravki, ki vsebujejo kolostrum. Priporočamo jih otrokom in odra- slim kot preventivo, s katero je treba pričeti pravočasno. Imunski sistem lahko okrepimo tudi z jemanjem vitaminsko-mineralnih pripravkov. Ti se priporočajo zlasti pri ljudeh, ki iz hrane ne absorbirajo dovolj teh snovi. V lekarni je na voljo veliko kakovostnih vitaminsko-mineralnih pripravkov s prilagojenim dnevnim odmerkom za otroke, ženske, moške. Pri obrambi telesa pred mikroorganizmi igra pomembno vlogo tudi vitamin C. Ker ga organizem ne proizvaja sam, ga moramo zaužiti s hrano (sadje, zelenjava) ali s prehranskimi dopolnili. Sadje in zelenjavo je treba uživati svežo, saj je vitamin C zelo občutljiv in pri povišani temperaturi razpade. Dnevno naj bi človek zaužil 60—90 mg vitamina C. Povečane potrebe po vitaminu C so v času nosečnosti, pri alkoholikih, kadilcih, infekcijah, ob hujših poškodbah ali operacijah, ob stresu. Skrb za dobro počutje je nujno potreb- na za ohranjanje zdravja. Ponavljajoče se okužbe so znak, da naš imunski sistem ni v dobrem stanju. Potek bolezni je hujši, če nas okužba zaloti sredi stresa. Pravočasno poskrbite, da bo vaše telo pripravljeno in uspešno v boju z virusi in mikroorganizmi, ter brez skrbi zakorakajte v jesenske dni. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm., Lekarna Videm POLICIJA OPOZARJA IN SVETUJE Varnost na območju občine Videm v prvem polletju 2012 Spoštovane občanke in občani, v tem sestavku vas seznanjam z vsemi področji policijskega dela in kako varno ste živeli v prvem polletju letošnjega leta na območju občine Videm. 1. PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE Na področju kriminalitete v občini Videm ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj. Kot zanimivost pa je treba poudariti rahel porast števila zaznanih kaznivih dejanj. Sicer smo v prvem polletju 2012 obravnavali 53 kaznivih dejanj, v prvem polletju 2011 pa 49. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje. Stopnja preiska-nosti je v primerjavi s preteklim letom manjša, in sicer smo v prvih šestih mesecih leta uspešno preiskali 58,49 % kaznivih dejanj, kar je za 30 % slabše kot v preteklem letu. 2. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA V prvih šestih mesecih leta 2012 smo obravnavali skupaj 53 (94) kršitev, kar predstavlja velik upad skupnega števila kršitev. Na področju Zakona o varstvu javnega reda in miru smo obravnavali 36 (30) kršitev. Kršitev iz drugih predpisov pa smo ugotovili 17 (64). Posebno pozornost smo med obravnavanjem kršitev javnega reda namenili družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 5 (6) poročil Centru za socialno delo, 2 (4) osebama smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru smo 4 (4) osebam izrekli opozorilo, 2 (4) osebi smo pridržali, ker ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo 13 (10) storjenih v stanovanju, kršitev na javnem kraju (cesta, trg) je bilo 16 (11), v gostinskih lokalih 1 (8) in na javnih prireditvah 6 (2). Ugotovljene so bile 4 (2) kršitve Zakona o tujcih, 7(10) kršitev Zakona o nadzoru državne meje, 2 (5) kršitvi Zakona o prometu s prepovedanimi drogami, 1 (2) kršitev Zakona o prijavi prebivališča in 1 (1) kršitev Zakona o zaščiti živali. V prvih šestih mesecih leta 2012 smo obravnavali skupaj 11 (14) dogodkov, v katerih nobena oseba ni umrla, v letu 2011 sta umrli 2 osebi. Obravnavali smo 6 požarov, 2 razpisa iskanja oseb, 2 najdena predmeta in 1 dogodek z uporabo prisilnega sredstva. 3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Prometnovarnostne razmere na območju Policijske postaje Podlehnik so — gle- dano na skupno število obravnavanih prometnih nesreč in število lahko in hudo telesno poškodovanih ter mrtvih — ugodnejše kot v letu 2011, kar pa lahko tudi potrdimo za prvih šest mesecev v občini Videm. Na območju občine Videm se v letu 2012 ni pripetila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom, medtem ko smo v prvih šestih mesecih 2011 obravnavali 1 prometno nesrečo s smrtnim izidom, v kateri je poškodbam podlegel pešec. Sicer so prometne nesreče v rahlem porastu, saj smo jih obravnavali 21 (18), v njih pa je 1 oseba utrpela hudo telesno poškodbo, 18 oseb je utrpelo lahke telesne poškodbe, 25 oseb pa telesnih poškodb ni utrpelo. Nepravilna stran in smer vožnje sta bili najpogostejši vzrok prometnih nesreč, in sicer v 6 primerih, sledi neprilagojena hitrost - 4 primeri, neupoštevanje pravil prednosti — 4 primeri. Po dnevih v tednu negativno izstopajo petek, sobota in sreda. Glede na časovni interval se je največ prometnih nesreč zgodilo med 16. in 18. uro ter med 20. in 23. uro. 4. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Na področju nadzora državne meje in izvajanja predpisov o tujcih je stanje na podobnem nivoju kot lani. V rahlem porastu so kršitve predpisov o tujcih, pri varovanju državne meje pa smo ugotovili 2 (2) tujca, ki sta ilegalno prestopila državno mejo. Med osebami, ki so nedovoljeno prestopile zunanjo šengen-sko mejo, sta bila dva državljana Afganistana. Pri varovanju državne meje smo skupno ugotovili 7 (4) kršitev določil Zakona o tujcih. Skozi vse polletje smo načrtno izvajali aktivnosti glede nadzorov nad tujci v notranjosti, vseskozi pa smo naše delo prilagajali tudi pri varovanju držav- ne meje. *številke v oklepajih pomenijo primerjavo z letom 2011 Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Varno na poti v šolo Novo šolsko leto je že v polnem zamahu. Na cestah spet veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi so se mnogi podali v šolo prvič, zato bodimo pozorni nanje, dosledno upoštevajmo pravila in prilagodimo hitrost vožnje razmeram. Naj bosta tako začetek kot konec šolskega leta prijetna in varna. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. kred začetkom šolskega leta smo policisti pregledali cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obvestili vzdrževalce cest. Policisti smo vodstva šol opozorili na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa smo že pregledali načrte varnih poti v šolo in predlagali naorebitne spremembe prometne ureditve. Policisti smo pridobili tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. V okolici šol smo policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravimo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem Je vodja policijskega okoliša Miran Brumec predaval o prometni vzgoji in jih spremljal po šolskih poteh, jim svetoval m jih učil o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjal na potencialne Uevarnosti. Učencem prvih razredov je VPO razdelil pobarvanke Varno na poti v šolo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti. ZA VEČJO VARNOST OTROK POLICIJA SVETUJE Starši! Skozi vse leto čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok. Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmore- jo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite in dosledno upoštevajte prometne predpise. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni. Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Se posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, parkiriščih ...). Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Mirku Černilu v slovo Umrl je Mirko Černila. Štiri drobne besede, ki so v torek, 11. septembra, zjutraj udarile med nas in se nas dotaknile. Kako tudi ne, saj nas je zapustil človek, ki smo ga spoštovali. Človek, s katerim smo preživeli marsikatero prijetno uro. Človek, ki je za vsakogar našel prijazno besedo in nasmeh. Ki je znal svetovati, ko nismo vedeli naprej; ki je znal poprijeti za vsako delo, ko se nam je kje kaj zataknilo; ki je našel izhod ob vsaki oviri, ki jo je pred nas postavilo življenje. Umrl je Mirko Černila. Spoštovan sosed, dober prijatelj, neutruden član Kulturnega društva Videm, cenjen avto-elektrikarski strokovnjak. Predvsem pa ljubeč mož, oče, dedek, brat. Rodil se je 7. aprila 1944 v Pobrežju v družini Černila, kjer je otroška leta preživljal v družbi še dveh bratov in sestre. Njegova otroška leta so potekala, kot je bilo v tistih časih običajno: šola, pomoč staršem doma in na polju, otroška igra. Potem so prišli mladeniški časi, ko se je odločil za poklic avtoelek-trikarja. Da je bil rojen za ta poklic, vedo vsi tisti, ki so kdaj potrebovali njegovo pomoč, kajti če je šlo kaj narobe, je Fric, kot so ga klicali znanci, mimogrede ugotovil, kaj je treba narediti, pobrskal tam nekje okrog motorja avtomobila ali traktorja, in težava je bila odpravljena. Kako izvrsten strokovnjak je, dokazuje tudi priznanje iz leta 1972, ko je postal slovenski prvak v odklanjanju napak na avtoelektriki. Svoje znanje je s pridom uporabljal v ptujskem Tehnoser-visu, pozneje pa je delal kot samostojni podjetnik. Sredi šestdesetih let ga je pot zanesla v kulturno društvo v Vidmu in tam je spoznal mlado učiteljico Marijo Hafner. Poročila sta se leta 1967 in si ustvarila družino. S sinovoma so najprej živeli v bloku v Vidmu, nato pa so si zgradili hišo, v kateri so živeli vse do tega usodnega torka. Življenje Mirka Černila je poleg njegovega poklica zaznamovalo tudi ljubiteljsko delo v videmskem kulturnem društvu. Ni bil človek, ki bi se izpostavljal na odru, temveč je svoje veselje do kulture uresničeval v ozadju. Skrbel je za tehnično plat izvedbe množice gledaliških predstav, ki so tudi po njegovi zaslugi odmevale v širšem okolju. Njegova posebna ljubezen so bile kulturniške poti, ki jih je oblikoval z veliko ljubeznijo in občutkom za povezavo kulture z naravo. Tako bo po njegovi zaslugi zlasti njegovo Pobrežje vedno prijeten cilj vseh, ki bi radi spoznali pesniško delo našega rojaka Franceta Forstneriča, Mirkovega prijatelja iz otroštva. Spominjali se ga bomo tudi po tem, s kakšno zavzetostjo je pomagal urejati sedanje prostore za kulturno društvo -naše Drvarnice. Nikoli se mu nismo znali dovolj zahvaliti za vse to, pa se mu zahvalimo danes. Lani nas je nepričakovano neprijetno presenetil, ko je povedal, da zapušča delo v kulturnem društvu in vodenje pohodnikov po kulturnih poteh - delo, ki ga je nešteto- krat opravljal s takšnim veseljem. Spoštovali smo njegovo odločitev, čeprav je nismo razumeli. In ker Mirko ni želel ničesar pustiti nedokončanega, je poskrbel tudi za naslednika pri opravljanju nalog v društvu. Danes vemo: čutil je, da mu zmanjkuje energije, slutil je, da ne bo mogel opraviti novih nalog, ki bi jih morda pričakovali od njega. Poslavljal se je od nas, pa tega nismo razumeli. Danes razumemo. In nam je hudo, ker takrat nismo našli poguma, da bi ga vprašali, zakaj nas zapušča. Pa saj ne bi priznal. Svojih osebnih bolečin ni nikdar hotel priznati, ker je menil, da bo s tem prizadel tiste, ki so mu blizu. Tak je pač bil. Mirko Černila je umrl. Toda ni odšel od nas, preselil se je v naša srca in naše misli. V misli vseh, ki smo ga cenili, spoštovali, imeli radi. Veseli in ponosni smo, da se je naša življenjska pot prepletala z njegovo, da smo lahko skupaj zastavili korak k marsikateremu skupnemu cilju, h kateremu nas je Mirko Černila uspešno in z veseljem popeljal. V imenu Kulturnega društva Videm, Jože Smigoc Roku v slovo Je dan in je noč ... Življenje vsakega posameznika je polno, konča pa se lahko v trenutku in v bolečini onemimo. Rok, brez slovesa si odšel od nas. Tvoje zavedanje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine tega dela Slovenije te je pripeljalo v naše etnografske vrste. Leta 2008 si prevzel vodenje skupine mladih pokačev, s tem si postal tudi član upravnega odbora Etnografskega društva Tržeč. Tvoje zavzemanje za čim bolj pristno predstavljanje kulturne dediščine tega etnološkega prostora je bilo spoštovano in cenjeno med ljubitelji ljudske kulture. Rok, skupaj smo preživljali in doživljali čas tvojega odraščanja iz fanta v moža. Krasila te je duhovitost, pripadnost kolektivu in neumorna volja za dosego postavljenih ciljev. Prihajal si v življenjsko obdobje, ko bi lahko okusil vse radosti življenja mladega moža, toda življenjska usoda je hotela drugače ... Hvala za tvoje prostovoljno delo, ki je na prav poseben način plemenitilo in sooblikovalo razvoj našega društva. Rok, naj ti bo lahka slovenska zemlja in naj tvoj prezgodnji grob krasijo cvetlice s haloškega roba. SREČNO! Mag. Ivan Božičko, predsednik ED Tržeč Srečanje družinskih članov potomca Jožefa Petra Družinski člani našega skupnega prednika Jožefa Petra, rojenega 1850 na domačiji v Pobrežju, smo se septembra zbrali na srečanju. Prijetnega družinskega druženja se je udeležilo 81 soro-dnikov s svojimi družinami. Družinski člani so naseljeni v rodnem Pobrežju, sosednjih krajih in širši Sloveniji. Najstarejši udeleženci srečanja so bili iz drugega kolena, in sicer Franc Peter, Katarina Gojkošek in Tone Peter. Najmlajši družinski član, prisoten na srečanju, pa je bil Jure Peter, ki bo priimek Peter nosil naprej. V sklopu srečanja je nastalo tudi družinsko drevo, tako da člani spoznamo celotno sorodstvo. AG Foto: arhiv družine Na družinskem srečanju Petrovih se je zbralo 81 sorodnikov. 2012/09/02 Predsednik Tiirk v Halozah med vinarji V občinah Podlehnik in Videm se je v četrtek, 4. oktobra, mudil predsednik države dr. Danilo Tiirk, delovni obisk pa je najprej začel v podlehniški občini in ga nadaljeval v občini Videm. Z ekipo se je najprej ustavil na Dravinjskem Vrhu, v Vinotoču Maroh, v Vareji pa mu je vinar Janez Zavec predstavil svoj obnovljeni vinograd. Sproščeno druženje s predsednikom Turkom se je zaključilo na sedežu občine Videm, kjer je bil delovni posvet z gosti, v Vidovi kleti pa so predsedniku pripravili krajši sprejem s pokušnjo odličnih vin. r Videmski župan Friderik Bračič je predsednika države dr. Danila Turka in goste pričakal na Vinotoču Maroh v Dravinjskem Vrhu. Predsednika države so na poti dimirja Korošca, ravnatelja Po Halozah poleg dr. Via- Biotehniške šole Ptuj, spre- Na vrhu hriba, med vinogradi in pod klopotcem so se s predsednikom države pogovarjali o problematiki zaraščanja in opuščanja vinogradov. Predsednik države si je v Vareji ogledal še obnovljen vinograd, vinogradniku Janezu Zavcu pa ob tem izrazil vso pohvalo za pogum in trud, ki ga vlaga v to panogo. mljali še župan občine Videm Halo Jernej Golc, predsednik Friderik Bračič, podžupan Društva vinogradnikov in Marjan Selinšek, podlehni- sadjarjev Haloze Edi Hojnik ški župan Marko Maučič, v ter nekateri vinarji in svetniki Vidmu pa so se jim pridru- videmske občine, žili še žetalski župan Anton Posebej prijetno pa je bilo Butolen, direktorica občinske srečanje predsednika države uprave Zavrč Evelin Makoter z vinarji Marjanom Kramer-Jabločnik, direktor podjetja jem, Janezom Zavcem, Fran- Gostoljubna družina Maroh ima na srečanje s predsednikom Turkom lepe spomine, saj jih je predsednik pohvalil za prijaznost, za izbrane domače dobrote in haloško kapljico. cem Marohom, ki so mu ob tej priložnosti na kratko želeli predstaviti tudi velik problem Haloz — zaraščanje in opuščanje vinogradov. Predsednik Turk jim je obljubil pomoč v prizadevanjih, da Haloze dobijo več veljave v slovenskem prostoru in ohranijo nekdaj lepo obdelane in bogate vinogradniške lege. HALOZE SO KRAJINSKI BISER, A DRŽAVA PREMALO SKRBI ZANJE Drugi del delovnega obiska predsednika države v videmski občini je bil v prostorih občine, kjer je bila v ospredju pogovora predstavitev problematike regionalnega razvoja Haloz. Dr. Korošec je predsedniku predstavil dosedanji razvoj Haloz, ki veljajo za pokrajinski biser, ob tem pa predsednika seznanil, da so se pogoji za življenje v Halozah v zadnjih letih sicer izboljšali, še vedno pa je v teh krajih izredno niz- ka izkoriščenost potencialov, ki jih ponujajo ti vinorodni griči. V zadnjem obdobju se vilo prebivalcev, je povedal Korošec in nadaljeval, da je v Halozah danes po zadnjih podatkih le še 834 ha vinogradov, za dobrih 200 ha manj je njivskih površin, za okrog 300 ha manj vinogradov, več kot 300 ha pa je v zadnjih desetih letih zaraščenih. Ob tem je izrazil bojazen, da se bodo Haloze zarasle, zato bo po njegovem mnenju treba bolj spodbujati kmetijstvo, vinogradništvo in obuditi sadjarstvo, sodobno vinogradništvo pa naj bi predstavljalo prihodnost Haloz. HALOZAM POMOČ S POSEBNIM ZAKONOM Haloze naj bi v prihodnje obravnavali kot regionalno celoto, je predlagal predsednik Tiirk, ki je izrazil zaskrbljenost nad trenutno situa- cijo v Halozah, kar pa naj bi bila velika skrb države, ki bi Halozam morala pomagati s posebnim zakonom. »Haloze zahtevajo posebno skrb in pomoč države. Prebivalci Haloz boste morali biti tukaj bolj odločni, saj, kot sem seznanjen, so strokovne podlage že narejene, izkoristiti je treba priložnosti. In teh je v Halozah veliko, menim pa, da bi moralo biti vinogradništvu in turizmu podrejeno tudi prostorsko načrtovanje, ki je velik problem tukaj pri vas. Tri regije v Sloveniji si zaslužijo več pozornosti države, poleg Haloz še Bela krajina in Koroška. Pripravljen sem vam pomagati in predlagam vam, da začnete razmišljati bolj ambiciozno.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Na treningu z najmlajšimi nogometaši V NK Videm se lahko pohvalijo tudi z najmlajšo selekcijo U-8. Mladi nogometaši NK Videm v akciji, kar je še posebej lepo videti. Foto: A G