PoStnlna platana % gotovini. Cena Din 2*— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po pros-nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2’—v Mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksan-'drova cesta St. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, St. 120 Ljubljana, nedelja, dne 19. oktobra 1930 Leto 1. Razmerje med Hitlerjem in Italijo »Za vojaško zvezo s fašizmom je Hitler pripravljen žrtvovati južnotirolske Nemce« - Debata o deklaraciji vlade se viharno nadaljuje - Sodelovanje socijalistov resno otežkočeno radi kovinarske stavke Prsti bivšega cesarja Berlin, 18. oktobra, d. Na današnji seji Je državni zbor nadaljeval debato o vladni izjavi. Poprej je še sprejel nemško-fin-sko trgovinsko pogodbo v 3. čitanju. Na-cijonalni eooijalisti so predlagali, da državni zbor izreče nezaupnico ministrom dr. Ourthiusu, Groenerju in dr. Wirthu. Prvemu zaradi njegovega nastopa v Ženevi ob priliki zadnjega zasedanja Društva narodov, vojnemu ministru Groenerju zaradi ulmske aiere in tretjemu zaradi nje-govga nastopa proti turinški vladi. Nemški socijalisti so pa predlagali, da zbornica izreče nezaupnico celokupni vladi. Nato se je pričela splošna debata o vladni izjavi. Govoril je socialni demokrat poslanec Hogner, ki je zelo ostro napadal narodne socialiste, očitajoč jim, da je pri njih prelomitev častne besede uspešno politično sredstvo napram nasprotnikom. Že Pfi tem očitku je prišlo do hudega konflikta med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti. Ta konflikt pa se je še zelo stopnjeval, ko je govornik narodnim so- cialistom očital, da nameravajo skleniti z Italijo vojaško zvezo in da so pripravljeni žrtvovati Nemce v Južnih Tirolah. Prišlo je pri tem do velikanskega hrušča in trušča. Komunistični poslanci so nato zbornico obvestili, da je bila poslanka Mildenberg, ki je fungirala v sedanji stavki kot stavkovna straža, zato aretirana. Komunisti so zahtevali, da zbornica ščiti njeno imuniteto ter izposluje nje oprostitev. Zbornica je sprejela ta predlog Poslanci centroma, nemške ljudske stranke, bavarske ljudske stranke in državne stranke so naposled predlagali naslednjo resolucijo: Državni zbor jemlje vladino izjavo na znanje in prehaja preko vseh nezaupnic, tudi onih proti posameznim ministrom, na dnevni red. Razprava o vladini izjavi traja sedaj ob 20. še dalje. Glasovanje o zaupnici omenjenih strank vladi se bo vršilo najbrže v ponedeljek ali torek. Današnja obletnica junaške obrambe Beograda Prestolnica in z njo vsa Jugoslavija časti danes spomin junakov, ki so padli pred petnajstimi leti za Kralja in Očetnjavo Beograd, 18. oktobra 1. Jutri bo mesto na zelo svečan način proslavilo petnajstletnico junaške obrambe in padca beograjskega mesta. Na to svečanost pride tudi mnogo bivših vojakov in borcev z dežele. Občine, v katerih so sedeži banovin, pošljejo na te svečanosti svoje zastopnike. Tako bo vsa Jugoslavija prisotna po svojih zastopnikih pri tej pomembni svečanosti, da izrazi svojo hvaležnost junaškim branilcem Beograda in bodoče Jugoslavije ter počasti njihov spomin. Dopoldne bo v dvorani univerze kome-morativna seja. Pred vseučiliščem se ho nato razvil sprevod, ki bo krenil v gornje mesto, kjer bo svečana zadušnica za padlimi borci. Točno ob 11. uri se bodo oglasili vsi zvonovi beograjskih cerkva in vse tovarniške sirene. Na ta znak bo stal nekaj minut v mestu ves promet. Tudi prebivalstvo bo na čast hrabrim branilcem Beograda obmolknilo za tri minute. Konferenca agrarnih držav v Bukarešti Konferenco je otvoril včeraj romunski poljedelski minister Mad- Bukarcšta, 18. oktobra. AA. Danes je bil otvorjen v dvorani trgovske akademije mednarodni kmetijski poljedelski kongres. Kongres je otvoril z daljšim govorom romunski minister za kmetijstvo Madgearu, ki je pokazal na nevarnost krize in naglasil potrebo sodelovanja med vsemi zainteresiranimi državami. Nato je govoril madjarski delegat, ki je predlagal, da se ?n predsednika konference izvoli gospod Kamarševski. Kamarševski je privolil v izvolitev za predsednika konference ter J® predlagal, da se ustanovi šest komisij in predlagal za komisije sledeče predsednike: Pamenova (Bolgarija), Stojkoviča (Jugoslavija), Rozea (Poljska), Grosswalda (Litva), Nockla (Madjarska) in Piljo (Jugoslavija). Predlog je bil sprejet. Na koncu so vsi delegati izrazili svoje želje, da m se skupno sodelovalo v cilju sprejetja Praktičnih resolucij. . Beograd, 18. oktobra, k. Zaradi važnih ru neodložljivih poslov sta bila ministra gearu Juraj Demetrovič in dr. Stanko Šibenik zadržana in nista mogla odpotovati na agrarno konferenco v Bukrešti. Pač pa so bila načelnikoma ministrstva za trgovino in kmetijstvo dr. Stojkoviču in dr. Pili dana navodila za delo na tej konferenci. Kovno, 18. oktobra, n. Litvanski zunanji minister Zaunios je poklical k sebi tuj© novinarje in jim izjavil, da so Litvanska ne odzove povabilu Romunijo k udeležbi na II. bukareški konferenci, ker je Litvanska prepričana, da gre tukaj za blok enih držav proti drugim. Pri tej priliki je minister tudi naglasil, da ni govora o sporazumu s Poljsko tako dolgo, dokler ne bo rešeno vprašanje Vilne. Litvanska se pač začne novembra pogajati s Poljsko, a to samo, da se reši vprašanje obmejnega prometa in da se odstranijo vse neprilike, ki v tem oziru že obstoje. Toda Litvanska nikakor ne misli vzpostaviti direktnega prometa s Poljsko. Priprave za poroko kralja Borisa V Assisi priredijo svečanostno poročno slavje — Kralj ne želi svečanih sprejemov na Bolgarskem Dim, 18. oktobra. AA. V Assisi so velike Priprave v teku za čim bolj svečanostno po-|'0(;no slovesnost. Na vseh vrhovih Umbrije .°Jo goreli kresovi in umetni ognji, Assi- 51 same, kjer bodo na predvečer poroke Ze zbrani bolgarski kralj Boris, njegova zaročenka princesa Giovana in ostali viso-. gostje, pa bodo razsvetljeni z ogromnimi reflektorji iz Perugie. Sofija, 18. oktobra, n. V sredo odpotujmo v Italijo ministrski predsednik Ljap-“ev, pravosodni minister Milanov in pred-ednik »Sobranja« Najdanov, ki se morajo Po predpisih ustave udeležiti kraljeve po-°ke ter podpisati poročni akt. Vse kaže, Qa 86 v Sofiji poroka ne bo ponovila, ker pravoslavna cerkev priznava rimskokatoliški zakon. Tudi še ni gotovo, kdaj se kralj Boris vrne v domovino. Mnogi menijo, da bo odpotoval na Bolgarsko pričetkom novembra. Kralj je izrazil zahtevo, da se mu na Bolgarskem-naj ne prirejajo nikaki svečani sprejemi, marveč da se denar, ki bi se imel potrošiti v to svrho, raje razdeli med siromake. »Times« o tuj?1 * legiji London, 18. oktobra. AA. »Times« priobčujejo daljši članek o francoski tujski legiji in poveličujejo njenega vojaškega duha. V to legijo stopijo samo vojniki, ki se zavedajo, da »e Je treba boriti do smrti. Pariz, 18. oktobra. »Tempa« razpravlja na uvodnem mestu o zadnjih dogodkih v Nemčiji ter z ozirom na izvolitev dr. Lobe-ja za predsednika parlamenta naglaša, da število 269 glasov, ki jih je zbral proti kandidatu desnice dr. Scholzu, ne predstavlja nikake večine v zbornici, ki šteje 576 poslancev. Položaj, kakršen je danes, je sicer tak, da so odprta vrata za vstop socijalnih demokratov v vlado, toda nič ni manj negotovo nego možnost, da bi mogel kancelar Briining vladati na normalen način. Takoimenovan »Hindenburgov blok« sredinskih strank se razkraja, a socijalni demokrati ne bodo mogli ^hraniti s svojo podporo sedanje vlade na krmilu, ker so prešibki. Socijalisti pa vsekakor kažejo mnogo dobre volje in spravljivosti, ker so pripravljeni glasovati za odobritev zasilnih odredb, t. j. za finančno p vUt-ko, ki je v nasprotju z njihovimi načeli. Poleg rentnima ao on! edini, ki kažejo r sedanji krizi pravi politični smisel. In ta stran razvoja stvari v Nemčiji v sedanjem hipu je skrajno zanimiva. Toda spričo okoliščin, v katerih se je prišlo do kovinarske stavke, namreč radi sklepa razsodišča, da se imajo mezde znižati za 8 odstotkov, je položaj socijalnih demokratov skrajno kočljiv. Ako vlada to znižanje odobri, bodo socijalni demokrati le težko mogli podpirati vlado, katere politični in finančni program je že itak v abso'utnem nasprotju z načeli njihove stranice. Pariz, 18. oktobra. AA. Iz Berlina poročajo, da so Hitlerjevci predložili parlamentu resolucijo, v kateri zahtevajo, da naj bo nemško prebivalstvo, ki je pod su-vereniteto katerekoli tuje države, kjer bo Nemci, kakor n. pr. v Avstriji ali Češkoslovaški, zastopano v nemškem državnem zboru. Berlin, 18. oktobra. AA. Po poročilu lista »8-Uhr Abendblatt« poroča, da je glavni finančnik Hitlerjeve stranke »go-spod i doornskega gradu«, t. j. bivši cesar. Volilne priprave v Avstriji v končni fazi Devet kandidatskih list na Dunaju — Velika razcepljenost tudi na deželi Dunaj, 18. oktobra, d. Volilna borba avstrijskih strank se poostruje ter je stopila v končni štadij. Stranke so danes predložile glavnemu volilnemu uradu svoje kandidatske liste. Na Dunaju se udeležuje volilne borbe kar 9 strank, ki so že vse predložile svoje liste. Krščanski socijalisti so listo vložili skupno s heimwehrovci, ti pa so postavili še svojo samostojno listo, dalje je vložil svojo listo Schobrov blok, v katerem so na Dunaju združeni gospodarski krogi in Kmečka zveza, četrto listo so vložili demokratje, peto socijalni demo-kratje, šesto komunisti, sedmo narodni socijalisti Hitlerjevega kova, osmo monarhisti, deveto avstrijska ljudska stranka, ki združuje male avstrijske rentnike. Na deželi bo prišlo do velike razcepljenosti. Dunaj, 18. oktobra, d. Vaugoinova vlada je včeraj razpustila stalno parlamentarno komisijo za skupno vojsko iz edinega razloga, da je enemu članu komisije ugasnil mandat, ker je bil dunajski parlament razpuščen. Opozijiconalni člani komisije so se odločili, da se pritožijo na ustavno sodišče, ker pomenja sklep vlade o razpustu komisije direktno kršenje ustave, ki določa, da ostane stalna parlamentarna komisija toliko časa v funkciji, dokler novoizvoljeni parlament ne izvoli novih članov. Dunaj, 18. oktobra. AA. Posebni volilni odbor sestavljen od vseh židovskih orgar nizacij v državi je sklenil, da bodo Židje pri prihodnjih volitvah postavili svojo listo z bivšim narodnim poslancem Roben tom Stricfolerjem kot nosilcem. Velika vohunska afera v Romuniji Do sedaj okoli sto aretacij — Policija je zasegla za mnogo oseb jako kompromituj oč materijal Bukarešta, 18. oktobra. AA. V zvezi z odkritjem velike komunistične vohunske afere v Bukarešti in ostalih mestih so aretirali že okoli 100 oseb, med njimi več uradnikov, po večini tujcev. Nekateri med njimi se izdajajo za inženjerje, drugi za državne nameščence. Policija je zasegla jako konpromitujoč materijal in zaplenila mnogo fotografskih aparatov. Odkrila je več skrivnih oddajnih postaj, postaj za sprejemanje radiofonskih depeš in poročil. Najdeni dokumenti so jako kompromi-tujoči za mnogo oseb. Neko vohunsko družbo so prijeli v trenutku, ko se je hotela z avtomobilom odpeljati naprej na kraj, kjer bodo to nedeljo veliki manevri, ki se jih udeleži tudi kralj Karol. Vsi aretirani vohuni so bili pod poveljstvom sovjetske vohunske centrale na Dunaju. Bukarešta, 18. oktobra. AA. Povodom odkritja vohunske afere v Romuniji lista na-glašajo, da je šef sovjetske špijonske orga- nizacije v Romuniji, čigar ime se drži v tajnosti, strokovnjak za špdjonažo in odličen tehnik, ki dobro pozna vsa vprašanja tehnične naprave. Kaže, da je ta oseba vodila slične organizacije tudi v drugih državah, preden je postala šef sovjetske špijonaže v Romuniji. Izvedelo se je tudi, da je ta šel po poklicu inženjer in po narodnosti Litva-nec ter da je potoval z avstrijskim potnim listom. Bukarešta, 18. oktobra. AA. Rador poroča, da je povodom vesti o posledjem odkritju špijonažne afere romunsko ministrstvo za zunanje zadeve objavilo poročilo,-v katerem pravi, da so začeli zasliševati glavne voditelje, ki 90 bili aretirani. Ko so, pravi poročilo, bili postavljeni vodje špijonaže pred jasne dokaze, so priznali svoje delo. V poročilu je dalje rečeno, da se zdaj urejuje kompromitu joči materijal in zaslišujejo aretirane osebe. Nova odkritja o smrti generala Kutepova Generalovo truplo je bilo prepeljano v Moksvo in sežgano v tamkajšnjem krematoriju Pariz, 18. oktobra, n. Ruski emigrantski list »Poslednjije Novosti« prinaša nadaljne izjave ruskega organa čeke v Berlinu Fich-nerja, ki je svojemu znancu v Berlinu Armencu Dumace ponovil svoj popis ugrabitve in suftti generala Kutepova. Nadaljujoč ta opis pravi, da je bilo generalovo truplo prepeljano v Moskvo in sežgano v tamošnjem krematoriju. Pri tem je bil prisoten samo podpredsednik GPU Jagota, ki je o vsaki podrobnosti sestavil najnatančnejši zapisnik. V dokaz, da so njegove trditve resnične, se je ponudil Fichner, da natančno našteje in opiše vse brazgotine od ran, ki jih je Kutepov dobil v svetovni vojni in v vojni z rdečo vojsko. Jugoslovanska misel je nravstvena Vsak nacionalizem ima evojo posebno noto in svoj poseben značaj in tako tudi jugoslovanski. Pri mnogih narodih je nacionalizem identičen z imperializmom in nacionalisti teh narodov so srečni le tedaj, kadar sanjajo, koliko tuje zemlje bo zavojeval njih narod in koliko tujih narodov bodo spravili pod se. Ce bi se čisto godilo po volji teh imperialističnih nacionalistov, potem bi bil njih cilj dosežen šele takrat, kadar bi obvladali vso zemljo in bi vsi narodi govorili samo jezik njihovega naroda. Slovanski nacionalisti pa takšnih ciljev ne poznajo in tudi nočejo poznati. Kajti svojstvena lastnost slovanskega nacionalizma je, da se vedno bori le za pravico in resnioo. Zato tudi slovanski nacionalist nikdar ni ofenziven, temveč vedno samo brani to, kar je njegovo. To pa brani z močjo, ki je lastna samo junakom, ker tudi pravi junaki se bore le za pravico in resnico. Zato noče slovanski nacionalist nikdar delati krivice, ker je ta v nasprotju z božjimi in nravstvenimi zakoni, po katerih se vedno ravna slovanski nacionalist — in tako tudi jugoslovanski. Ze zato pa je tudi jugoslovanska misel vedno tudi nravstvena misel in zato je dobra jugoslovanska politika samo tista, ki je nravstvena. To velja prav tako za zunanjo, ko za notranjo politiko. Nikdar ni vodil jugoslovanski narod po lastni volji vojne, ki ne bi bila pravična. In 6e jo je nagnan v njo proti svoji volji od tujih sil vodil, potem je manjkal njegovi vojski oni duh, ki zmaga vse napore in ki si vedno pribori zmago. Zato pa je bilo naravnost legendarno junaštvo jugoslovanskih vojakov, kadar eo se borili za misel, ki je bila zapisana v njih srcih kot sveta in pravična. Takrat je bil jugoslovanski vojak vedno nepremagljiv, pa naj je bil sovražnik še tako močnejši v številu in opremi. Vse to ni moglo biti kos naletu jugoslovanskega vojaka, kadar je šel ta v boj z vero v Boga za domovino in pravico. Uspešna jugoslovanska zunanja politika mora zato biti nravstvena, ker takšno politiko naš narod razume in se zato tudi postavi za njo v bran. Za imperialistično ali celo machiave-listično politiko pa naš narod ne bo imel nikdar ne zmisla, ne volje. Še manj pa bi mogel naš narod razumeti notranje politike, ki ne bi bila vseskozi v skladu z zahtevami nravstvenosti. V tem pogledu je naš narod celo tako rahločuten, da sploh ne govori o pametni politiki, temveč predvsem o pošteni. To je prvi postulat našega naroda, da je namreč politika poštena in ko je to zajamčeno, potem zahteva, da je tudi pametna in prevdama. Jedro jugoslovanske misli je baš v tem, da bo jugoslovanska politika čisto v skladu s to temeljno zahtevo jugoslovanskega naroda. In v tem je tudi naj večja prednost 6. januarja in njegova najglobja utemlji-tev, da je z likvidacijo dobe, ki je pozabila na te temelne zahteve nravstvenega jugoslovanskega naroda, ustvaril tla za novo dobo, v kateri bodo,ta nravstvena načela docela veljala. Sedanja naloga jugoslovanske misli je zato, da izvede nravstveni preporod našega javnega življenja in da tako naveže na sebe vse one sile naroda, ki so mu vedno dajale nepremagljivo moč. Jasno pa je, da ni mogoče nravstvenega preporoda ustvariti z ljudmi, ki sami nimajo več zmisla za fundamentalne zahteve nravstvenosti ali ki so smatrali, da je v politiki dovoljeno vsako sredstvo, samo da se doseže cilj. Ti ljudje niti napraviti ne morejo velikih sil, ki so v moralni renesansi naroda in zato bodo vedno živedl in delali po svoje, pa naj vladajo ti ali oni zakoni. In nevarna posledica te resnice more biti, da bi na krat moral narod z groao v vsem dognati, da je bila vsa renesansa zapravljena, ker so se pridružili njej ljudje, ki je nikdar niso resnično hoteli. Nadaljna posledica tega pa bo, da bo .narod izgubil vero v jugoslovansko misel samo, ker jo bo sodil po onih njenih eksponentih, ki so največ o njej govorili, a jo s svojimi dejanji docela kompromitirali. Vse te nevarnosti je treba imeti veduo pred očmi, da ne bo trpela nikdar jugoslovanska misel nobene škode in da se bo v celoti izvršil moralni preporod, za katere ga j© položil močne temelje 0. januar. Za to je vedno in vedno treba ponavljati, da je jugoslovanska misel nravstvena misel, ki sodi ljudi po njih požrtvovalnosti, ide alizmu in delavnosti. To je treba povdar- »Iz evropskega vulkana se ne kadi več« I Pomemben glas poljskega lista o renca pomeni prvi korak k Krakovo, 18. oktobra I. «Ilustrowani Ku-rier ZoszenU prinaša pod naslovom ciz evropskega vulkana se ne kadi več« obširen dopis svojega bolkanskega poročevalca iz Aten. Po mnenju dopisnika so pokazali največji entuzijazem za namene balkanske konference trije politični prijatelji na balkanskem polotoku: Grki, Jugoslovani in Romuni. Pa tudi drugi so dali izraza svojemu pozitivizmu. Najbolj značilno e, da so se zastopniki vseh balkanskih narodov strinjali v mnenju, da ne smejo biti še nadalje igrača v rokah drugih velikih sil, nego da je treba začeti voditi politiko lastnih interesov. Enako se je izjavila tudi Turčija, ki sicer stvarno ni zainteresirana v balkanskih vprašanjih. Ob pričetku konference sta se pojavili dve balkanski konferenci — Konfe-balkanski carinski uniji koncepciji dela. Prvo je zastopal Venize-los, ki je naglašal, da je treba delati predvsem v smislu onega, kar spaja balkanske narode, in se izogniti onemu, kar jih loči. Zato stališče so se zavzeli Jugoslovani, Romuni in Grki, deloma tudi Turki. Drugo stališče pa so zastopali Bolgari in Ablanci, ki so naglasili da je pred vsem treba odpraviti vzroke sporov in začeti baš z neprijetnimi zadevami. V prvi vrsti so odločali na balkanski konferenci gospodarski problemi. Razprave o njih je treba smatrati kot prvi korak k balkanski carinski uniji. Ta ideja ima vsekakor mnogo izgleda in je prav lahko mogoče, da se realizira, posebno ker predstavlja Balkan skupen gospodarski organizem. Naklepi proti Slovanom v Italiji in gospod, kriza Doseljevanje delavskih mas iz Italije v Trst bi samo poslabšalo gospodarsko krizo Trst, 18. oktobra, n. Fašistovski tisk zahteva v poslednjem času v svoji akciji proti slovanskim elementom v Italiji energične mere. Med drugim pravijo listi, da bi bilo treba v Trstu naseliti 50.000 italijanskih delavcev in razlastili velike komplekse zemljišča, na katerih bi se naselili talijanski koloni. Današnji »Piccolo« pa pravi, da je bilo v Trstu le nekaj Sloven- cev, ki so razvijali protiitalijansko akcijo. List ugovarja temu, da bi se v Trstu in okolici naselili Italijani iz drugih delov države. List pravi, da bi bilo to zelo opas-no z ozirom na gospodarsko krizo Trsta, kjer se opaža, da tudi stara podjetja propadajo. Nove delavske mase bi to gospodarsko krizo le še poslabšale. Fašistovske intrige proti Mali antanti Italijanska akcija za revizijo mirovnih pogodb ustvarja nove razloge nezaupanja med narodi Bukarešta, 18. oktobra, n. Poslednje dni je italijanski tisk ostro napadel Malo antanto, češ, da se oborožuje. Na to kampanjo fašistovskega tiska je sedaj odgovoril list »Indšpendance Roumaine« trdeč, da izvaja Mala antanta politiko miru in da so vso trditve fašistovskega tiska o tem, da bi bila ona zapreka razorožitve v Evropi, neresnične in tendencijoznc. Te intrige fašistovskega tiska, pravi list, bodo ostale jalove, prav tako kot že vsi slični poskusi. Vsi v Evropi vedo, da sledi Mala antanta v pogledu razorožitvene politike Franciji ter da predpostavlja vprašanje varnosti vprašanju razorožitve. Romunska in Poljska, ki mejita na Rusijo, sta se znašli v mnogo težjem položaju nego Italija, zaradi tega morata skrbeti za svojo obrambo. Bilo bi smešno misliti, da bi se Mala antanta upirala miroljubnim stremljenjem Društva narodov in da bi zavračala garancije, katere se nudijo državam za slučaj, da bi jim pretila kakšna nevarnost. Države Male antante bi bile med prvimi, ki bi sprejele splošno razorožitev. Italija podpira na docela uraden način pokret za revizijo mirovnih pogodb. S tem ne bo mogla stabilizirati mednarodnega položaja, niti rešiti vprašanja varnosti in razorožitve. Italijani morajo uvideti, da njihova akcija v korist roviziji mirovnih pogodb ustvarja nove razloge nezaupanja med narodi. Na takšen način pa se nikakor ne uvaja poskus splošne razorožitve. Proslava francoskega dne v Jugoslaviji Odbor priredi veliko narodno ekskurzijo iz naše države v Francijo Beograd, 18. oktobra. AA. Da se izkaže hvaležne Franciji za njihovo pomoč, priredi odbor za proslavo francoskega dne veliko narodno ekskurzijo iz naše kraljevine v Francijo, ki bo trajala od 15. do 22. novembra t. 1. Protektorat za to ekskurzijo v Francijo je prevzel francoski vrhovni komisarijat za turizem. Tehnično vodstvo francoskega narodnega turističnega društva, ki bo sprejelo izletnike na avstrijsko-Svicarski meji, jih spremi po Franciji in spet nazaj do meje. Tako bodo imeli naši ljudje izredno priliko seznaniti se- v štirih dneh 8 Parizom in enim delom Francije. Program je v glavnem tale: Brzovlak z izletniki odpelje iz Beograda 15. novembra ob 7.50 zjutraj, priključek v Ljubljani je ob 20. uri zvečer. Potuje se čez Avstrijo, Švico do Basla in od tam v Pariz, kamor Srispejo izletniki dne 16. ob 22.15. Od 17. dalje o razgledovanje Pariza. Potniki se dele v dve kategoriji A in B. V kategoriji A plačajo vso voznino vštevši vse troške in sicer 4950, v kategoriji B pa 3950 Din. Edina razlika med obema kategorijama je ta, da bodo potniki v kategoriji A v II. razredu, v kategoriji B pa v tretjem. Prijave in dopise glede informacij je treba poslati na Avro-avion« z dvema motorjema od 120 konjskih sil. Zgradila ga je tvornica »Dehavililand in Coc. London, 18. oktobra. AA. Danes je prispel v Port Darvvin kapetan Mathews, ki je zapustil Anglijo 16. septembra. Imel je na poti smolo, ker se mu je pokvarilo letalo. Kljub temu je nadaljeval polet. Ja inštruktor v londonskem letalskem klubu, kjei je učil miss Amy Johson letalstva. Premijera Schillerjevih »Razbojnikov« Ljubljana, 18. oktobra. Nocoj se je v Drami vršila premijera Schillerjeve žaloigre v petih dejanjih »Razbojniki«. Delo je zrežiral prof. Sest, giavne vloge so nosili Bratina, Levar, Železnik, ga. Saričeva, Kralj, Cesar, Skrbinšek, Jan in Jerman. Drama je po zaslugi spretne režije, ki je poskrbela zlasti za prijetno, efektno, tehnično gladko izmenjavano scenerijo in ustvarila v skupinah nekaj prav toplo ubranih momentov, po zaslugi nekaterih predstavljalcev najtežjih oseb in po zaslugi več-nožive aktualnosti dela samega napravila na občinstvo močan vtis. Ogromno zanimanje Beograda in osiale javnosti za ljubljanski zločin - Policija neumorno nadaljuje preiskavo - Zaslišanih je bilo 30 oseb - Prvi sledovi za morilci Ljubljana 18. oktobra. Ljubljana stoji danes pod najglobljim ■vtisom zverinskega, na prav čikaško-ban-ditski način izvršenega roparskega umora carinskega blagajnika Gvozdana Panteiliča na glavni carinarnici. Osobito trgovski svet, ki ima dnevno posle s carinarnico, se je v vseh podrobnostih zanimal, kako je postali simpatični in vestni blagajnik Pantelič žrtev svojega odgovornega poklica. Tudi mnoge carinske uradnike, kd so za tragedijo doznali šele zjutraj, ko so prišli v urad, je globoko presunila tragična smrt tovariša. Kontrola blagajne Pozno v noč 90 opravljali na glavni carinarnici še vedno napeto in natančno delo, usmerjeno v vso podrobnosti, ki bd mogle pokazati le najmanjšo sled za zločinca. Kakor smo že včeraj omenili, da je bil dnevni blagajniški žurnal točno ob 6.15 »ključen in podpisan od carinskega inšpektorja g. Antona Cigoja, carinskega tontrolorja g. Pavliniča in blagajnika pokojnega PanteLiča. Blagajna je bila v pol-»em redu. Po izvršenem atentatu so pozno v noč pregledali ponovno blagajno, prešteli vso gotovino in pregledali vse vrednostne pa-Ptfje, ki so bili v blagajni založeni. Sef carinskega odseka dravske finančne direk-f1.!® g. Nikola Kostič skupno s carinskim inšpektorjem g. Antonom Cigojem je vodil Pugled blagajne. Bila je v redu in se je gotovina povsem ujemala. V blagajni je bilo 909.232 Din gotovine in za pol milijona Din vrednostnih papirjev, kakor tudi mnogo nakaznic, čekov in menic. Po pregledu blagajne je bil blagajniški prostor zaklenjen zapečaten. Zasliševanje prič Glavno vodstvo preiskave in zasledovanje zločincev je poverjeno policijskemu upravniku Guštinu, kateremu sta dodeljo na Mkra.ina nadzornika g. Fran Žajdela in g- Matija Močnik. Zadnja dva zaslišujeta m vodita preiskavo v podrobnostih. Nadzornik g. Žajdela je že snoči po ugotovitvi dejanskega stanu na mestu zločina pričel z zasliševanjem prvih prič, ki so bile neposredni očividci dogodka. V prvi vrsti je biil zaslišan 311etni samski pod-preglednik finančne kontrole Ivan Kralj, ki je bil, kakor smo že poročali, prisoten pri umoru Gvozdena M. Panteliča. Sam je bil včeraj od 8. dopoldne do 6. zvečer v službi in sicer v skladišču B na tovornem kolodvoru. Ob 6. zvečer pa je dobil obvestilo, da naj gre za eno uro nadomestovat stražo v carinsko blagajno. Bil je brez 6- zvečer do zjutraj je namreč v predsobo blagajne oborožena "Snan straža. Stražita dva organa, ki se vrstita ponoči. Organ, ki bi imel nastopiti Prv* 9traz,o,^ j© bil zadržan. Podpre- glednik Ivan Kralj je v vseh podrobnostih opisal, kako so vdrli zločinci v urad. Med drugim je izjavil: — Odprli so vhodna vrata. Še prodno so je kdo pokazal v predsobi, jo že počil strol. Skočil sem k vratom in jih skušal zapreti, Pa mi ni uspelo zaradi siinoga pritiska. Tri osebe so vdrle v sobo. Molče so skočile milno mene do odprtih vrat v sobo blagajnika. Dva sta streljala pred vratmi na blagajnika, tretji je stal zadaj .. . Potem so se obrnili in zbežali . . . Sumi ji vež na kolodvorskem peronu Ponoči je bil tudi zaslišan carinski dnev-ničar Peter Dimitrijev, ki je prideljen carinski ekspozituri na kolodvorskem peronu. Imel je službo v ekspozituri od 7. zjutraj do 7. zvečer. Nekako pet minut pred 6. zvečer je bil v predsobi ekspoziturine Pisarne, ki ima vhod s perona. Opazil je nekega elegantnega, približno 32 let starega moškega, ki je radovedno ogledoval pi-®f*rno. Vprašal ga je: >Kaj želite, gospod?< Neznanec ni odgovoril, marveč se je obrnil 111 izginil. Neznanec je bil srednje veflik, ^očne postave, skoraj malo debelušast, čr-oči, obrit, črnih las. Oblečen je bil v riavkasto suknjo. Imel je črn klobuk z na-Vzdod zavihanimi krajci. Najdeni izstrelki Kmalu ‘po izvršenem atentatu je policij-?ka koimisija našla v blagajnikovi sobi 3 •''-strel k e iz repetirne pištole. Dva izstrelka kalibra 7 mm, a enega kalibra 8 mm. ^..anes zjutraj pa so našli na stopnjicah carinarnice še eno celo patrono. Finančno in notranje ministrstvo sta zahtevala podrobna poročila Že snoči, kmalu po izvršenem atentata, »o prispela v Beograd prva privatna, a zelo bsirna poročila o roparskem napadu. Dospela so tudi na finančno ministrstvo krat- ka uradna poročila. Vest o nenavadnem, v kriminalni zgodovini naše države še ne zabeleženem atentatu je izzvala tudi v Beogradu najgloblji vtis in splošno zanimanje. Notranje ministrstvo je zahtevalo danes dopoldne izčrpno poročilo o atentatu ter se zanimalo, če so atentatorji že prijeti. Prav tako finančno ministrstvo. Šef carinskega odseka dravske finančne direkcije fin. svet. g. Nikola Kostič je že snoči obvestil finančno ministrstvo o roparskem umoru blagajnika Gvozdena Panteliča. Poročal je v glavnih obrisih, kako je bil atentat izvršen in da je blagajnik postal žrtev tega atentata. Finančno ministrstvo je davi obvestilo fin. svetnika g. Kostiča, da je finančni minister odredil, da se žrtev ropar, napada Panteliča pokoplje na državne stroške, ker je tragično umrl v izvrševanju svoje odgovorne službe. V to svrho je minister tudi dovolil in odobril kredit za kritje pogrebnih stroškov. Poslovanje pri carinski blagajni Uradna soba, v kateri je nameščena wertheimska železna blaganja, je prav preprost prostor. Vrata so enostavna. Vse je opremljeno kakor skromna soba. Vsak dan po 6. je bil dnevni zaključek blagajne. Gotovina se je hranila vsa v železni blagajni, do katere sta imela vsak po en ključ blagajnik Pantelič in kontiolor Pavlinič. Denar se hrani samo čez noč, nakar se drugi dan odnose v Narodno banko, ker ta popoldne ne posluje za stranke. Ker je bila vsa gotovina že pod varnimi ključi v blagajni, so pač morali razbojniki na prvi pogled spoznati, da so se njih peklenski načrti, oropati blagajno, popolnoma izjalovili in zato so jo jadrno popihali. Milijonski promet dnevno Sedaj se je začela velika sezona, v prvi vrsti za uvoz in deloma tudi za izvoz. Zato ima ljubljanska glavna carinarnica vsak dan najmanj pol milijona dnevnega prometa, ob gotovih dnevih do 1 milijona, zlasti proti koncu tedna, ko trgovci uvozniki in izvozniki plačujejo carino. Uvažajo se sedaj velike množine mauufakturnega blaga za zimsko sezono, dalje razni ekstrakti, za mnoge tovarne razne siirovine, brez kaiterih ne morejo obratovati in je njih redni dovoz neobhedno potreben, kajti čim ta izostane, se mnogokrat zgodi, da mora tovarna obrat ustaviti. Uvaža se dalje v velikih množinah preui/o, volna, bomba/.evina in razne pletenine. Promet je sedaj tako velikanski, da je bila carinska uprava primorana najeti še tretje veliko skladišče pri »Balkanu«. Intenzivno zasliševanje očividcev in drugih prič Detektivski aparat policijske uprave je t>il danes ves dan na nogah. Od prvih jutranjih ur neprestano do poznega večera. Zjutraj se je vršila na vseh ljubljanskih kolodvorih najstrožja k'- 'rola vseh odhajajočih tujcev, a policijski upravi pa so ves dan zasliševali razne osebe, ki so se kritični trenotek nahajale v neposredni bližini glavne carinarnice. Iz carinarnice so vsi trije razbojniki zbežali proti Ranzingerje-vemu sLladišču, a od tu je zmanjkala zaenkrat vsaka boljša sled. Razširjajo se različne fantastične govorice o nekem avtomobil’!, ki pa si zelo nasprotujejo. Po'idjska uprava je zaslišala več carinikov, privatnikov, paznik v, dohodarstvenega urada in železničarjev, ki so dali točnejše opise vseh treh elegantnih zločincev. Brisača mu je padla iz rok Kakšna zmešnjava in kakšno presenečenje eta vladala prvi trenotek po strelih, nam dokazuje okolnost, kd se je primerila nekemu mlademu cariniku. V svoij sobi je ravno končal svoje delo ter si umival roke, ko je čul prvi strel. To ga je tako presenetilo, dr. sam ne ve, kam je vrgel brisačo. Skočil je ven in na hodniku je zaslišal klice služitelja Petra Jamnika in postrežnice Marije Šalijeve, ki sta obupano klicala: — " telič je ustreljen! Pantelič leži na tleh! Sam razburjen je potem vprašal: »Kaj je? Kaj se je zgodilo?« Hitel je_ v Panteličevo sobo, kjer je opazil ranteliča na tleh zleknjenega s hrbtom in r..’;ami. Še je hropel. Oči je obračal proti stropu. Nikakega glasu ni dal od sebe. Spustil se je iz sobe po stopnjicah brez suknjiča in klobuka ter hitel na carinsko ekspozituro, da bi tam dobil dežurnega carinskega uradnika. Uradno poročilo policijske uprave o umoru Dne 17. oktobra ob pol 19. so vdrli v pisarno blagajnika na glavni carinarnici pri glavne _i kolodvoru v Ljubljani Pantelič Gvoz’?na trije mladi i revolverji oborože- ni moški, ki so oddali takoj ob prihodu skozi vrata na blagajnika tri strele, od katerih sta dva zadela Panteliča in ga usmrtila. Nato so roparji pobegnili, no da bi se dotaknili zavarovane železne blagajne, ki je lila že zaključena in zaklenjena. V predsobi se je nahajal finančni organ Kolar Ivan, katerega so pustili nepoškodovanega. Razne osebe, ki so videle napaoalce pred in po naTaviu, so i "Ji;1 bledeči opis: Prvi od teh je bil srednje postave, star 26 ;lo 30 let, lepega obraza, brez brk in črno oblečen; drugi je 0*. man^ . d prvona-vedenega, star okoli 30 let, oblečen v rjavo suknjo in tak klobuk z navzdol obrnjenimi okraji; tretji izgleda grbast in nekoliko starejši, oblečen v črno obleko, črno dolgo suknjo, na glavi črn klobuk z navzdol upognjenimi okraji. Govorili so med seboj hrvat-sko. Druga faza preiskave Po vče; ajšnjih na L učnih . vitvah dejanskega stanu je danes preiskava stopila v drugo fazo. Zač' la so se poizvedovanja zu storilci in podicija je dobila že nekatere telitne indiclje, na podlagi katerih more vršiti zajedo vanj e v gotovi smeri. Eno je gotovo, da nri umoru ni udeležen noben v Ljubljani bivajoč meščan, odnosno občan. Pač na je bil pri roparskem umoru udeležen neki Slovenec. Policijska uprava jo porabila vsa prometna oblila, da je mogla snoči tekom pol uro obvestili najvažnejše promet, centre o zločinu. V službo policije so stopili telefon, brzojav in celo .adio, kt>. smo že včeraj poročali. Ljubljanski radio je bil n apr oš en, da tnt. oča kratko o izvršenem umoru in da joenem na’. osi svoje naročnike na deželi, da naj ti obvestijo najbližjo orožniško postajo o umoru. Zato je radio oddal naročnikom tudi natarxen poir»L razbojnikov. Uspeh je bil v tem pogledu prav povoljen. Osebnost pokojnega Panteliča ivr&dto simo že karakterizirali značaj blagajnika G. - Panteliča. Bil je 1.1906. rojen v B.esi /cu T>ri Gornjem Ivanovcu, srea Kragujevac. Prestal je vse težave svetovne vojne. i>il je sin kmečkih staršev. Oče in mati mu še živita. Poročil se je z Kado To-sičevo, rodom iz Kragujevca. Prvotno je bil v finančnem ministrstvu, a pozneje nameščen pri carinski upravi. Kot carinik je bil prestavljen v xržič pred petimi leti. Tam je tal poldrugo leto ter je užival med prebivalstvom splošne simpatije zaradi svojega mirnega in lojalnega postopanja. Iz Tržiča ' bil prestavljen v Ljubljano. Tu je vršil ~kojako carinske oosle in se je povsod izkazal kot jako sposobnega, .(er je M blarajnik Gnezda pred vto meseci na bolezenski popust, so njemu poverili v d-stvo d'cTne blagajne. To je vodil z največjo vestnostjo in točnostjo. Ker je njegova soproga nekoliko bolehala, se je preselil v So7 > pri Medvodah. Tam je dobil stanovanje v neki novi hiši. Vsak dan se je vozil z večernim vlakom domov, čez opoildne pa je ostajal v Ljubljani. Kako je bila obveščena soproga o tragični smrti Narednik vojne delegacije pri ljubljanski železniški direkciji g. Krašovec je nekaj minut po roparskem napadu doznail za umor blagajnika Panteliča. Bil je tudi on ž njim prijateljsko znan. Še opoldne včerajšnjega dne je pantelič njemu radostno pripovedoval, kako se veseli, da bo prišel v Beograd. V Beogradu si je že najel primemo stanovanje. Ukrenil je že vse potrebno za transport pohištva. Prihodnji teden bi se imel seliti, v Beogradu se je nameraval pripravljati za glavni carinski izpit. * a rednik rr. Kraševec je o tragični usodi Panteličevi obvestil tudi svojega komandanta polkovnika, ki je bil pokojnikov intimni prijatelj. Ta se je takoj odločil, da obvesti Panteličevo soprogo o smrti njenega moža. S soprogo nekega ljubljanskega carinskega posrednika se je odpeljal z avtomobilom v Soro. Tu je gospa indirektno povedala gej. Panteličevi, da se je možu primerilo nekaj hudega. Vsi so se odpeljali nato v Ljubljano ter je gospa prenočila pri posredniku v vili za Bežigradom. Davi je g. posrednik v prisotnosti zdravnika Rusa po daljšem razgovtrjanju pojasnil gej. Panteličevi, kakšna tragična usoda je zadela njenega moža. Žalostno vest je gospa sprejela stoično in se nd onesvestila, kakor so to prvotno poročali. Panteliča prepeljejo v Beograd Kakor nam javlja mestni pogrebni zavod, so danes popoldne definitivno določili, da se truplo pokojnega Panteliča na državne stroške prepelje v Beograd. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 3. popoldne. Izpred mrtvašnico pri Sv. Krištofu so bo razvil žalni sprevod po Dunajski cesti do kavarne »Evropa«, nakar krene po Tavčarjevi ulici na Miklošičevo cesto pred glavni kolodvor. Tu bodo krsto naložili pri poštnem poslopju na mrtvaški voz, ki bo krsto ob 6. zvečer s potniškim vlakom odpeljal iz Ljubljane v Beograd . Finančno ministrstvo je odredilo, da 9e pod oži na pokojnikovo krsto lep venec. Tudi drugi uradi so se odločili, da poklonijo pokojniku cvetje in vence. Ljubljana, 18. oktobra. A A. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer vabi vse ljubljanske urade, da se potom zastopnikov udeleže pogreba pokojnega blagajnika glavne carinarnice v Ljubljani Gvozdana Panteliča, ki bo jutn v nedeljo ob 15. uri izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu. POPRAVITE VAŠ telefonski imenik POPRAVLJALN1CA PISARNIŠKIH STROJEV IVA! LEGAT - LJUBLJANA ima novo število: 2030Int. {gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob ‘20. uri zvečer Nedelja, 19. okt.: »Sen kresne noči«. LjudsK* predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: »Kraljičina Iianis«. Red A. Torek, 21. okt.: zaprto. Sreda 22. okt.: Razbojniki. Red C. Četrtek 28. okt.: »Pravljica o rajski ptici«. — Red B. OPERA ZaEetek ob 20. url zvečer Nedelja, 19. okt.: ob 15. uri: »Groiica Marica«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 20. uri »Knez Igor«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: zaprto. Torek 21. okt.: »Hasanaginica«. Red D. Sreda 22. okt.: »Vesela vojna«, opereta. Red E. * Nedelja v ljubljanskem gledališču. Drama ponovi Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noži« v premijerski zasedbi, pri znižanih ljudskih dramskih cenah. S tem nudi gledališka uprava priliko nedeljskemu občinstvu, da vidi pri znižani vstopnini to pomembno delo svetovne literature. — V operi se poje popoldne ob 15. uri 60-tič »Grofica Marica«. Brez dvoma je to najsijajnejši dokaz, kako priljubljena je ta opereta pri naši publiki. Opereto dirigira kapelnik Neffat, zasedba pa je običajna, z go. Poličevo na čelu. Zvečer ob 20. uri pa se vpri-zori Borodinova opera »Knez Igor« z g. Primožičem v naslovni partiji in gospo Thierryjevo kot .Taroslavno. Jaroslaviča, kneza Gališkega, poje ta večer prvič na našem odru basist g. Josip Križaj. Ostala zasedba kot običajna. Opera je izvrstno naštudirana v vsakem pogledu, zato priporočamo poset vsem prijateljem gledališča. Za obe predstavi v operi veljajo znižane operne cene. Leskovčeva drama »Kraljična Haris« se vpri-zori ponovno v ljubljanski drami v ponedeljek 20. t. m. za abonente reda A. Delo je pri pre-mijeri v vsakem pogledu izvrstno uspelo. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 19. oktobra ob 20. uri: »Škrjančkov gaj«. Kuponi. Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Torek, 21. oktobra »Sveti plamen« ato. A. Kuponi. * Nedelja t mariborskem gledališču. Za ljubitelje neprisiljene zabave in lahke muzike, ki pa med tednom ne morejo posečati gledališča, se bo vprizorila v nedeljo, dne 19. t. m. kot večerna predstava l*rasna Lebarjeva opereta »Škrjančkov gaj«, ki je radi svoje me-lodijozne muzike in veselega dejanja priljubljena. Kuponi. Prva repriza pretresljivega angleškega dela. Mnughamova drama iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki je pri svoji premi-jeri dosegla zelo lep uspeh, se bo vršila v torek, dne 21. t. m. za ab. A. Kuponi. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! O izkopanih cekinih v lirskem V Krškem in okolici je mnogo spominov n.i najstarejše čase Krško, 17. oktobra. Kakor smo Se včeraj poročali, je našel delavec Kogej pri kopanju temelja za novo ledenico lonček, v katerem je bilo precej cekinov. K temu nam sporoča naš dopisnik iz Krškega le sledeče zanimivosti. Posrečilo se Je razbrati nekaj besedila na zlatnikih. Bere se: Christus Regis ali Regit Te Ducat. Točno napisa na zlatnikih ni mogoče določiti, ker so Se precej obrabljeni. Podoba Krista je na cenikih prav lepo vidna, na drugi strani pa podoba kralja, ki polaga klečeči kraljici krono na glavo. To se da sklepati tudi iz obrabljenosti. Cekine najbrž tedaj niso mešali z zlitinami. Nekateri ugibajo, da so stari okoli 600 let, nekateri pa jim prisojajo več. Zanimivo je, da v Krškem in okolici ne manjka izkopanin iz najstarejših časov. Najstarejša naselbina je tu vas Mladevina nasproti Rajhen-burga tostran Save. Marsikaj zanimivega bi gotovo našli iz starih časov tudi na našem Starem gradu nad Krškem, ki je zelo zapuščen in če nepreiskan. Tu najdeš v 'rtine, ki vodijo v podzemske prostore nekdanjega grajskega poslopja. Kopači najdejo precej izkopanin iz rimske dobe tudi v Drnovem, odkoder Jih je že precej shranjenih v ljubljanskem muzeju. Med prebivalstvom je še ohranjena pripovedka o zlatem teletu, ki so ga zakopali Turki v 16. ali v 17. stoletju v bližini Krškega na begu pred kmeti. Pred leti so drvarji pri podiranju nekega starega hrasta sredi krakovskih gozdov naleteli ▼ globini kakih 2 m na ostanek s*are rimske ceste, ki je vodila menda iz Rima v Neviodu-num, sedanjo vas Drnovo. Ljudje, ki se zato zanimajo in ki bi imeli denar, bi tu izkopali če marsikaj zanimivega. Nov požiralnik logaškega poioka Po zadnjih nalivih se je pojavil nov požiralnik, ki bo očiščen preprečil poplave Logatec, 17. oktobra. V petek se je napravil v kotlini »Jački«, kamor se steka logaški potok in tamkaj izgine, velik usad. Zato je voda v tej kotlini popolnoma izginila. Svoj čas je agrarna operacija vršila na tem mestu očiščevalna dela in Je iskala požiralnik. Zdaj se je pa z usadom sam pokazal. Obstojala pa je nevarnost, da naplavina, kakor les in dračje ter blato zamaši usad in voda bi se ne mogla več odtekati v požiralnik. Nastale bi lahko katastrofalne poplave. Zato je županstvo začelo nemudoma s čiščenjem naplavin v usadu. Zanimivo je, koliko množine naplavljenega lesa in drugih odpadkov se Je nahajalo v tem usadu. Usad je približno 5 kv. m velik in požira z veliko brzino velike mase naplavljenega blata in vode. Delavci, ki čistijo usad, so varno privezani na vrvi, tako da ni nevarnorti, da bi jih pogoltnil. Množica gledalcev si ves dan ogleduje nov požiralnik, kajti takega prirodnega pojava ne pomnijo niti najstarejši Logatčani. Ce se posreči usad popolnoma očistiti, bo Logatec v bodoče zavarovan pred poplavami, kajti požiralnik bo mogel sproti požreti še tako velike vodne mase, ki bi se tu nabirale. Da je to velikega pomena za kraj sam, je jasno. Zagorske novice Berač s tisočaki — Uspehi novega kolesarskega kluba Zagorje, sredi oktobra. Prejšnji teden je prišel k nam dol iz Srbije mlad, 28 let star, zdrav fant Ivan Jovanovič ter na podlagi nabiralne knjižice, izstavljene lanskega leta od občine Novi, pobiral po hišah milodare. Občina Novi je izstavila Jovanoviču uverenje o siromaštvu in fant je to siromaštvo izkoriščal celo leto in zraven lahko dobro živel. Ker se fant ni tako obnašal kakor drugi navadni berači — najbrž radi uverenja — temveč je postopal bolj samozavestno in bil obenem vsiljiv, ae je počelo zanimati zanj naše orožništvo. Pregledalo je njegove žepe ter našlo pri njem čez 2000 Din gotovine; ker ni bilo nobenega povoda za nadaljnje beračenje, ga Je orožništvo aretiralo in predalo sodišču. Nogometaši se že pridno vežbajo na novem, začasnem igrišču; kolesarji pa priredijo v nedeljo 19. t. m. prvo skupno vožnjo iz Zagorja čez Trojane—Savinjsko dolino—Celje—Trbovlje zopet domov. Kakor se še do sedaj vidi, je največ zanimanja za kolesarski odsek; saj ima pa tudi vsak odrasel fant svoje kolo in je kolesa-renje pri nas že davno udomačeno. 2 e pred 80 leti je obstojal kolesarski klub, ki je delal izlete in tekme. Po vojn* so ustanovili ponovno kolesarski klub, a ker je bil, kakor večina drugih klubov, na bazi enega ali drugega strankarskega naziranja, je le malo časa živel. Sedaj, v novi Jugoslaviji, so občutili naši kolesarji zopet potrebo po združitvi ter so organizirali nov klub pod »Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije«. Na prošnjo jih je Triglavski pododbor takoj sprejel in povabil na sodelovanje. Udeležili so se zvezne vožnje ob priliki otvoritve jesenske razstave velesejma z 12 člani in so dobili prvo mesto. Nedeljo na to so se udeležili 10-letnice obstoja SK »Disk« v Domžalah s 5 člani dirke, ki je bila obenem razpisana kot prvenstvena dirka »Kolesarske- ga kluba Zagorje«. Prvo mesto klubovega prvaka je dosegel g. Stanko Sušnik, ki je vozil vzlic nezgodi, ki mu je vzela 15 minut časa, 1:40:20 sekund na 50 km, drugo mesto Lapuh, tretje Barlič. 14 dni za tem se je udeležil klub prvenstvenih dirk »Triglavskega pododbora« na progi Grosuplje—Višnja gora—Grosuplje in je dosegel prvak kluba 3. mesto z 2:53:38; manjkalo je le pičlo minuto, da ni postal prvak. Navedeni uspehi nam jamčijo, da bo novoustanovljeni klub s svojimi izurjenimi kolesarji tudi v bodoče uspešno deloval za povzdigo in sloves SK Zagorja. Advokat MEJAi ANTON | je o tvoril pisarno v Ljubljani in jo pridružil pisarni dr. Josipa Krapeža LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica it. 11. B' Najmodernejše vzorce '•C ZAVES IN PERILA namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-fineje in najceneje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 13 628 F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Rakek Premestitve. 15. t. m. se je poslovil iz Rakeka upravnik carine g. Prpič Žarko, ki je premeščen po službeni potrebi za upravnika carine v Split. Istotako je premeščen iz Rakeka v Beograd na carinsko Qddelenje g. Kutlešič. Mesto upravnika Je na carini začasno prevzel g. Ma-tunovič. Dela pri javnem perišču hitro napredujejo. Stebri z betonsko streho so že gotovi. Jari- za cevi, po katerih bo tekla voda iz velikega občinskega vodnjaka k perišču, so tudi že izkopani. S zgraditvijo tega perišča bo vodovod zelo razbremenjen. Vodo v vodnjak bo morala namreč dajati želez ica; občini se je obvezala do te dajatve še tedaj, ko so železnico gradili. Pozivi V smislu odloka Vojnega okruga v Ljubljani se pozivajo vsi mladeniči iz občine Rakek rojeni leta' 1911., da se tekom tega tedna zglasijo v občinski nisarni v svrho v-pisa v rekrutni spisek. Vsak, ki misli, da mu po zakonu pripada kaka ugodnost, naj prinese vse potrebne dokumente s seboj, sicer naj od komisije ugodnosti nikar ne pričakuje. Slovenjgradec Pri Davčni oblasti je imenovan davčni pripravnik g. Simonič Janko. Sola St. Jai.ž pri Dravogradu je dobila novega šol. upravitelja g. Breganta Zmago namesto prejšnega g. Križmana Ivana, ki je bil imenovan za šol. upr. v Ponikvo v Savinjski dolini. Nesreča. Sol. upravitelj g. Lazar Ivan iz Črneč pri Dravogradu si je zlomil desno nogo nad kolenom pri nevarnem padcu, ko se je vračal domov v popolni temi. Zdravi se v tukajšnji bolnici. Želimo mu čim skorajšnjega okrevanja! Prosvetno gibanje. Radi bližajoče zimske sezone so vsa kulturna društva poživila svoje de- lo, v prvi vrsti pa »Sokolsko društvo«. Dramski odsek je že sestavil svoj repertoar za celo sezono, predavanja so v teku, telovadnica v Sokolskem domu je polna navdušenih Sokolov od najmlajšega do najstarejšega. Salonski orkester ima zopet redne vaje, kakor tudi moški pevski zbor. Primer "ridnosti in -ožrtvovalnosti. Kolar g. Gaisser sl je postavil novo stanovanjsko hišico, katero si je sezidal popolnoma sam brez vseh zidarjev. Hišica popolnoma ustreza svojemu namenu: na eni strani je delavnica, na drugi strani pa stanovanje. Pri hišici si je uredil lep vrtiček. Pozen kopalec. Kljub mrazu, Id je tako hitro pritisnil, ima naše kopališče svojega kopalca, in celo v večernih' urah. G. D. se ne straši mrzle vode in junaško plava v mrzlih valovih, medtem ko so že mnogi segli po zimskih suknjah. Tudi korajža in svoje vrste sport- Oddaja ribolovne pravice. Kraj. gol. odbor v Slovenjgradcu bo oddal v najem na javni dražbi danes 19. t. m. ob 15. uri na dvorišču osn. šole v Slovenjgradcu svoje ribolovne pravice. Slovenska Bistrica Na novo bo posvečena v nedeljo 19. L m. cerkev Sv. Marjete pri Slov. Bistrici. Cerkev je prostorna stavba med samimi vinogradi in kot podružnica fare Sv. Jerneja v Slov. Bistrici že od pamtiveka ni bila popravljena. Sedaj pa so jo popolnoma renovirali. Posvetil jo bo na novo msg. Vreže iz Maribora ob asistenci okoliških župnikov. Sokolsko delo. Danes v nedeljo 19. t. m. bo v Keblu pri Oplotnici na Pohorju ustanovitev novega sokolskega društva. Posebna hvala gre ta-mošnjemu šol. upravitelju Pavliču in pa Sokolu v Oplotnici, ki je že dolgo poznan po agilnosti in delavnosti. Imenovano društvo je poklonilo mlademu društvu tudi drog in bradljo. Krvav pretep. Pretekli teden je prišlo do krvavega pretepa v Kurji vasi na Pohorju med domačimi drvarji in Bosanci, ki so bili uslužbeni pri grofu Attemsu. Na predvečer odhoda so sc Bosanci opili in ponoči udrli v prenočišče drvarjev, ter jih dejansko napadli. Bila so med imenovanimi že dolga nasprotstva, ali vedno in vedno so se pomirili. Napadalci so pridrli z noži prav do postelj drvarjev in jim grozili. Ko so drvarji videli življenjsko opasnost, so se tudi oni po' stavili in pognali nasilneže v beg. Med pretepom, ki pa še ni popolnoma pojasnjen, so bili štirje drvarji ranjeni, dva težje, dva pa lažje. Glavni krivec neki Dujič, je v rokah pravice in upamo, da bo eksemplarično kaznovan, da bodo ljudje uvideli, da je iskanje pravice na lastno pest nemogoča stvar. Poljčane Občinski urad Poljčane si je nabavil krasno novo napisano tablo z državnim grbom in z napisom v latinici in cirilici. Zadnji sejm je bil radi povodnji slabo obiskan, zlasti je bilo malo videti živine, kar je krivo tudi to, da nima prave cene. Čudno pa se vsem zdi, zakaj se navzlic temu cena mesu ne zniža. Avtobusna vožnja Poljčane-Rogaška Slatina, ki Je bila uvedena doslej vsaki torek, se s 15. t. m. do nadaljnega ukine. Poroka. Na Pečici — lepi razgledni točki Poljčančanov in Šmarčanov, se je te dni poročil znani gostilničar in posestnik g. Damše. Vdovec je vzel sestro pokojne žene, ki mu je lani umrla. Tako bodo dobili otroci zopet dobro mater, znana gostilna pa dobro gospodinjo. Prekmurje Kolo jugoslovanskih sester v Murski Soboti je priredilo v soboto zvečer v dvorani Sokolskega doma komorni koncert s sodelovanjem tg. violinskega virtouza Rupel Karola, opernega asista Rusa Marijana in konservatorista Lipovška Marijana. Terezijin sejem v Murski Soboti preteklo sredo, 15. t. m. je bil kakor vsako leto zelo dobro obiskan. Brez verskega pouka je celo to šolsko leto okoli 1200 šoloobveznih otrok v črenšovski župniji, ker je domači kaplan bolan. Se-li ne bi dalo tem- odpomoči, ko sta vendar razven kaplana še dva duhovnika v fari? Radi poldrugega litra vina v smrt je šel prostovoljno znani gozdni čuvaj S. iz Bodoncev. Ko se je vračal z nekega pota domov, ga je prijela žeja ter si je spotoma privoščil kar liter In pol vina, ki ga je pa tudi pošteno plačal. No kmalu mu je postalo tako zelo žal za potrošeni denar, da si ga ni mogel zbiti iz glave ter se je zastrupil in umrl. Teksiilbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov Irg SL 10 nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno mn-nutakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode 447 Šoštanj V prednjaški tečaj, ki se vrši v Celju, je odšel br. Srečko Robinščak, učitelj na tukajšnji osnovni šoli. Oženil se ie v Ljubljani g. dr. Stane Medic, zdravnik v Šoštanju, z gdč. Maro Zalarjevo iz Ribnice. Sokolskemu paru iskreno častitamol Živahno delovanje v sokolskem društvu. Vsi oddelki se pridno pripravljajo za akademijo, ki bo v decembru. Večer za večerom se vršijo vaje za otvoritveno gledališko predstavo. V glasbeni sobi marljivo vadi sokolski salonski orkester. Pevski odsek ima 2krat tedensko vaje in bo nastopil na čajanki R. K. los ■F L3 IP ©LUP LJUBLJANA, Stari trg 2. Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega Izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah. Šmartno ob Paki Osebna vest. V sredo 15. t. m. je odšel na daljši bolezenski dopust šolski upravitelj v Skornem in podstarosta tukajšnjega Sokola br. Mirko Dujc. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal postajenačelnik br. Konrad Vodenik. Marljivemu kulturnemu delavcu želimo skorajšnjega in temeljitega ozdravljenja. Markacija na Goro Oljko je v skrajno slabem stanju. SPD bi mnogim turistom, ki posečajo to priljubljeno izletniško točko, zelo ustreglo, če bi markacijo obnovilo. Posebno važna bi bila markacija, ker prehod čez progo pri postaji v Šmartnem ni več dovoljen. Občinska cesta, ki vodi od občinskega urada mimo pekove hiše na kolodvor, se mora na vsak način temeljito popraviti. Sokolska knjižnica bo pričela v najkrajšem času s poslovanjem. Na zadnji šeji odbora SKJ se je sklenilo, da se bo pobiralo 0‘50—1 Din izposojevalnine od knjige, kakršen bo pač obseg in vrednost knjige. Za člane SKJ odpade vpisnina, nečlani pa plačajo 10 Din. Knjižnica šteje sedaj 64 zvezkov, vendar se bo kmalu izpopolnila z ^najnovejšimi deli, ki jih nudi slovenski književni trg. Apeliramo na prijatelje kulturnega pokreta v našem kraju, da prispevajo v to svrho po možnosti denar ali knjige, ki bi jih lahko pogrešali. V vaditeljski tečaj, ki ga je priredila celjska sokolska župa, sta v soboto odšla brata Franjo Pirtošek in Franc Irman. Gasilno društvo v Paški vasi je nabavilo pred kratkim novo motorno brizgalno. Brizgalna je stala 38.000 Din in je tudi že plačana, kar je za društvo s tako majhnim okolišem vsekakor velik uspeh. Zadnja veselica, ki se je vršila v ta namen, je sama prinesla 12.000 Din čistega dobička. Precej lesa, ki je bil nabran za novo brizgalno, je celo ostalo in se bo izkupiček zanj uporabil v druge svrhe. Sadna kupčija je še vedno zelo živahna. V zadnjem času se je opazil posebno močan dotok jabolk iz gornje Savinjske doline. Sadje je posebno lepo. Največ se proda boborcev, mo-šancerjev in kanadk. Ker so se cene dvignile le na 4—5 Din kg, Je pričakovati, da bo ta živahnost v sadni kupčiji trajala še kak teden, Za gg. aJvokale in pripravnike Na prošnjo objavljamo: Za izredni občni zbor Penzijskega fonda advokatske zbornice v Ljubljani, ki se v svrho spremembe pravil vrši 4. novembra t. 1., je prijavil advokat dr. Štempihar z Jesenic, ki ima sam večletno prakso baš v penzijskem zavarovanju kot rentni referent pokojninskega zavoda v Ljubljani, s samostojnim predlogom povsem nov osnutek pravil fonda, Naprosil je upravo fonda, da povabi k občnemu zbru tudi strokovnjake-praktike, da bodo tako,' na razpolago, ko se bo sklepalo o tem osnutku, Dr. Štempihar prosi tovariše advokate in pripravnike, ki se vsaj načeloma strinjajo s predlogom, da se pravilnik usposobi za nalogo biti vzorec ostalim zbornicam v kraljevini, da se nemudoma prijavijo upravi fonda kot podporniki predloga, kakor zahteva § 16., lit. h. sedanjih pravil, in da v interesu promptne rešitve zadeva vsi zadržani advokati in pripravniki zanesljivo izreče poblastila po § 15 tovarišem, ki se bode občnega zbora udeležili, ali pa njemu samemu, Za salo je po en odtis na vpogled pri gosp. dr. Šmajdu v pisarni g. dr. Ravnika v Mariboru, pri g. dr.' Pintarju v Celju, pri g. dr. Grosu v Novem mestu, pri g. dr. Vavpotiču v pisarni g. dr. Puva c Ljubljani in pri upravi fonda v Cigaletovi ulici. Spremembe v železniški sEužbi Za zvaničnika 1/4 sta postavljena: Peršič Anton, administrativni zvaničnik, Jesenice; Kariž Viktor, brzojavec, Zidanim most. Za zvaničniko II/3: Marčič Janez, premikač, Maribor, glav. k.; Cimerman Jože, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Liplin Ivan, zapisovalec voz, Tezno; Cvikl Rudolf, tovorni sprevodnik, Velenje; Mejač Julijah, skladiščni desetar, Ljubljana, gor. k.; Janša Jožef, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Greifoffbr Vincenc, blokovnik, Tezno; Milavec Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Prudič Anton, premikač, Rakek; Lopa-nja Jožef, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Žepek Avguštin, vratar, Zidani most; Mlakar Frančišek, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Potušek Jožef, kretnik, Zidani most; Gorjanc Martin, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. k.; Koželj Anton, kretnik, Sv. Lovrenc na Pohorju; Pogačar Frančišek, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gor. k.; Majerič Vjekoslav, administrativni zvaničnik, Maribor, gl. k.; Kumar Rudolf, sprevodnik, Velenje; Selič Jurij, čuvaj proge, progovna sekcija Celje; Marin Franc, tovorni sprevodnik, Maribor, gl. k.; Matjašič Martin, tovorni sprevodnik, Maribor, gl. k. Kot dnevni-čarja sta sprejeta: Perovič Ivan, kurilnica, Ljubljana, II. gor. k.; Schauer Anton, Lesce-Bled. Sefeelsfvo Seja izvršilnega odbora SKJ V sredo, dne 22. t. m. bo v Beogradu seja izvršilnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije. Podstarosta br. Gangl in načelnik br. Bajželj odpotujeta pojutranjem iz Ljubljane v Beograd. Seja saveznega T. O. Novoimenovani tehnični odbor SKJ se je sestal v torek 14. t. m. pod vodstvom br. Bajžlja na prvi seji v Ljubljani. Seje so se udeležili razen ljubljanskih članov tudi br. Mačus in s. Mačusova iz Maribora ter br. Macanovič iz Zagreba. Rešile so se tekoče zadeve ter so se uredile vse sporne točke glede tekem na zletu v Beogradu, tako da bodo v najkrajšem času izšle točne liste vseh tekmovalcev in tekmovalk in njihovih uspehov. V doglednem času bodo izdelane diplome, ki jih prejmejo vsi, ki so dosegli za to predpisani uspeh. Seja zbora župnih načelnikov se bo vršila 7. decembra v Beogradu. Sokolsko društvo v Cerkljah Prejšnjo nedeljo 12. t. m. je predaval v sokolskem društvu Cerklje ob Krki br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o »Sokolstvu«. Pozivu se je odzvalo za tamkajšnje razmere veliko število članstva, tako da je bil največji razred šole, kjer se je predavanje vršilo, nabito poln. Prisotni so z zanimanjem sledili zanimivim izvajanjem predavatelja, ki je v izbranih besedah očrtal nastanek, zgodovino in idejo sokolstva. Br. Bučar je naš najuspešnejši sokolski predavatelj, ki je lani absolviral okrog 40 predavanj. V letošnji jeseni je javljenih nekoliko njegovih predavanj tudi v ljubljanskem radiju. V imenu cerkljanskega Sokola je pozdravil predavatelja in se mu zahvalil načelnik br. Vidmar, ki je prevzel načelstvo od dr. Jereba, ki odhaja k vojakom. Sokolsko društvo v Mostah V Ljubljani in okolici so se ustanovila nova sokolska društva in tudi v že ^obstoječih društvih se v zadnjem času opaža živahnejše delovanje. To velja zlasti za sokolsko društvo v Mostah. Število telovadečih je pri vseh oddelkih znatno porastlo, kar je pripisati dejstvu, da je društvo posvetilo največjo pažnjo vaditeljskemu vprašanju. Nekolika bratov in sester je absolviralo župni prednjaški tečaj na Taboru. Vsi oddelki so pričeli s, pripravo za akademijo, ki se bo vršila na predvečer sokolskega praznika 1. decembra. Ta teden v sredo ob 9. url zvečer pričnejo telovaditi tudi starejši bratje. Telovadba se vrši zdaj v lični telovadnici meščanske šole. Nova društvena uprava z br. Paušičem na čelu se uspešno trudi, da spravi društvo iz financijalnih in gospodarskih po-težkoč, v katere je svoj čas zašlo. Prosvetni odsek, ki ga požrtvovalno vodi br. Rozman, marljivo dela na dramatskem polju. V kratkem se osnuje tudi orkester. Zato, da s« goje družabni stiki, so se uvedle plesne vaje, ki se vršijo vsako soboto. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje dobavo in montažo dveh kotlo’ za centralno kurjavo v šoli pri Sv. Jakobu. Sprejem Švabiča Z jutranjim beograjskim brzovlakoin, ki je Imel 19 minut zamude, je prispel v Ljubljano tajnik Aerokluba konjeniški polkovnik v p. Ste-van Švabič. 2 njim se je pripeljal tudi tajnik Zbornice TOI Ivan Mohorič, ki se je udeležil balkanske konference v Atenah. Na glavnem kolodvoru so g. Švabiča pozdravili ter mu želeli iskreno in bratsko dobrodošlico g. Rado Hribar kot predsednik Aerokluba ljubljanskega, načelnik v pok. Adolf Ribnikar, dalje podpolkovnik v pok. Dragoljub Milojevič in kapetan v rez. žika Lukič kot sobojevnika v »stari gardi« srbske vojske, ki se je formirala v Ljubljani. Pri sprejemu so bili dalje navzoči dr. Iiapč, inž. Župančič, inž. Bloudek in Milan Cimerman, kakor tudi mnogi člani Aerokluba. Polkovnik Švabič na gl. kolodvoru hvaljuje junaku, ki je preprečil, da ne delimo usode z našimi brati onstran meje. Naj živi polkovnik ŠvabičI G. Adoll Ribnikar je nato obujal spomine na čase, ko se je g. Švabič pojavil s svojimi četami in vzpostavil pri nas red in mir. Starosta g. dr. Pippenbacher ga je pa še pozdravil v imenu Sokolov ljubljanske župe. V daljšem lepem govoru, polnem patrijotič-nih in vzpodbujevalnih besedi se je polkovnik g. Švabič zahvalil za pozdrave. Med drugim je omenil, da je vesel in srečen po 12. letih v naši sredini, da pa gre hvala vsem, ki so tedaj njemu pomagali pri rešilnem delu. Tedaj je bil položaj tak, da je moral storiti, kar je storil Prinesel je iz Beograda vsem pozdrave ' Iplp • * ■ < < & sMlra Jan Ružička f Cerknica Smrtna kosa. V sredo je umrl v Cerknici najstarejši Cerkničan Jožef Sovko. Bilo mu je 94 let. Kljub svoji starosti, se je še vedno dobro počutil in tudi vseh važnejših dogodkov iz prejšnjega stoletja se je dobro spominjal. Pokopali so ga včeraj zjutraj na tukajšnjem pokopališču. Ustanovitev Sokolskega društva v Grahovem? Ko se sokolska ideja tako hitro siri že po vseh večjih vaseh, smo bili prepričani, da bo tudi v Grahovem v najkrajšem času vzklila nova močna četa viteške organizacije — Sokola. Ko je neki tukajšnji dnevnik opozoril, v katerih krajih bi se še lahko ustanovila nova Sokolska društva, je bilo tudi Grahovo med temi kraji. Po tem opozorilu smo bili doeela prepričani do skorajšnje ustanovitve Sokolskega društva v Grahovem, kjer je toliko močnih kmečkih fantov in deklet. Pred kratkim je Vaš dopisnik govoril v Grahovem z nekaterimi fanti glede ustanovitve Sokola. In vsi so izrazili željo, da bi radi čimprej inu.li svoje Sokolsko društvo. Tudi k cerkniškemu Sokolu bi radi pristopili, a je prevelika razdalja med Grahovim in Cerknico (6 km). Nadalje jih je Vaš dopisnik vprašal za vzrok, zakaj še nimajo svojega društva? Odgovorili so, da je težko začeti, ker sami kmečki fa* tje ne morejo in ne znajo. — Torej vse kaže, da sc morajo tudi višji krogi ninfo zganiti in dati s teni več pobude kmečkim fantom, ki bi se radi udejstvovali v svojem Sokolskem društvu. Upamo, da bomo v kratkem času zaznamovali novo Sokolsko četo v obmejni vasi Grahovem. Tudi z ozirom na obmejni pas se mor-, v v>tki večji vasi ustanoviti trdna Sokolska četa. ZOBNI ATELJE BEVC JOŠKO Ljubljana, Gosposvetska 4/1. (nasproti »Kneza«) redno sprejema vsak dan od 9. do 12-30 in od 2. do 17-30. Na željo izven navedenih ur. Tel. 32-96, loko in interurb. Dolenji Logatec Davica se je zopet pojavila in se je moral radi tega pouk na osnovni šoli v 2. in 4. razredu začasno prekiniti. Klobase prodajajo po hišah, in sicer po smešni ceni 8 do 4 Din za par. Sicer nimamo nič proti temu, da se živina plačuje po nizki- ceni, vendar pa zahtevamo tudi, da se meso prodaja temu primerno. Nesreča pri pašnji. Ko je pastir posestnika in železničarja Jerine iz Mandrg gnal v torek kpave iz paše domov, je ena kravica zdrknila v bližnji prepad in si polomila nogo. Morali so jo najpreje v breznu zaklati ter šele nato izvleči iz brezna. Posestnik Jerina je z nesrečo precej hudo prizadet. Sokolska tombola v Dolenjem Logatcu bo v nedeljo 19. oktobra ob 15. uri pred hotelom Kramar. Dobitkov je mnogo in zelo lepih. Pokopališče v Dol. Logatcu je dobilo popravljeno lično ograjo. Tudi pokopališča so precej prenovili. Hrastnik Prostovljno gasilno društvo steklarne Hrastnik je s svojo nedeljsko prireditvijo zopet pokazalo svojo agilnost. To društvo obstoja komaj dobro leto dni, pa ee že lahko ponaša z novo motorno brizgalno, ki bo v kraitkem času skoro popolnoma plačana. Za svoje prireditve pa je ustanovilo društveni orkester, ki je na vinski trgatvi v nedeljo prvič nastopil. Da je društvo na pravi poti najširšega razvoj« ter najmodernejše tehnične opreme, ima garancije v načelniku druživa inž. Šmaoicu in poveljniku — oibratovodji steklarne g. Francetu Veršoaku. Nalivi. V noči od četrtka na petek prošlega tedna je vsled močnih nalivov v planinah tako hitro narasla voda Lučhica, kakor tudi Savinja, da smo se bali povodnji kot je bila leta 1926. NaS športni klub »Rudar« je po dolgem križevem potu slednjič le prišel do igrišča. Prvotno si je izbral prostor na svetu g. Alojzija Lo-gerja ter je za ureditev istega že tudi žrtvoval okoli 2600 Din. Pretekli mesec je klubu oblast potrdila pravila, nakar je sklical občni zbor za izvolitev odbora ter končne pogodbe med njim in lastnikom posestva radi uporabe igrišča. Takrat pa je nastal na zboru razpor, kakršnega menda še ni doživel noben podoben klub aH Polkovnik Švabič po prihodu v razgovoru s predsednikom Aerokluba, g. Rado Hribarjem. *e je prav iskreno zahvalil za pozdrave in za sprejem ter zatrjeval, da ostane več dni v Ljubljani. Dopoldne je g. polkovnik šetal po Ljubljani ln si jo z zanimanjem ogledoval. Opoldne je kosil v »Unionu« s predsednikom Radom Hribarjem in tajnikom g. dr. Rapetom. Popoldne si je pa v spremstvu ogledoval naše letališče ter letala ter tudi prostor v Devici Mariji v Polju, kjer naj bi se zgradilo novo letališče. Slavnost v Kazini ?o seji Aerokluba se je vršila v Kazini lepa prisrčna slavnost ob 18’30 na čast polkovniku Svabiču. Prisotni so bili številni zastopniki vseh večjih ljubljanskih društev in korporacij. Slavnost je otvoril predsednik Aerokluba gosp. Rado Hribar, pozdravljajoč rešitelja Ljubljane g. Švabiča v naši sredini. Pozdravil je tudi vse prisotne odlične zastopnike. Nato je v imenu občine pozdravil polkovnika mag. ravnatelj dr. M. Zarnik. Ljubljanska občina dolguje njemu mnogo. Skromno se mu je oddolžila s tem, da je imenovala ulico blizu vojašnice, kjer je imel tvoje čete po njem. Hvale pa, ki jo čutimo do g. polkovnika v srcu, ne moremo izreči. Navzoči so se pozdravu in zahvali pridružili z dolgim prisrčnim aplavzom. V imenu našega ženstva je pozdravila polkovnika Švabiča dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva poudarjajoč, da se slovensko ženstvoza- ♦ Težka nesreča kolesarja Padel s kolesa ter dobil težke poškodbe na glavi Jesenice, 18. oktobra. Neštetokrat smo že opozarjali po časopisih, oblastih in drugod, naj bi vsi vozači, kakor ^udi kolesarji vozili previdnejše in počasneje, *lasti pa po cestah ln strmih klancih, kjer se vrši velik promet osobito v opoldanskih urah, ko zapušča osnovnošolska mladino pouk, ki se ®e ne zna dobro čuvati pred prometnimi ne- varnostmi. Nepojmljivo se zdi pametnemu človeku, ko vi(li kolesarja, kako z velikansko naglico hiti j*0 klancu navzdol, kot da bi bogsigavedi koliko ’zRubil, ako bi prišel nekaj minut kasneje na telieni cilj. Na cesti, ki pelje od železniškega mostu pa 0 Pošte na Savi, je zelo strm klanec, ki je ne-'tflren zlasti brezbrižnim in lahkomiselnim ko-esarjem, ki s strahovito naglico neprevidno v°zijo ter ogrožajo z življensko nevarnostjo Sebe ter mimoidoče. Po omenjeni cesti je počasi vozil s kolesom 8- Ciril Čop, ki je uslužben pri KID na Javor-5 . - Ko je privozil do hiše, kjer stanuje g. etinc, je isti nenadoma zagledal sebi nasproti yozečega kolesarja, kateremu se je takoj umaknil. Bil je to 33-letni tovarniški delavec g. Ne-^ec Štefan, ki se je peljal proti domu na Ja-v°rnik. Hoteč se umakniti g. Čopu, je izgubil ravnotežje na kolesu, zato je v največjem diru Padel z glavo naprej na trda cestna tla ter ne-avesten obležal v mlaki krvi. Prvo pomoč mu tedanje njegove desne roke sedanjega beograjskega župana Milana Ncšiča. Nato je polkovnik očrtal s sugestivnimi besedami položaj in razvoj naše mlade države. Kako je morala prestati otroške bolezni, kako je bilo treba našega modrega in velikega kralja (odobravanje), da smo dobili 6. januar in 5. oktober. Dete je ozdravelo, ni pa moglo, dokler je imelo toliko zdravnikov, kolikor je bilo strank. Za te so, hvala Bogu, časi minili. Strank ni več, zato pa imamo Jugoslavijo. — Kralj nam je pokazal pot in cilj in za njim moramo vsi v slogi ujedinjeni. Vsi stremeti za tem, da izkujemo narodno dušo in taki bomo hitro dosegli svoj cilj. G. polkovnik je še obrazložil namen prihoda v Ljubljano. Vzbuditi hoče zanimanje za letalstvo. Naša sila mora biti v zraku, rabimo pilotov in pilotskih šol, za te je pa treba denarja. Obvarovati moramo, kar imamo in nič se ni nam bati, če bomo ujedinjeni in složni. Zaključil je govor s trikratnim vzklikom Nj. ,Vel. kralju. Po dvorani je odmevalo: Živio kralj Aleksander I Slavnost je zaključil predsednik Rado Hribar, ki se je g. polkovniku zahvalil za besede, ki so bile vredne njegovega dejanja iz leta 1918. Navzoči zastopniki so se nato razšli, z nekaterimi je pa g. polkovnik ostal v prijateljskem pogovoru. je nudil tovarniški zdravnik g. dr. Schwab ter ugotovil težko telesno poškodbo. Nesrečni Nemec si je zlomil nosno kost, razbil spodnjo čeljust, poškodoval zgornjo ustnico in si močno pretresel možgane. V nezavestnem stanju so ga odpremili v bolnico bratovske skladnice na Javornik. Ako ne bodo nastale kake nepredvidene težave, je upanje, da bo v doglednem času okreval. S'ojzerce/ Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA ,PR| POLLAKU« Duajska cesta, 28 — Dvorišče Jesenice Dva odra. Za zabavo in izobrazbo Jeseničanov bosta poleg drugih številnih prireditev skrbela tudi dva odra. Letošnja gledališka sezona nam na Jesenicah mnogo obeta. V Krekovem prosvetnem domu so sezono že otvorili z burko »Radikalna Ruza«, ki je uspela v splošno zadovoljstvo gledavcev. V kratkem pa bo otvorjena gledališka sezona tudi na sokolskem odru. Tehnična oprema odra modernega stila bo v najkrajšem času gotova. Bo to oder, ki bo v vseh pogledih zadoščal in ustrezal. Napovedujejo kot otvoritveno predstavo »Kraljica nogometašev«. Dalje bodo sledile predstave: »Kraljestvo palčkov«, »Deseti brat«, »On in njegova sestra« in druge. Specijalist za ušesa, nos in grlo dr. Janko Hafner zopet redno ordinira društvo. Lastnikova soproga je stavila v svojem in v imenu svojega moža nemogoče in celo smešne pogoje. Klub si je zato našel novo Igrišče in sicer tik okrajne ceste pri gostilničarju Dragu Logarju. G. Logar je stavil klubu Jako ugodne pogoje. Zlafa poroka zakoncev Lokar Velik praznik rodbinske sreče praznujeta danes vzorna zakonca Marjeta in Ivan Lokar v Ljubljani. Pred 50 leti se je mladi učitelj Ivan Lokar oženil v Starem trgu s 16 letno izvoljenko. Ivan Lokar je tedaj učiteljeval ob Kolpi že drugo leto. Maturiral je na učiteljišči) leta 1878. Dovršil pa je pred tem tudi gimnazijo. Danes sta jubilanta srečna v krogu družine po več desetletij trdega dela in velikih skrbi za družino. Stanujeta pri najstarejšem^ sinu Ivanu, ki je direktor I. državne gimnazije. Sin Anton je generalštabni polkovnik, France pa ugleden ljubljanski advokat. Hčerki sta znani vzgojiteljici osnovnošolske dece. Gizela je v Soteski pri Toplicah poročena z učiteljem Žanom, mlajša Zora je pa učiteljica v Mostah. Ivan Lokar je služboval potem še v Črnomlju ter v Dobličah ter končno v Hrušici pri Ljubljani. Bil je vedno med prvimi pijonirji, tako v strokovnem kakor v narodnem delu. Znan je kot navdušen lovec in ljubitelj psov. štepanjski Sokol ga šteje med svoje soustanovitelje ter najkremenitejše borce in še vedno med svoje člane. V takem duhu je vzgojil tudi svoje otroke s pomočjo zveste in plemenite družice Marjete, ki je žrtvovala vse svoje življenje domu in otrokom. Zlatemu paru čestitamo ir mu želimo še mnogo let. Ljutomer Davica. V okolici in sicer v Radomerščaku beležimo osamljen slučaj davice v neki zelo številni rodbini. Nekaj otrok, ki posečajo šolo, je kontu-mati runih. Umrla je v ormoški bolnici učenka 4. razreda tuk. mešČ. šole Francčiška Prelog, hčerka g. Janka Preloga, učitelja v p. pri Mali Nedelji. Po daljšem bolehanju jo jc strla jetika. Na zadnji poti go jo spremljali učenci in učenke mest. šole v Ljutomeru in Ormožu; zapeli so ji tudi lepo nagrobnico. N. p. v m. Trgatev se vrši po vseh goricah; manjši posestniki so že pobrali, večji pa še berejo. Vendar ni pravega razpoloženja, kakor običajno ob trgatvi, zakaj mnogokaterega vinogradnika so gorice letos zelo razočarale. Neki so pobrali hitreje, nego so mislili, da bodo. Kupčija se razvija le polagoma. Vsakdo upa, da se bodo cene izboljšale, ker je letina v drugih državah še slabša. Za nagrobnik dr. Brunčka, pok. sreskega poglavarja, ki je pokopan na našem pokopališču, so pokojnikovi tovariši pri kr. banski upravi v Ljubljani nabrali znesek Din 660.— ter ga nakazali inicijatorju nagrobnika. TVORNICA ClKiSlU Snežne vcsii — Kraljev dar za tuberkulozne. Nj. Vel. kralj je blagoslovil in podaril Zvezi dobrodelnih društev v Jugoslaviji, kd je pod pokroviteljstvom kraljeviča Tomislava, dar 30.000 Din kot svoj delež za zgradbo sanatorija za tuberkulozne na Avali. Zveza se je zahvalila za plemenit dar in izročila denar fondu za zgradbo sanatorija. — Spomenik kralju Petru v Banja Luki. Ban Milosavljevič je prevzel častno predsedstvo odbora, ki bo postavil v Banjaluki spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Odbor je nabral za spomenik že 650 tisoč Din. Zemljišče za spomenik bo dala mestna občina. — Premestitve v profesorski službi. Na pred-.„g ministra za prosveto in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni po potrebi službe: dr. Kajetan tianter, suplent gimnazije v Novem mestu (1-9) na gimnazijo v Celju, Ivan Zobec, profesor v Novem mestu (1-7) na gimnazijo v Murski Soboti, Franc Stancar, suplent v Kočevju, na gimnazijo v Novem mestu. — Visoko počaščenjo Slobodana Jovanoviča. Kongres Mednarodnega instituta za mednarodno pravo je imenoval za svojega dopisnika člana predsednika Akademije znanosti v Beogradu g. Slobodana Jovanoviča. — Tcaterska borza v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da bo začela e 1. novembrom poslovati teaterska borza, ki bo posredovala angažmaje igralcev domačinov, pa tudi gostovanje tujcev. Borza bo pod državno kontrolo. Primarij dr. FR. DERGANC se je vrnil s študijskega potovanja in ZOPET REDNO ORDINIRA od 11. do 1. ure. Ljubljana, Komenskega ul. 4. — Razpis glede dobave gnojničnih sesalk. Kr. banska uprava Dravske banovine razglaša: V naprej se ne bodo več upoštevale prošnje, ki jih vlože posamezniki za prispevke pri nabavi gnojničnih sesalk. Upoštevale se bodo samo prošnje, ki jih vlagajo občine za svoje občane ali kmetijske organizacijo (zadruge kmetijske podružnice itd.) za svoje člane. V prošnjah morajo biti točno navedene dimenzije gnojničnih jam in dolžine potrebnih sesalk. Prispevki se priznavajo do tretjine vrednosti sesalk. — Pomlad v Splitu. V Splitu je nastalo lepo pravcato spomladansko vreme. V kopališčih zopet kar mrgoli zlasti mladine. — Zaključna okrožna gasilska vaja v Zagorju ob Savi. Preteklo nedeljo je polagalo III. okrožje litijske gasilske župe v Zagorju bilanco svojega letnega delovanja. Vršila se je na Repniku (Podkraj) okrožna zaključna vaja. III. okrožje gasilske župe Litija, ki ga tvorijo prostovoljna gasilska društva v Zagorju, Kotrede-žu, na Lokah in Mediji-Izlalcah, je z nedeljsko vajo dokazalo, da je v polni meri kos delu, ki ga vrši bližnjemu v korist. Ob 14. uri se je s kraja »požara« daleč v dolino začul alarm. — Na Repniku goril Vsa štiri društva so bila skoro istočasno na mestu. Vaja je uspela v vsakem oziru odlično. Pohvalno je omeniti strogo disciplino moštev; izkazalo se je zlasti v hitrem razvijanju in napeljavanju cevi preko strmega terena. Prvič smo opazili pri tej vaji tudi gasilski naraščaj PGD Zagorje. Odobravati je treba vzgajanje naraščaja, vendar se istega ne sme preobtežiti in jemati k požarom. Bolj primerno je pač, da se priuči gasilnemu orodju v gasilnem domu (z brizgalno operirati pa otroci itak ne morejo). V splošnem smo v nedeljo videli, da so naši gasilci dobro izvežbani. Lahko se zanesemo, da nam bodo v potrebi strumno priskočili na pomoč, kar so imeli že večkrat priliko pokazati. Vodstvu društev, zlasti pa vodji nedeljske vaje, župnemu podnačelniku g. I. Hočevarju, moramo na uspehu čestitati. • 5Va/irpcžnc/ša in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 103 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35. — Vzdrževanje nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju. Upraviteljstvo obrtne-trgovske nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju ob Savi nas naproša, da izpopolnimo članek: »Vzdrževanje nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju« v naslednjem: Ta šola ima pripravljalni razred in vzporednico k prvemu razredu, ter je triraz-redna. Vse te razrede posečajo vajenci. Poleg tega obsega tudi prvi in drugi razred za vajenke in mešani trgovski tečaj, v katerem je dobre % vajenk. Skupno imamo že drugo leto otvor-jenih 8 razredov s pripadajočo vzporednico in posameznimi oddelki. — Dalje ni istina, da se prizadeta občina Ržiše (ne Tržiše!) hoče otresti nadaljnega prispevka, ampak stojimo z njo v povsem zadovoljivih odnošajih in v popolni harmoniji s pristojnim šol. odborom. Od te imamo zagotovilo, da bo tudi v nadalje prispevala po številu učencev, oziroma proporcu za zagorsko občino. Občina Ržiše je dala svoj prispevek ne samo za 2 leti, ampak dosedaj za tri šolska leta. — Sleparska Danica i iskrečimi očmi. V Kraljeviči so aretirali neko Danico Abel in njenega moža, kd je izvabila od raznih petičnih moških velike vsote. Možje so na policiji izjavili, da ima Danica take oči, da so jd dali velike vsote denarja, samo če jim je rekla besedimo. Nekemu iz Amerike se vrndvšemu fantu je odnesla kar 12 tisoč dolarjev. — Muke zakonske žene. V Starih Banovcih živi Ilija in Katica Skorupna v večnih prepirih. Ilija je svojo ženo pretepal in jo mučil na vse načine. Revica je morala po več dni ležati, tako jo je trpinčil. Ponoči jo je nenadoma zbudil in ji nastavil nož na grlo in priseči mu je morala, da ne bo nikomur povedala, kaj dela z njo. Pred dnevi je pa Katica obupala in je izpila strup. Pobesneli mož ni pustil sosede v hišo na pomoč, dokler ga niso aretirali orožniki. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAV Polenovko namočeno sir, sardine, lunico Gavrilovič - salamo ter razno špecerijsko blago priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 34. — Zverinski mož. Neki Josip Grgec iz Bistre pri Zagrebu je izvršil strašen zločin nad svojo ženo Dobro. Bila je lepa in polna življenja, on je bil pa na njo ljubosumen. Zato jo je privezal na etol in jo slekel ter začel obdelovati z ročajem motike. Tepel jo je po vsem telesu, le po glavi ne. Nato jo je trpinčil z žarečo žico po vsem životu ter jo težko poškodoval. Na njene klice na pomoč so končno prišli sosedje dn hoteld zverinskega moža linčati, kar so preprečili orožniki, ki eo ga odpeljali v Zagreb. Ulbogo ženo so pa odpeljali v bolndoo s težkimi poškodbamd in opeklinami po vsem telesu. Priporoča se 595 Mod no krojaško za civilne obleke in uniform'e Julij Šemrl, Ljubljana, Kolodvorska 26. Točna postrežba — cene zmerne. CjuhljcmaL Nedelja, dne 19. oktobra 1930, žegnanska. Pravoslavni: 6. oktobra, Spasenija. Ponedeljek, dne 20. oktobra 1930, Felecijan. Pravoslavni: 7. oktobra, Raša. Nočno službo imata v nedeljo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti, v ponedeljek pa Trnkoczi na Mestnem trgu in Kamor na Miklošičevi cesti. * ■ Odhod divizijskega generala Save Trip-koviča. Kakor nam javljajo s komande dravske divizije, bo dosedanji komandant dravske divizije general Sava Tripkovič odpotoval na svoje nove službeno mesto v Beograd v ponedeljek ob 9.30 dopoldne z beograjskim brzo-vlakom. Na kolodvoru se bodo od njega poslovili oficirski zbor dravske divizije in zastop-pniki raznih korporacij in organizacij. ■ Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je po dolgem bolehanju preminul naš dolgoletni in zvesti član brat Jan Ružička, evidenčni inšpektor v pokoju. Blago-pokojni je bil vzor Sokola, ter se je z mladeniškem navdušenjem zanimal za napredek našega društva tudi v času, ko ga je bolezen priklenila na posteljo. Naša dolžnost je, da ga spremimo na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirali se bodemo v nedeljo 19. t. m. ob 4. popoldne pred domom žalosti, pod Turnom št. 3. Kroj civilni z znakom. Blagopokoj-niku časten spomini Odbor. ■ Evidenca motornih vozil. Važno za avtomobiliste! Arhivskemu uradniku policijske policijske uprave g. Zvonimiru Gregoriču bo od 20. t. m. poverjeno vodstvo evidence vseh motornih vozil, osobito prijave in odjave vozil, kakor tudi njih registracija. ■ Promenadni koncert muzike 40. p. p. «Tri-glavskega« bo danes 19. t. m. ob 11. uri v «Zvezdi«. Spored: Čerin: «Popadijo Lenče«, srpski marš.— Šebor: Svečani sprevod iz »Tem-plarji na Moravi«. — Offenbach: HofmanoVe pripovedke«. — Hruby: »Rendezvous pri Le-harju«. — Jaki: »Odmevi iz naših krajev«. — Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin. ■ Pogreb inšpektorja Jana Ružičke. Pogreb predvčerajšnjim umrlega evidenčnega inšpektorja Jana Ružičke bo danes popoldne ob 16. uri iz hiše žalosti Pod Turnom (Grad Tivoli) na pokopališče k Sv. Križu. ■ Pocenitev kruha v Ljubljani. Začenši s sredo, dne 22. t. m., se poceni v Ljubljani bel kruli od 5‘— na 4'50 Din, črn in ržen kruh pa od 4'50 na 4'— Din. To znižanje se je izvršilo v sporazumu s tržnim uradom in pekovsko zadrugo. ■ Statistika članstva OUZD v Sloveniji. Za mesec september je izdal ljubljanski OUZD kratko statistiko o gibanju članstva pri uradu. Koncem septembra je bilo 101.663 članov, od teh 69.706 moških in 31.957 žensk. Bolnikov je bilo v septembru 2612, od teh 1519 moških in 1093. V odstotkih je bilo bolnikov 2.57% od celotnega članstva Celotna dnevna zavarovana mezda je znašala v septembru 2,741.467.60 dinarjev, od tega zneska odpade na moške 2,088.977.60 Din in na ženske 652.490 Din. ■ Okraden akademik. Na Glincah stanujoči akademik Fran Petrš je naznanil policijskemu stražniku Al. Grudnu, da mu je v petek zvečer neki mladenič iz dvorane DZ na Miklošičevi cesti ukradel črno usnjato listnico v kateri je bilo 420 Din gotovine, namreč 4 bankovci po 100 Din in 2 po 10 Din. Istočasno je bila iz dvorane odnešena godbenemu društvu «Zarja< karbidna svetiljka. ■ Aretacija potepinčka poniglavčka. V petek okoli 11. dopoldne je mesar I. Rebolj zapazil na Ižanski cesti precej visokega, suhljatega dečka, ki se je dokaj sumljivo vedel. Oozoril je nanj stražnika, ki je dečka povabil na stražnico. Tam je deček priznal, da je pred letom pobegnil iz državnega vzgojevališča v Glini,. kjer se ni dobro počutil in ljubi bolj zlato svobodo. Ves čas se je klatil okrog, zlasti po Dolenjskem. Povedal je, da se imenuje Ivan Gašparovič in da je doma od Pakraca. Pridržali so ga začasno v policijskem zatvoru. ■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi je bila v zadnjih 24 urah prijavljena tatvina denarja, dalje roparski umor na glavni carinarnici, izgred dveh zakoncev in pretep, 6 ponočnjakov zaradi kaljenja nočnega miru, neprevidna vožnja z avtomobilom in težka telesna poškodba, 3 pregreški avtopredpisov in 2 pre-greška cestno-policijskega reda. Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. HAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. ftlavibov m Visoko imenovanje slovenskega častnika. Generalni kapetan g. Anton Sabati, sin vpo-kojenega nadučitelja iz Gornje Poilsikave, je bil te dni imenovan za pomočnika načelnika generalnega štaba poveljstva kraljeve garde v Beogradu. Obenem je prevzel tudi pouk v vojni akademiji. m Zaprisega vojaških gojencev. K današnji zaprisegi novih gojencev inženjerake podčastniške šole v vojašnici kralja Petra, ki bo ob 10. dopoldne, je vabljeno tudi občinstvo. m Lekarniško službo. Nočno lekarniško službo ima od danes opoldne do nedelje 26. t. m. opoldne lekarna Vidmar «Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. m Inšpekcija. Pri tukajšnjem državnem tožilstvu je te dni vršil inšpekcijo namestnik višjega državnega tožilca v Ljubljani, g. dr. Avgust Munda. m Koncert v parku. Danes v nedeljo bo od 11. do 12. ure v Mestnem parku promenadni koncert »Drave«. m Preureditev ceste v Framu. Okrajni cestni odbor preurejuje skupno z občino cesto od cerkve v vasi Fram do državno ceste. Cesta se nanovo fundira in valja, da ho sposobna za izredno velike promete, ki se tam vrše dan za dnem. m Izvoz sadja. Letos je bil v izvozu sadja že doslej dosežen rekord. Samo vinarska in sadjarska zadruga je poslala preko meje več ko 300 vagonov. m Otvoritev dupleškega mostu preložena. Okrajni cestni odbor nam sporoča, da se mora zaradi nepredvidenih zaprek otvoritev novega mostu čez Dravo pri Dupleku preložiti od 26. t. m. na nedeljo 9. novembra. Vsi, ki so prejeli vabila, naj vzamejo to na znanje. Spored ostane. m Opozarjamo še enkrat na današnjo tombolo tukajšnjega aerokluba ob 11. uri na Trgu svobode. Glavni dobitek znaša 62 odstotkov od razprodanih vstopnic za meeting na Teznu. m Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 20. t. m. ob 20. uri se prične večja skupina predavanj, ki bo obravnavala duševno in telesno stran najmanjše, a najvažnejše stanice človeštva, rodbine in otroka. Uvodno predavanje bo imel naš odlični pedagog in psiholog g. univerzitetni profesor dr. Osvald iz Ljubljane. V petek 24. t. m. bo pa predaval profesor teologije g. dr. Kovačič o svojih spominih na koroški plebiscit. m Stanje pri «Grafu«. Trenutno se mudi v policijskih zaporih 15 gostov, 7 jih čaka na od-gon, 4 čakajo na kazen zaradi nedovoljenega prekoračenja meje, 1 je zaprt radi tatvine, 3 pa radi razgrajanja. m Železničarska tombola bo nepreklicno v nedeljo 19. t. m. ob 14.30. uri na Trgu svobode. Vabimo cenj. občinstvo k nakupu tom-bolskih srečk, posebno v predprodaji pri mizicah na raznih ulicah in trgih. Opozarjamo, da nudimo za tombolo krasne glavne dobitke, ki so na ogled v izložbi Wesiak na Aleksandrovi cesti. Izven tega je še več dobitkov znatnih količin premoga. Posebno še tudi opozarjamo na krasni šivalni stroj »Singer«, sicer najmodernejšega tipa. Ne zamudite te izredno ugodne prilike ter si vsi nabavite srečke za to zaključno letošnjo tombolo! — UJN2B. Podružnica Maribor. 611 m Zaključitev tečaja za avtogenično varenjo. Včeraj dopoldne ob 11. uri je bil slovesno zaključen 14-dnevni tečaj za avtogenično varanje, katerega je priredil urad za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. Tečaj je posečalo 30 1! slušateljev. Teorije jih je učil inž. Knez, prale tičnega varanja pa varilniškl mojster Djuka novič Ruš. Spričevala je po krajšem nagovoru razdelil svetnik zbornice g. Andrej Oset Govoril pa je nato še g. Ilumer. m Likof na Pohorju. Zgradba počitniškeg« doana mariborskih mestnih uslužbencev n« Pohorju je že tako daleč napredovala, da j« priredila zadruga, ki gradi ta dom, danes ob 10. dopoldne za svoje člane in za zaposlen« delavce malo slavnost z običajnim likofom. m Obmejni promet v septembru. V mesecu septembru je prišlo preko Maribora v Jugoslavijo 4340 Jugoslovanov, 4934 Avstrijcev, 852 Cehosloakov, 753 Nemcev in 750 drugih, skupaj 11.639 oseb. Odšlo pa je preko Maribora 4862 Jugoslovanov, 5827 Avstrijcev, 1539 Ceho-slovakov, 861 Nemcev in 732 drugih, skupal 13.875 oseb. m Sanatorij v Mariboru. Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdrav, ljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo. m Aretacije. V petek je policija aretirala 6 oseb, po eno radi prepovedanega povratka, šo-firanja brez dopustila, razgrajanja, tajne prostitucije in dve radi prevare. m Priložnostni greh. Šestnajstletna J. M., služkinja v neki tukajšnji gostilni, je plačilni natakarici po malem izmikala manjše denarne svote iz miznice. Ovadena policiji je dejanje priznala, rekla je, da sta jo pripeljala priložnost in pa pomanjkanje, ker ji oče vzame ves denar, ki si ga prisluži m Tatvina aktovke. Hinku Hojniku, krojaškemu pomočniku iz Slivnice je v petek zvečer izginila vgledališču 130 Din vredna aktovka. m Tepeni posredovalec. Zena izvoščka Lud-ika P. je naprosila hlapca, da bi posredoval pri možu, da se vrne k nji in ji da denar za družino. Posredovalec pa je slabo naletel. Gospodar ga je ozmerjal in pretepel, tako da je krvavel. m Razgrajanje. V petek je 18 letni ključavničar Viktor Š. tako razgrajal doma in grozil o pokoljem, da sta sestri zaprosili za policijsko intervencijo. Mladeniča so odpeljali h «Grafu«, da se pomiri. m Nezgoda. V petek popoldne je avtotaksni izvošček Andrej Aspernik iz Celovca podrl na Aleksandrovi cesti na tla Josipa Mohoriča iz Poljčan, ki je pri tem dobil več prask po levi nogi in si raztrgal tudi hlače. V odškodnino mu je Aspernik dal 50 šilingov. m Vlomilska družba izročena sodišču. Vlomilska trojica Geiger, Pust in Fak, ki je bila- te dni aretirana zaradi neštetih zločinov, je bila v petek izročena sodišču. Uboj dijaka Stanka Bezjaka pred sodiščem Pred senatom trojice je bila včeraj pri ma-riborskean okrožnem sodišču razprava proti Rudolfu Pečemiku, vinogradniškemu čuvaju iz Krčevine, ki je dne 23. septembra na skrajno surov način z okovano čuvajsko plalioo do smrti pobil bežečega dijaka Stanka Bezjaka. Pečenik je bil obsojen zaradi zločinstva proti življenju na 8 leta rabije in 5-letno izgubo častnih pravic. Sigurno in hitro vožnjo v megli Vam omogoči edino „MEGLOLOM“ (Nebelbrecher) GOI ki prodira s svojimi barvnimi žarki meglo. S tem preprečite nesrečo. Se danes zahtevajte v lastnem Interesa nol cenik. Generalno zastopstvo za avtopribor M. Šušteršič, Maribor, Tattenbacbova 26 Celje * Danes vsi k odkritju Puncorjcvega sporne mka v Braslovčah! Celjani odidejo k odkritji z vlakom ob 13-50. Vsakdo naj kupi tudi voz ni listek za nazaj, da ne bo navala pri kolo dvorski blagajni v Preželi. Sokolsko društv v Celju se ga udeleži z deputavijo v kroje Članstvo naj se deputaciji priključi. * Smrt stare in ugledne Celjanke. Včera zjutraj je v Cankarjeva ulici št. 7 preminul ga. Antonija Hočevar iz stare narodne rodbi ne Hočevarjev. Pokojnica je dosegla visok starost 79 let. Bala je blaga dama, ki je svoj' vzgojila vse kar v strogu narodnem duhu. Po Ereb bo jutri v ponedeljek ob 16. uri iz hiš' ilosti na okoliško pokopališče. Žalujoči rodbi ni iskreno sožalje. * Smrtna kesa. 17. t. m. je na Mariborsk cesti 19 umrla 79-letna zasebnica ga. Jera Da mec. — V ja vrni bolnici je 17. t. m. umrl 23-let ni redov 7. čete, 39. polka, Male Kokič iz No vega Grada v Primorski ban.ovini. * Premestitev v vojaški službi. G. pod,pol kovnik Sekula Boškovič od celjskega vojneg. okruga je bil premeščen k vojnemu okrugi w Kruševac in je te dni nastopil svoje novi službeno mesto. * Izgube in najdbe. Na Ljubljanski cesti ji bil izgubljen zlat prstan z dragulji. — Ušel ji kanarček, ki naj ga oni, h kateremu se je zate kel, vrne proti nagradi Riči Šemrov, Glavn trg 18/11. — V parku se je našla majhna flo bert-pišiola, na Slomškovem trgu pa zenski ročna torbica. * Ljudsko vseučilišče. Jutrli ob 20. pred a'v na meščanski šoli g. R. Čech z Dunaja o tur stičnih lepotah Avstrije ob skioptiičnih slikal1 * Žalni dan UVI v Celju bo jutri v pone deljek. Ob 8. zjutraj se bo brala v Smoni cel kvi zadušnica za vse padle borce. Stran 7 111 Občinska seja v Novem medu Novo mesto, 16. okt. V četrtek ob 5. pop. se je vršila v mestni občinski posvetovalnici redka seja občinskega za-•topa pod županovim vodstvom. Po odobritvi zapisnika zadnje seje se je kot prva točka obravnavalo imenovanje novo nastalih preimenovanje nekaterih starih ulic. PreStevil-t«nje hišnih številk se bo izvršilo kasneje v sporazumu v davčno in katastersko upravo. V Kan-diji so dobile ceste in ulice sledeča imena: a) Ceste: 1.) Od mostu proti 2abji vasi do občinske meje: Zagrebška c. 2.) 2abja vas-Gotna Vas: Karlovška cesta. 3.) Od mostu črez Grm do Gotne vasi: Trdinova cesta. 4.) Od mostu ob obrežju Krke mimo moške bolnice do Drske: Sukljejeva cesta. 5.) Od moške bolnice do kand. kolodvora: Šmihelska cesta. 6.) Od mostu proti Ragovemu logu: Ragovska cesta. 7.) Stara ce6ta ▼ Gor. Kandiji od Reclja do Karasa: Kandijska Cesta. 8.) Od starega mostu do Klemenčiča: Resljeva cesta. b) Ulice: 1.) Od Žabje vasi črez Grm v Šini-nel: Skalickyjeva ulica. 2.) Od vile Elze mimo Kleindiensta -Žlogarja -Jevščkove tovarne do Bar-letove vile: Prešernova ulica. 3.) Nova ulica od Klemenčiča mimo Veselovih vil: Stemburjeva u-lica. 4.) Na kandijskim kolodvorom paralelno s progo: Gortanova ulica. Novomeške nove krščene in preimenovane ce6te ln ulice so: 1.) Od okrožn. sodišča do stare Lo-ženske ceste: Gerdeščeva ulica. 2.) Od Ferliča mimo osn. šole in gimnazije: Ferdinand Seidlova cesta. 3.) Iz te vodi v uradniško kolonijo Režkova cesta. 4.) Od novega do starega mostu: Pugljeva cesta. 5.) Nekdanja Dolga ulica bo zdaj Vrhov-čeva ulica. 6.) Nekdanja Ulica za šolami bo zdaj Detelova ulica. 7.) Bivša Šolska ulica se spremeni v Jenkovo ulico in nekdanja 8.) Tesarska ulica v Ulico 6. septembra. 9.) Stara Ločenska cesta ostane. 10.) Dočim se Ključavničarska ul. črta in ^ruži s Florjanskim trgom. 11.) Ljubljanska ce-•ja vodi sedaj od Glavnega trga do Kastelica v “ržljinu. 12.) Cesta črez Marof: Tavčarjeva ce-*ta. 13.) Staro pokopališče bo v nekaj letih Kettejev park, ki: ga bo dičil pesnikov spomenik. 14.) Od Kobetove trgovine mimo Sokolskega do-jna do mostu: Sokolska ulica. 15.) Od trga Kraljeviča Petra do Kapitlja: Župančičeva ul. 16.) Pred jetnišnico bo: Pred sodiščem in 17.) Mala ulica pred tem: Sodna ulica. 18.) Bivša Prečur plica se prekrsti v Vavpotičevo ulico. 19.) Od Kina Meteor do ženske bolnice: Defranceschijeva "lica. 20.) V Bršljinu od drž. ceste do Klemenčičeve tovarne: Krekova ulica in na drugi strani proge pa 21.) Forsterjeva ulica. Dalje se regulacijski načrt Novega mesta ponovno odobri in predloži gradbeni direkciji. Posestvo bivšega šol. kuratorija, ki je zdaj last Usmiljenih bratov v Kandiji, so isti ponudili mestni občini v prvi vrsti v odkup, ker bi občina _ m zgraJiia občinsko ali morda sresko ubožnico. »eniški odbor se v principu Izreče za nakup, •Pusti se z lastniki v pogajanja, pri katerih bo jnestna občina stavila tudi svoje protiterjatve, ker Je v ono poslopje zabila več desettisočakov. Naj bi našla pogajanja na obeh straneh polno uvide-vanje, da bi se spomladi že lahko pričelo z graditvijo tako nujno potrebne mestne ubožnice! Stavbni zadrugi javnih nameščencev in upokojencev se prizna lastninski prenos nekaterih na novo zazidanih ali projektiranih stavbnih parcel. Na tako zvanili Gutmanovih njivah je bilo od mestne občine doslej oddanih imenovani zadrugi 86 stavbnih parcel m* po 1.— Din in s tem omogočen nastanek novega Novega mesta, ki je čisto uradniški del in ki nosi zdaj ime po možu, kateremu se ima največ zahvaliti za svoj obstoj, po mestnem županu dr. Režeku. TleTTOV se ie oglasilo, da bi zidalo na »tarem kandijskem sejmišču. Ker je ta svet odlo-čen v druge svrhe, se parcelacija istega za enkrat ne izvrši in se počaka do pomladi. Tujskoprometne razstave, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, se udeleži tudi Novo mesto. Da bi dobili izpeljavo tega načrta v roke ljudje, ki imajo smisel in sposobnosti za to, da bo slednjič tudi Novo mesto saj polagoma postalo to, v čemer edinem mu je pričakovati bodočnosti: uvaže-Vano letovišče. Kmetijski šoli na Grmu se dovoli grabiti listje v mestni hosti. Šola bo uredila in prenovila obč. sadovnjak nad novim pokopališčem. Za vsako Bovo vsajeno drevo dobi voz listja. Čuti so bile dalje pritožbe nad delom pri Ko-njačiji. Sklepalo se bo ob kolavdaciji. Tudi radi •opiranja vodovoda preko noči so ugovori. Brš-"'nčani se pritožujejo, da jim še vedno okrog poldne zmanjka vode v vodovodu. Zahtevajo tudi Prepotreben trotoar od obč. načelstva do kolodvora. Ob koncu javne seje se župan spominja bratov Cehoslovakov, ki so ob tržaški tragediji pokazali ‘°liko umevanja in bratske ljubezni, da je potrebno, da se jim za to zahvali ves narod. Pre-"tal je nato sledečo resolucijo: ..^Povodom krutega preganjanja in trpinčenja na-•*h rojakov v Italiji je ves čehoslovaški narod * odkrite slovanske solidarnosti in ljubezni do našega naroda dal izraza svojemu ogorčenju nad tem postopanjem ter nas podkrepil v prepriča-nju> da nismo v boju za pravice svojih Borojakov Osamljeni, temveč da računamo lahko vsikdar na Jegovo izdatno pomoč. Smatramo za svojo dolžnost, da izrazimo vsemu ® “slovaškemu narodu našo najiskrenejšo zahvalo v«e izraze sočutja. ^vestoha za zvestobo.« Resolucija je bila z viharnimi vzkliki »Živela j oslovaŠka!« soglasno sprejeta in podpisana od V uPncga mestnega obč. odbora. .' tajni seji se prošnja Ferlič Pavle, bivše obč. službenke, za plačilo odškodnine zavrne. Pač pa e zavaruje obč. tajnika in plača vse zapadlo. Kestvrater hotela Koklič Alojzij Polajnar Je upu hotel Union in ga bo povsem moderniziral " tudi zunanje povsem spremenil. Bo za gorenji el mesta pravi okras. Za veliko stekleno verando **, nekaj prostora in tega mu je obč. odbor Odobril proti plačilu Din 100,— za m’. Na prošnjo Ivana Osolnika za podelitev pravice Javne tehtnice, se odbor izreče za krajevno potrebo. • občinsko zvezo se sprejmeta Knajter Marija reeke ter Simtn Jerin iz Št. Petr*, dočim Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova c. 8 Ne odlašajte več, kajti zima bo skoro tu. Vi rabite suknjo, obleko, perilo itd. Kreditiramo Vam na G mesečnih obrokov. Pošalite nas! Zahtevajte potnika! se prošnja A. Polajnarja zavrne, ker isti ne biva še deset let v Novem mestu. Dalje je še nekaj prošenj glede vodarine in postavitve električne razsvetljave in priklopljenja elektr. toku, ki pa se vse zavrnejo. Društvu slepih Be nakloni Din. 200.—. Dolenjci za povzdigo Dolenjske Novo mesto, 18. oktobra. Danes je izšla propagandna brošura »Dolenjska metropola Novo mesto«. Kakor ugotavlja urednik brošure g. Anton Podbevšek, novinar iz Ljubljane, so članke prispevali razni krajevni činitelji, tako da je brošura izraz cele Dolenjske in Bele Krajine. Številni inserati iz vseh dolenjskih krajev in od drugod dajejo temu dejstvu močan poudarek. Brošura ima format osmerice, tiskana je na finem, gladkem papirju ter opremljena z okoli 150 slikami. Zastopani so naslednji avtorji, oz. kraji: Karol Mohorčič: Ljetovište i kupalište Novo mesto sa svojom prekrasnom okolicom (v srbohrvaščini); dr. Niko Zupanič, bivši minister: Bela Krajina, deželica solnca in grozdja; Metlika; Črnomelj; dr. Fran Kulovec, minister v pokoju: Dolenjskih železnic, elektrike, vode in kmetijskih šol! Dr. Stanko Vurnik: Umetnost Dolenjske in njena metropola; dr. Stanko Vurnik: Dolenjci z narodopisnega stališča; Jože Karlovšek: Dolenjske, belokranjske in kočevske stavbe; pater Damiš: Božja pota na Dolenjskem; inž. J. Rataj: Kako kmetuj, Dolenjec, da boš imel dovolj denarja; Gragovi v novomeški okolici; Zgodovina dolenjske metropole; Novo mesto v preteklosti; Ivan Vrhovnik: Spominu prof. Ivana Vrhovca; Novo mesto kot letovišče; Josip Vandot: Iz časov novomeške romantike; K dogodkom pred 10. leti v Novem mestu; Viktor Markič: Utrinki; K. M.: Industrija v Novem mestu; Državne in zasebne ustanove; Društva, klubi in korporacije v Novem mestu; Advokati in notarji v Novem mestu; Kraji pod Gorjanci; Kostanjevica; M. R., Krško; Skozi Žužemberk, Dvor in Sotesko; Po Mirenski dolini; Sela pri Šumberku; Letovišče Višnja gora in okolica; A. Skubic, dekan: Ribnica, Kočevje. Kakor je razvidno iz brošure, jo je uredil g. Podbevšek kot lastnik »Picture«, prvega zavoda za znanstveno reklamo in umetniško reklamno reprodukcijo v Dravski banovini. Brošura je tedaj prvo njegovo delo, ki jo je uredil kot reklamni svetovalec. Kako veliko zanimanje za brošuro in kako je bila potrebna, pričajo letaki in lepaki, s katerimi opozarja nanjo novomeško olepševalno in tujsko-prometno društvo. Novo mesto Roki sta si izpahnila. Devetletni šolarček Alojzij Pašič iz Semiča je pasel živino. Ko je tekel vračat kravo, se je spotaknil in padel ter si spahnil levo roko v rami. Nesreča. Janez Božič, posestnik iz Dol. Orehovice pri Št. Jerneju je vozil koruznico domov s polja. Slaba pot, visoko naložen voz in ga je mož moral podpirati. Moči so odrekle, voz se je zvrnil nanj in mu tudi izpahnil levo roko v rami. Oba sta v kandijski bolnici. škrlatinka je znova izbruhnila v Novem mestu. Je to že tretji slučaj na dekliški šoli. Zbolela je Jelka Lenassi, učenka III. razreda, hčerka prometnega uradnika drž. železnice. Nogometna tekma med SK Elanom in SK Ilirijo sen. je v nedeljo popoldne na Loki. Občni zbor novomeškega učiteljskega druitva bo prihodnjo soboto, dne 25. oktobra ob 9. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Poroka. V soboto se je vršila v šmihelski cerkvi z velikim slavjem poroka otoškega graščaka Karla Villavicenzio-Margheri z gospodično Lilly Weinlechnerjevo iz Pogancev. Bilo srečno! Dolenjske Toplice Pereče vprašanje pitne vode. V zadnjih dneh eo poročali časopisi o zanimanju g. ministra za eocijalno politiko in narodno zdravje, ki ga j® pokazal o priliki poseta ie nadzorovanja sanitetnih naprav v Dravski banovini, o preskrbi prebivalstva z dobro pitno vodo. Tako bi bile tudi naše Toplice potrebne preskrbe z dobro pitno vodo zlasti z ozirom na kopališke goste, ki leto za letom prihajajo v večjem številu v Dol. Toplice in ee tako pogosto pritožujejo radi pomanjkanja vode. Resnici na ljubo moramo pač poudarjati, da so sedanji gospodarski odbor z gosp. Ivamom Zvanoni na čelu resno trudi spraviti vodovod v red in preskrbeti Toplice s stalno in dobro vodo. A ves trud g-Žvana do sedaj še ni imel zaželjenega uspeha, ker sedanjega vodovoda ni mogoče spraviti v red. Vodovod, ki je bil napravljen pred več kot 20 leti, je bil nesrečno izdelan, ker se graditelji pač niso ozirali na kraški svet, kar je bila ena glavnih napak, ki ovira redno dovajanje vode v kopališče Toplic«. Voda namreč pod jezom uhaja radi kraških votlin in ob času suše je tako pomanjkanje vode, da je turbina ne more črpati. Vs.led tega bi bila nujna potreba napraviti nov jez, -ki bi zajel vso vodo in zabranil nje odtok. Naprava novega jeza pa je radi splošne krize skoro nemogoča brez izdatne banovinske ali državne podpore, zilasti še ker so poleg novega jeza potrebna tudi druga popravila. Pred kratkim je dal g. načelnik Zvan popraviti turbino, ki je sedaj po izreku strokovnjaka v prav dobrem stanju, a vodovod kljub temu zelo redko deluje in so Topličani večjiidel navezani na vodo \z sfrurtenoev, ki pa v higijenskem oziru nikakor ni priporočljiva za uporabo kot pitna voda in se je le čuditi, da se še ni pojavila vsled uživanja nezdrave vode kaka resnejša epidemija. Želeti bi biilo, da se zdravstveni svet zavzame za to pereče vprašanje in priskoči topliškemu gospodarskemu odboru na pomoč, da se tako končno že vendar enkrat reši ta, za kopališče Toplice tal«) važna zadeva. Krško Restavracijo Kunej na Vidmu je dala lastnica nanovo prebeliti in preslikati. Splavarjem je varno voziti samo do Zagreba, ker se je v Seitarjevem selu pod Zagrebom utrgala žica broda in se ta nahaja sedaj pod vodo; zato je hidroteh. oddelek sreskega načel, v Zagrebu po vseh oblastih (srezov, občin in žandarm. stanic) obvestil na to nevarnost splavarje do Sav Doline. Sava Je upadla na 1 m nad normalo. Narasli potoki Pašnik in Dul so poplavili cele doline; prvi se_ je zlil po vsem polju v Zadovinku, drugi pa je zajezil občinsko cesto v vasi Senuše skozi dolžino vasi in preprečil ves v<-'ii: promet na Krško. V Krakovskih gozdih stoji vod v obliki nepreglednega jezera, ker ravninski sv-st ne naide brzega odtoka vode v Krko. Letošnji mošt v glavah vročekrvnežev. V p i-nedeljek ‘a napadla Kiler Joža iz Ardrega in Kovačič Franc iz Kalc, zvečer prišedši iz gostilne Gorenc v Ardr m, na cesti se nahajajočega Franceta Brinovčarja, pos. v Lomnem, ga pobila na tla in ga tako obdeloval i s kolčem in pestmi. — Isti večer je Kovačič gredoč domoir iptotako brez povoda napadel posest, sina F -an-ceta Božiča iz Crešenc in tudi njega lahko poškodoval. Izbor sadnega sortimenta. Po odredbi kralj, banske uprave se vrši v torek, dne 28. t. m. ob 10. uri v obč. uradu v Krškem anketa o izbiranju sadnih vrst posameznim sadnim okolišem,‘občinam krškega sreza. K tej anketi so povabljeni poleg obč. kmetijskih odborov tudi naprednejši sadjarji in sadjarski strokovnjaki. 115 dvokoles in 111 lastnikov je bilo naštetih ob priliki popisa, ki ga je izvršila občina na odlok kr. banske uprave. Običajni Lukežev sejem se vrši v Krškem v ponedeljek, dne 20. t. m. Rok za prijavo zgradarine poteče z 31. oktobrom, na kar se zamudniki ponovno opozarjajo. Prenovili so letos precej večjih stavb v mestu. Poleg crarične hiše sreskega načelstva in Obč. hranilnice, ki sta bili zunaj na novo prebeljeni, je preslikal tudi g. Sinmončič, hranil, blagajnik, hišo v rdečem prav modernem slogu. Prebelil bo tudi še urar P. Obid svojo novo stavbo. Za občino Krško je kr. banska uprava dovolila, das me obdržati prejšnje napisne table »a vasi, ki so bile nabavljene šele lansko leto in stale okrog 20.000 Din, in se zamenjajo, ko postanejo nerabne. Ribnica Ceste po trgu. Kar najbolj maliči lepoto Ribnice, to so ceste, ki so zalite z morjem blata, a ne samo v jeseni in zimi, marveč tudi spomladi in poleti. Najslabša je v tem pogledu kolodvorska cesta, čeprav dan za dnem drgnejo z nje blato. V zadnjih dnevih so začeli to cesto razkopavati, ni pa upati, po sedanjih izkušnjah, da bi to cesto temeljito popravili, da bi bilo za vedno konec tega žlebovja, ne pa samo za štirinajst dni. Istotako je s cesto, ki vodi skozi trg, le da ni tu toliko blata kot na kolodvorski, ker je bila posuta v zadnjem letu. Zaradi prometa bi moral cestni odbor posvetiti vse večjo pažnjo tej cesti kot dosedaj. Gradbeno gibanje. Zidarski mojster g. Alojzij Hren iz Dolenje vasi si je zgradil med llčevo in Klavsovo hišo lepo vilo in s tem izpolnil vrzel med tema hišama. Zunanja dela so že skoro gotova in se bodo že lahko na zimo v«"'’1’ Saje so se vnele. Dne 14. t. m. zvečer je nastal v dimniku hiše klep. mojstra F. Goršeta ogenj. Vnele so se saje v dimniku. Mimoidoči in domači so ogenj pogasili. Gasilnemu društvu ni bilo treba na pomoč. Kočevje Kostanjarji. Kostanj je letos zelo dobro obrodil. Največ ga je pri nas v krajih proti Kolpi. Odtod ga pripeljejo k nam v mesto na trg. Posebno pred gradom se radi ustavijo, kjer razpostavijo kostanjarji in kostanjarke svoje koše in vreče, polne lepega, debelega kostanja. Ob nedeljah jih je kar do dvajset na kupu. Tako izkoristi danes človek vse, samo da pride do zaslužka. Ljudje so srečni, če 'do večera naberejo par kovačev, čeprav čepe brez hrane pri svojem košu od jutra do večera. Scjeni. V četrtek smo imeli pri nas sejem. Blaga je bilo razstavljenega mnogo, toda kupcev je malo. Pozna se, da ljudje nimajo denarja. Dobri časi so minili. Danes ne hreščijo več po gostilnah harmonike, pa tudi plesa in popivanja ni več. Včasih, ko je bil rudnik in ostale tovarne v polnem obratu, so veljali semnji za praznike. Pa tudi kmetje so si ga tedaj več privoščili, bodisi radi dobre ali pa slabe kupčije. »Glihanja« skoraj ni več čuti. Tudi na živinskem semnju je mrtvo. Pastoralna konferenca. V župnišču se je v četrtek zbrala duhovščina iz cele kočevske dekanije na konferenco, na kateri se bodo obravnavala vprašanja o verskih in cerkvenih prilikah v kočevski dekaniji. Prezid Avto. S prvim oktobrom je prenehal avtobus z redno dnevno vožnjo na progi Staritrg-Tršče. Odslej bo vozil samo enkrat na teden, namreč ob sredah. Osebna vest. Na svojo prošnjo je premeščena učiteljica ga. Marija Patik-Poje v Daruvar. Bila je tukajšnja domačinka in je službovala v Pre-zidu šest let. Pošta. 11. t. m. se je vršila licitacija za vozno pošto iz Starega trga v Prezid. Isto je prevzel g. Mele iz Cerknice, tako da bo počenši s 1. novembrom vozila redno vsaki dan. Semen. Zadnji semen je bil kljub slabemu vremenu še precej dober. Kupčija je bila živahna, le živine je bilo manj. Zobozdravnik iz Čabra hodi redno vsaki teden v Prezid in ordinira v hiši ge. Francke Hudolin. Pacijentov ima vedno dovolj. Tečaj za umetno vezenje, ki ga otvori tvrdka šivalnih strojev »Singer«, se bo pričel 20. t. m. v gostilni Prem. Nov obrat. V hiši g. Pavlina se je nastanil brivec in odprl brivski salon, kar smo doslej zelo pogrešali. Zopet pretep. V sosednjem Novem kotu sta se zadnjo nedeljo sprla in stepla Tine C. in Jakob J. Tinček je odgriznil Japčku kos ušesa, a ta je onega udaril s polenom po glavi in ga s tem tako občutno poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. Brežice Osebna vest. Premeščena je za suplenta na učiteljišču v Kastav gdč. Marija Šmid, učiteljica na meščanski šoli v Brežicah in diplomirana slušate-Ijica višje pedagoške šole. Gdč. Marija Šmid je bila premeščena v Brežice začetkom tega šolskega leta in sedaj že odhaja. Čeprav je komaj mesec dni poučevala na naši meščanski šoli, je takoj zaslovela kot izborna učiteljica. Na naši meščanski šoli je letos prav neprijeten položaj, ker vedno primanjkuje učnih moči. Tudi menjavanje med šolskim letom ni ravno najboljše za učence. Ravnateljstvo je tudi skrajšalo pouk za nekaj ur. Prepovedana pot. Po poti, ki vodi od slikarja g. Stiirgeja do kolodvora, je prepovedan vsuk promet z vozili. Na kar najbolj opozarjamo kolesarje, ki so se dosedaj vedno posluževali te poti. Kolesarjeva neprevidnost. V četrtek popoldne je v bližini Artič zadel v obcestni kamen s kolesom učenec IV. razreda meščanske šole v Brežicah Franc Urek iz Globokega. Sreča v nesreči je bila, da se kolesarju ni zgodilo nič hudega; razen strganih hlač je odnesel zdravo kožo. Nov obrtnik. Dosedanji ključavničarski pomočnik pri g. Radanoviču, g. Adolf Predanič, je o-tvoril pretekli teden svojo lastno ključavničarsko podjetje. G. Adolf Predanič je znan kot izvrsten delavec v svoji stroki. Želimo njemu in njegovemu podjetju vso srečo Vodoravno: 1- Prometno sredstvo. 3. Rodoviten kraj v puščavi. 6. Nasprotnik alkohola. 8. Starešina Ju-gosl. Sokola. 12. Vodna žival. 14. Sredstvo za vodni promet. 15. Ptica. 16. Sesalec. 21. Slovanski knez. 22. Severni sesalec. 25. Žensko ime. 26. Grški slikar. 28. Del kolesa. 30. Ustanovitelj Sokola. 31. Turška vera. 33. Veznik. 34. Evropska država. 35. Znak za prvino. 36. Pravoslavni svetnik. 37. Francoski spolnik. 38. Za zidarstvo potreben materijal. 39. Glavni števnik. 41. Domača ptica. 43. Moško ime. 45. Grški bog. 47. Kratica. 48. Portugalsko mesto. 50. Kratica. 52. Skrajni del zemlje. 53. Del neba (mednarodni izraz). 55. Mesto v Jugoslaviji. 57. Ptica. Navpično: 1. Dom čebel. 2. Del grmičevja. 3. Glavno mesto evropske države. 4. Naziv za očeta. 5. Del hiše. 6. Mesto v Palestini. 7. Predmestje Londona. 8. Reka v Italiji. 9. Zensko ime. 10. Špansko mesto v Afriki. 11. Grška črka. 13. Igralna karta. 17. Reka v Jugoslaviji. 18. Pesnitev. 19. Grm. 20. Ploščinska m-tom, da odlaga tam nekje na Hrvatskem ali Se dalje. Ker sem slišal potnike v vlaki i že večkrat spraševati, komu -'ripada gradič in iz katere preteklosti izhaja, podam tukaj najvažnejše, kar bi zanimalo poznavalce tega osamljenega gradiča in vse one ljubitelje naših planin, ki se vozijo često skozi savsko zatišje. Bilo je v onih časih, ko še ni puhala lokomotiva skozi našo dolino; vendar je že takrat trgovina bajno cvetela in radi vzdrževanja trgovskih vez in pospeševanja trgovine se je morala tudi vzdrževati savska proga, po kateri so vozili razno blago iz Ogrskega, Srbije in Hrvatske na Jadransko morjj in obratno. Soteska je bila ozka in čolnarji so čolnaTili s sm.tno nevarnostjo po divji vodi, iz katere so šrtelele na mnogih mestih nevarne čeri. Ko se je odtrgala leta 1737. v bližini današnjega Prusnika "ora in delo.ua zajezila tok reke, je tekla voda čez to vrzel z veliko brzino. Inž. Durchlasser je odstranil to vira s tem, da je pstavil m tem mestu 450 m dolg ln 8 m Na pragu Črnega grabna Lukovica, sredi oktobra. »Vsak berač svojo malho hval’«, pravi prego-Vor, a zame to ne velja, če bom kaj lepega po-Vedal o našem kraju. Prav nič ne bom pretira-Va'> in kdor ne verjame, naj pride pogledat Sam. Lukovica leži ravno 24 km od naše prestolice Ljubijane ob starodavni Dunajski cesti. Kraj ni ^lik, a vse hišo so na moč prikupne zunanjosti. ukovčani so z večine obrtniki-trgovci, gostil-,1 arji, mesarji, mizarji, saj je Lukovica neka-0 majhno prometno središče, kamor se stekajo Sl okoliški kmetje po svojih nujnih opravkih. V zdravstvenem oziru smo pri nas naravnost uoderni, naša deca ima svoj »Zdravstveni dom«, . 'e Lil zgrajen po zaslugi našega prejšnjega ravnika dr. Trtnika, ki bo ostal nam vsem v rajnem spominu. — Sredi vasi je že nad 30 let .ar’ sPomenik s kipom Matere Božje, a v pod-fan't 80 Z<*3^ *z^e8ana imena naših padlih Na zapadni plati se vzpenja brdski homček. 0 lepi občinski poti se pride v pičlih 10 miti ah nanj. Tu kraljuje starodavni, skoraj pet- 0 let stri grad, v katerem je nastanjena brd- ska sodna oblast. Ta zgodovinski grad Je zdaj last naših Kersnikov, tukaj je živel ln pisal svoje povesti naš nepozabni Janko Kersnik in mu je bil drag gost tudi Josip Jurčič. Zdaj pa se na tem prijaznem homčku dviga tudi lepa moderna ljudska šola, Društveni dom, pa župnišče in župna cerkev, posvečena Materi Božji. Svoje čase je bila tu še sloveča božja pot sv. Pa-regrina. Južno od Lukovice leže Prapreče. pičle četrt ure v stran. Tu je starodavna sv. Lukežu posvečena gotska cerkev s tremi ladjami, ki Je bila zgrajena že leta 1529. Cerkev je bila svoje čase vsa okrašena z gotskimi slikami, zdaj Jih je, žal, veliko pobeljenih, a kar jih je ostalo, so še tako žive, kot bi bile izgotovljene šele pred kratkim. Tu se vidi, kako so bili stari slikarji čisto drugi mojstri, kar se tiče trpežnostl barv, kot so dandanašnji. — V Praprečah je tudi opekarna, seveda je še po staremu kopitu. Moderno urejena opekarna bi lahko v tem kraju razvila prav plodonosen obrat, ker je na razpolago dovolj izborne ilovke. Tisto, česar nam povsod manjka, so pač podjetni ljudje in denar. Na koncu Lukovice je znana »Stara pošta«, v ozadju pa je mogočen kamnolom, iz katerega dobivajo pesek in gramoz vsi bližnji ln dalnjl okoličani. Podjetni Franjo Tičar lz Lahovč iz- visok nasip, vrhu katerega je uredil vlačilno pet. V omenjenih časih so namreč vlačili čolne z voli ln ljudmi in so vpregli v natovorjen čoln od 250 centov 2para volov in mož. Vožnja natovorjenih čolnov je trajala od Krškega do Zaloga 8 dni, obratno samo šest. Nadziranje savske proge je bilo poverjeno Antonu Hauptmannu, ki je dal radi varnosti posekati na obeh straneh reke širok pas gozdov. V Prusniku, kjer se je sezidala mala hišica in v Litiji so bili nastanjeni kontrolni organi, ki so pazili, da se je pobirala predpisana taksa, ki jo je predpisala 1. 1738. v Ljubljani sestavljena komisija, ki je določila 2 gld. za vsak večji obremenjeni čoln. Iz tega fonda so se plačevala regulačna dela, ki so se vršila v tem času med seliščem Savo in Zidanim mostom in vzdrževale so se tudi varnostne straže, ki so bile nameščene vzdolž proge. Ker so obrežna vlačilna pota uporabljali tudi drugi pešci, je predpisala odločba iz leta 1766 tudi tem mitnino; mitnino so pobirali tudi prusniški mitničarji še posebej 20—40 krajcarjev, od vsakega natovornega čolna in so š tem denarjem vzdrževali kanal višje Prusnika. S časoma se je plovba po Savi zelo dvignila in otvorili so še druge mitnice, tako v Krškem, Rajhenburgu, Zagorju in Jeseničan. Prusko mitnico je vlada koncem 18. stoletja razširila, sezidala je velike hleve, ki so bili čolnarjem za njihove vole in vprego za malo odškodnino na razpolago. Golnarji so dobivali za nakladanje in razkladanje 25 gld. plače: tu je prišlo večkrat do spora, vsled česar je ustanovila vlada v Prusniku plovidbeni razsodišče, ki je bilo polrejeno Okrožnemu uradu v Ljubljani. S tem je prišel Prusnik do veljave in je zadobil odločilni pomen, ker so bdi tudi upravitelji blagovnih skladišč v Zali'gu, Krškem in dr. podrejeni predstojništvu v P’ usniku. ( koli 1. 1870. so se pričele ponovne regulacije savske proge; mnogo zaslug si je p. - dobil inž. Jože Schmerl, ki se je lotil regulacije z vso izkušenostjo in vnemo. Pri Prusniku je izvršil več regulačnih del in sezidal je isto-tam dolg nasip s širokim vlačilnim potom na vrhu. Promet je oostal ge vse večji ob izbruhu vojne med Francijo in Italijo 1. 1789. Zanimanje za to progo je postalo živahno in regulačna dela so se pospešila. Za časa francoske okupacije Ilirskih dežel so potovali na povelje vlade različni častniki - strokovnjaki zdolž jiroge do Hrvatske v svrho proučavanja, kako zboljšati progo; brata Franc in Jože Miinzl sta leta i810. odstranila iz reke nevarne čeri in postavila na desnem bregu več 100 m dolg valolom. Leto pozneje se je ustanovila na pobudo generalnega intendanta ilirskih provinc zavarovalna družba za čoLne in ladje savske plovitve s 100 akcij po 150 frankov. Okrožnica iz leta 1835. je odpravila več mitnic in ostala so le v Zalogu, Radečah in Prusniku. S podporo cesarske zbornice je bil 1. 1840. napravljen med Rekami in Zagorjem zasilen vlažilen pot — sedaj imenovana cesarska kamra — ker je bil ta pot najtežavnejši; še danes ni ta prehod dovolj urejen, ker se je ubilo v poslednjih letih na tem mestu več ljudi. ves promet in vse vervenje je polagoma prenehalo, ko je zabrlizgala 1. 1848. na levem bregu Save prva lokomotiva. Prenehalo je vpitje priganjačev in vlačilna pota, ki so se sčasoma porastla s travo so ostala le še kot spomin. Prusnik je osamel in vlada je dala gradič s pristavo v najem. Pravijo, da sta živela v gradu dalje časa dva Prusa in da je dobil gradič po njih ime. Pri nizkem stanju Save se lahko opazi na dnu struge ozko ploskev, ki sega izpod gradiča na nasprotni breg; govori se, da je to ostanek jeza iz rimljanske dobe; odtod izvira tudi Ime »Na jezu« kakor se gradič nazivlje. Poročilo veli, da je okoli 1, 1850. prodal neld Dunajčan gradič Prusnik železniškemu uradniku Liederju, ki je imel to srečo, da ga je posinovil Francoski plemič Chevalier de Elle Vaux; iz kakšnega vzroka ni znano. Bil je to častihlepen mož, ki je skrbel za svojo blestečo zunanjost, kakor tudi za povzdigo mitnice. Olepšal je stavbo in jo s prizidanjem stolpičev spremenil v gradič. Domačini trdijo, da je bil ta gospod zelo zvit. V Zagorje se je pripeljal vedno v drugem razredu, a že v Zid. mostu je izstopil in si kupil za nadaljno vožnjo listek 3. razreda. Naposled je izginil in nihče ne ve kam. L. 1897. je kupil gradič s vsem zemljiščem sedanji lastnik gospod Pavel Potiorek. Tu živi s svojo malo družinico že 4. desetletje. Umaknil se je v to zatišje, da pozabi v miru na upapohie dneve, ko je še študiral na monlanistiki v Leobnu. Komaj je dosegel inženjersko diplomo, že mu je odrekel vid in zdravniki so mu svetovali absolutno mirno življenje na deželi. Z enim očesom še malo vidi, a le pri solnčni svetlobi. Ko se mga zadnjo nedeljo obiskal, sem ga vprašal med drugim, kako se je oživel v to samoto. »Še nikoli se nisem dolgočasil« mi ja odgovoril. »Tu sem našel zaželjenl mir in pozabljenje«. H. P. H Itoncertfoi ge fHarife Rlovak-C epičeve V pondeljek dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer se bo v filharmonični dvorani vršil končen^ na katerem bo prvikrat v Ljubljani nastopili mezzosopranistka ga Marija Novak-čepičeva. mm1 k • ■ .; -.že S ■. r 1 ________________________________ <■'<* -I '. Gospa Novak-Ge pičeva se je rodjia v 91« nji', v Dalmaciji kot hči avstrijskega oficirja* Slovenca in je s svojimi starši prepotovala sko* m. j vso Avsitrijo. V Giradou je aibsolvarala uči* tjijišče. Pri tem ahasverskem načinu življenji Je imela v vseh različnih krajih priliko, priti T stik in spoznati celo vrsto svetovnoznanh umetnikov, tako Slezaka, Peermoua, Manuarda, Sel* mo Kurz, Fortelni, prof. Kraemerja in mnogo drugih, kar jo je še bolj podžigalo v vnemi a glasbo, ki jo je imela že z doma. V Gradcu j« bila nekaj časa učenka slavnega glasbenega pedagoga in metodika prof. Batkeja, ki jo ja vkljub zgodnji mladosti sprejel v šolo. Po maturi jo je pot ponovna privedla v ZadeT, kjer je začela e temeljitim pevskim študijem pri profesorici Allacevich, učenki znamenitega dunajskega prof. Forstdna. Prevrat pa ji je prekinil študije in s svojimi starši se je naša pevka preselila v Maribor. Leta 1923. pa je v mijStru Betettu v Ljubljani dobila svojega pravega učitelja, ki je z velikim razumevanjem pomagal razviti individualiteto njenega glasu in ji je bil krepka opora, da vkljub vsem težkim življenjskim bojem ni odjenjala od svojega umetniškega stremljenja. Lansko sezono je po dolgih, vestnih pripravah podala svoj prvi koncertni večer pred umetniško strogim in objektivnim občinstvom v Zagrebu in je dosegel lep uspeh. Program tega koncerta je obsegal velike komponiste vsega sveta, ki jih je pela v originalnih jezikih. Za koncert v ponedeljek pa je ga. Novak-čepičeva zbrala same jugoslovanske pesmi in sicer umetne in narodne. Posebno zanimanje bodo brezdvoma vzbudile prleške narodne, ki jih je originalno priredil Štritof in ki bodo prvikrat izvajane pred javnostjo. deluje tu izborno cementno strešno opeko. Od »Stare-pošte« dalje pa se začne znameniti Črni graben, soteska, ki sega noter do Vranskega. Po tej divni soteski so svoj čas kraljevali glaso-viti rokovnjači, ki sta jih Jurčič in Kersnik tako mojstrsko opisala v svojem romanu. Prva večja vas v Črnem grabnu je Krašnja, rojstni kraj dveh znanih pisateljev J. Podmilščaka — Ar drejčkovega Jožeta, ki so mu pred kratkim odkrili spominsko ploščo, in pa Franja Maslja — Podlimbarskega; obadva sta umrla v najboljših letih — po zaslugah naše mačehovske Avstrije. Potem je večji kraj v Črnem grabnu še Blagov-ca, kjer se je podjetni lesni in vinski trgovec gospod Pestotnik prvi v naših krajih začel ba-viti z gojitvijo hmelja, le žal, da je s hmeljem sedaj vse v zastoju. Pa še malo o drugih krajih okrog nas. V St. Vidu, malo pred Lukovico, so bili že od nekdaj najbolj napredni ljudje daleč naokrog. Šent-vidčani so si prvi omislili mlekarno, ki je tako potrebna, in tako pomagali našim kmetom spraviti mleko v denar, ki je za življenje tako krvavo potreben. Mlekarna deluje že blizu 30 let. — Pa tudi za čast božjo so vneti naši Šentvidčani, in imajo tako lepo cerkev in vso poslikano, da je ni kmalu enake. Pa kakšni pevci so, kdor jih je slišal kdaj peti, bi jih poslušal In poslušal! — Našega Gasilskega društva, ki deluje že 32 let, pa tudi ne smemo prezreti. Kolikokrat so se že izkazali naši gasilci in pomagali nesrečnikom, to vedo najbolj tisti, ki so kdaj potrebovali njih pomoči. Dve uri od naše Lukovice pa stoji Limbarska: gora, znana daleč naokrog vsem romarjem in izletnikom, ki nudi zlasti Ljubljančanom prav prijetno priliko za lepe, enodnevne izlete. Dandanes ima naš kraj seveda zelo drugačno lice kakor včasih, ko so še »furmani« vozili po cesti od Dunaja do Trsta. Prav lepo življenje jo moralo biti takrat I Pa tudi naši stari možaki kar niso mogli pozabiti teh zlatih furmanskih časovl Takrat se vam je spilo vina v Lukovici! Pa tudi naši kmetje so imeli mnogo prilike za zaslužek, ko so voznikom s priprego pomagali čez strmi Meklenovec. Zdaj pa vozijo samo še les do bližnje domžalske postaje, ljudje pa so vozijo z avtobusi, ki vozita kar dva po dvakrat na dan do Ljubljane in nazaj. Eno nam je pa vendarle ostalo: lepota krajor ne mine kakor človeška lepota in te lepote bo pri nas vedno dovolj, da bi morala privabit# mnogo tujcev in popotnikov. Pridite in preprb čajte se samil Tone Stražar. Pobei mlade moravske in šlezke literarne generacije Kakor pri Srbih, tako se pričenja tudi pri Čehih provinca vedno bolj uveljavljati v kulturni, posebno literarni tvornosti. Dekoncentracija postaja bolj in bolj očita in priznati je treba, da je za plodonosno tekmovanje in objektivnejše gledanje preko oddaljenosti tudi nujna. Brez dvoma bi bila koristna tudi pri nas, kjer ljubljanska centralizacija često onemogoča pravilno in pravično objektivno gledanje ter ustvarja spore in sporčiče, ki so celoti v napoto in izhodu iz povojne duhovne in umetnostne krize na kvar. In morda je prav to napotilo Čehe, da so si pričeli deliti delo in iskanje novih vidikov, smeri in pobud. Značilen za to stremljenje je posebno pokret moravskih in šlezkih literatov in umetnikov mlajše generacije, ki je nastal letos v Brnu, kjer si je postavil svoje ognjišče v organizaciji »Literšrnl stfedisko«. Čim je bila ta organizacija osnovana, že je tudi stopila pred javnost s svojim programom in revijo »Stfedisko«, organom novega pokreta. Uredništvo te revije za umetnost in kulturo, ki je te dni prvič izšla, je prevzel poseben redakcijski odbor pod vodstvom predsednika Oldficha Zemka, znanega moravskega pesnika in pisatelja. V proglasu, ki ga prinaša prva številka na uvodnem mestu, naglašajo izdajatelji, da postaja Brno, topografsko središče republike, znova center umetnosti in duhovne kulture. Kljub mnogoterni konservativni množici pa se umetniško ustvarjajoči posameznik vendarle čuti osamljenega. Mladi avtorji, vz-rastli iz korenin zemlje moravskošlezke, a raztepeni po vseh delih Brna in drugod, težijo po kolektivi skupnega boja za nove tvorne vrednote. Iz te kolektivne želje se je rodilo »Literarni stfedisko«, ki hoče združiti vse heterogene sile mlajše sodobnosti, ki se ne omejuje več zgolj na z državnimi ali narodnimi mejami obrobljene enote. Njena revija bo razgled po domovini, pa tudi po vsem slovanskem in ostalem svetu. Pred vsem pa hoče vršiti veliko poslanstvo češke kulture, ki je že po topografskem položaju določena za posrednico med slovanskim severom in slovanskim jugom. Sicer pa bo revija »Stfedisko« v prvi vrsti torišče beletrlstičnega dela ter sintetičnega proučevanja umetniških zadev, smeri in problemov. V ta namen bo prinašala daljša in krajša esejistična in novičarska poročila v rubrikah o literaturi, novih knjigah, bibliofiliji, gledališču, glasbi, filmu, likovni umetnosti ter v stolpcih za aktualna leposlovna in občekulturna vprašanja. Revija bo tudi ilustrirana. Sicer pa bo uredništvo puščalo svojim sotrudnikom največjo svobodo: kriterij bo samo kvaliteta. Po tem programu je treba presojati tudi prvo številko revije »Stfedisko«, ki leži pred nami. V njej je zastopanih deset pesnikov in pisateljev precej različnih smeri in vrednot. Bohuš Kafka objavlja dvoje pesmi, Emil Pro-seck£ pesem in prozo, Fran Smčja samo prozo, Zdenčk Spilka pesem, Oldfich Zemek tri pesmi in dva eseja, FrArta Ptašinsky prozo, Rajmund Habfina pesem, Ada Habfina prozo, František Kožik prozo in pesmi ter Zdenčk Bfir pesem. Med to beletrijo so za nas najzanimivejše tri pesmi Oldficha Zemka, ki so zajete iz slovenske zemlje: Vintgar, Bohinjsko jezero in Slovenski kmet. V izpolnjevanje svojega posredniškega poslanstva pa prinaša prva številka »Stfediska« Spilkov prevod Nikolaja Gumileva pesmi »Afrika« in Zemkov razgovor z Boži-darom Borkom o slovenskem slovstvu. Iz rubrike »Literatura« naj pa omenimo zlasti Pta-šinskega opazke o ruski literaturi (1928—1929), Spilkovo Informacijo o ruskem pesniku Nikolaju Gumilevu ter oceno srbske antologije češke lirike »Moderna češka lirika«. Mimo tega prinaša revija tri priloge, lesorez Helene Bo-chofškove-Dittrichove »Dominikanska cerkev v Brnu«, Frante Proseckega reprodukcijo plastike »Bratov portret« in »Portret slikarice M. E.< ter med tekstom Emila Hlavice risbo »Vlaški deček«, fotografijo pesnika Leva Blatnega v Mentoni, fotografijo slovenske skupine: Fran Albrecht, dr. A. Reisman, Božidar Borko ter reprodukcijo dveh plastik kiparja Emila Hlavice. Za organizirani pokret mlade moravske in šlezke literarne generacije pa je mimo programa nad vse zanimiva tudi opazka uredništva revije v rubriki »Anketa«, ki slove v prevodu: »Praga vlada in centralizira. Regijonalne kulturne potrebe prezira. Za regijonalne sile ne kaže zadostnega razumevanja. Kar nosi pečat Brna ali ostalih krajev, v tem vidi praška mentaliteta že a priori nekaj manjvrednega. To ni niti pametno niti zdravo. Tudi drugi centri in druge pokrajine hočejo živeti polno življenje...« Odločilne in težke besede. Ne bi li kazalo tudi pri nas spregovoriti o sličnem problemu Ljubljane in Maribora? R. R. Zbornik znanstvenih razprav Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. VII. letnik 1929.-30. V Ljubljani. 185 str. Cena 48'— Din. Ekonomija pravoznanstvenega slovstva dovoljuje pri nas le redkoma izdajo večje monografijo; zato je naša pravna literatura bolj ko drugod navezana na revijalno časopisje in moramo le-to z ogledom na utesnjene naše razmere višje vrednotiti. Ker neprijazne okoliščine tržaškemu »Pravnemu Vestniku« ne dovoljujejo nadaljevati, kar je započel z nmogoobetajočim uspehom, ima slovenska pravna veda le dva zatočišča: »Slovenski Pravnik« zbira okoli sebe bolj praktike, »Zbornik znanstvenih razprav« pa je namenjen teoriji, ne da bi pri tem prakse puščal v nemar. Na vsebini VII. letnika, v katerem je ta Zbor-mk ravno izšel, se vidi, da je namenjen širšim slojem čitateljev; zato ne bo odveč, ako napišemo par širših beležk. Zbornik pričenja z razpravo prof. A. Bilimo-vič-a: Racionalizacija gospodarstva. Ko je pojmu začrtal obseg in pojasnil njegovo vsebino, predočuje avtor najprej racionalizacijo v posameznih podjetjih. Bogata snov je podana v lahko umljivi obliki nazorno in v vsej živi konkretnosti, kakor se racionalizacija dejanski sprovaja. V drugem delu govori o medgospodarski racio-nalizaciji, t. j. o racionalizaciji tržne ponudbe in tvorjenju cen, kakor jo sprovajajo moderni mednarodni industrijski koncerni in finančne druž-"e-0b’?na literatura, ki je navedena, bo dobrodošla čitalcem, ki se hočejo s problemom racionalizacije bližje seznaniti. Upajmo, da bo število takih čitateljev baš pri nas, ki smo racionalizacije toli potrebni, veliko. i jr°?- ?,r\ ¥' DoIo,lc prispeva v spomin petindvajsetletnice smrti pravnega zgodovinarja VI. Levca, ki je pričel zbirati dotično gradivo. Interesantno Študijo o Pravnem institutu »Klau-scl des allgemeinen Landschadenbundes« v slovenskih deželah. Ta pravni institut, ki kaže nekam arhaično vnanjo obliko, je ostal dosihmal skoraj nepoznan in nepreiskan, tako da mu ne vemo niti slovenskega imena, čeprav je veljal na slovenskem ozemlju še globoko v 19 sto letje. Raziskujoč podrobno to pravno sredstvo s katerim si je v prejšnjih stoletjih praksa pomo-gla, da se brez dolgoveznih procesov uveljavijo gospodarske pravice, razbira avtor najprej zakonodajo, ki se predmeta tiče, na to književnost n praktične primere ter zaključuje z opisom, kako je ta institucija nehala oz. v kateri obliki je prešla v veljavno pravo našega časa Prof. dr. V Korošec prinaša donesek k Sistematiki prve hetitske pravne zbirke. Hetitologi-ja je najin lajša veja orientalne pravne zgodovine, saj je od odkritja kraljevskega arhiva v Ilattušašu preteklo komaj 25 let in šele leta 1915.-16. se je posrečilo češkemu orientalistu Hroznemu najti ključ k razumevanju doslej neznanega jezika Hetitov, prvega državotvornega indogermanskega naroda. Pričakujemo, da nam bo mladi učenjak, ki razpolaga, kakor je iz razprave videti, z obširnim znanstvenim aparatom, to velezanimivo snov na našem jeziku kdaj per eitensum in še bolj podrobno razkazal. Posebno aktualna je študija prof. dr. R. Ku-šeja: Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi. To je študija v najlepšem pomenu besede, skoz in skoz premišljena, izravnana, stvarno trdno zasnovana in jasna. Spisana na široki znanstveni podlagi in bogata po svoji vsebini, odpira med drugim tudi poučne poglede na ono, zmiraj tako sporno in zategadelj zanimivo področje javnega prava, pa katerem norme katoliške cerkve tesno meje in se deloma križajo s pravom moderne države. Kušejeva študija po-daja_ nadalje dokaz, kako je naša slovenščina zmožna tudi zamotano in okorno pravno tvarino adekvatno izraziti v preprosto-enostavni dikciji naših klasičnih pisateljev. Prof. dr. St. Lapajne obravnava Spore o osnovnih pojmih prava zastaranja. Ta važna civi-listična snov je teoretično nerazčiščena; zato imata ž njo zakonodaja kakor pravosodstvo velike težave in nista dosledni. Pisatelju se zdi stališče sodobne pravne vede, ki staranja ne smatra za enoten institut, neopravičeno; zategadelj najprej kritično pretrese osnovna vprašanja, ki se tičejo prava zastaranja, ter poda v zaključku rešitev problema z enotno definicijo zastaranja in s podrobnim pojasnilom zaključkov, ki slede iz njegove opredelitve. Ta razprava pomeni trajno obogatitev pravne teorije; obenem pa bo brezdvomno pri praktikih vzbudila zanimanje kot enotno, teoretično utemeljeno merilo in navodilo. Praktike kakor teoretike bo zanimala tudi študija prof. A. Maklecova: Osebnost zločinca v modornem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije. Avtor, na čigar uglajeni slovenščini se nič ne pozna, da biva šele malo let med nami, gre tvarini temeljito do. dna in stavlja predmet svojega razmotrivanja od vseh strani v svetlobo kritične raziskave. Vsebina te razprave je tako pestro-bogata, da nas spravlja v zadrego: poskus, samo s par besedami opozoriti na glavne njene zanimivosti. V poslednji razpravi prinaša A. Ogris: Pregled delovanja delniških družb Dravske banovine v desetletju 1919.-1928. Kakor je videti, je izdelan ta pregled, ki vsebuje tudi nekaj statističnih sestavkov, na podlagi bilanc ter letnih poročil. Število delniških družb v Sloveniji ni tako visoko, da bi podatki o njih poslovanju dovolili obširnejšo statistično analizo; ker je pa v obliki deln. družb organizirana pretežna večina onih podjetij, ki .slovensko industrijo na zunaj reprezentirajo, tvori Ogrisova razprava dobrodošel donesek k novejši gospodarski zgodovini Slovenije, kolikor je je na našem državnem ozemlju. Z ogledom na potrebo čile duhovne izmene in medsebojnega spoznavanja vseh Jugoslovanov je hvale vredno, da je vsaki razpravi dodan na dveh treh straneh majhen slovarček, ki naj hrvatskim in srbskim čitateljem tolmači besede, ki so le slovenščini lastne. ng. Zupan, KorošLa \ slil&ah Po izložbah nekaterih ljubljanskih trgovin v Selenburgovi, Aleksandrovi in Prešernovi ulici je pred dnevi razstavil znani slikar Franco Zupan serijo pejsažev iz Koroške. Slikar je v zadnjih štirih letih prepotoval vso Koroško od Dravograda do Šmohorja, preštudiral značilnosti tipične slovenske koroške pokrajine, se vživel v snovanje našega koroškega Človka, njegove zemlje, zgodovine in pesmi in iz vsega izbral nekaj najznačilnejših motivov, ki jih je po svoje izoblikoval v zaokroženo enoto. Gospo Sveto, to naše slovensko Kosovo, prikazuje od vseh strani, notranje in zunanje, zdaj v maju in cvetju, v oblakih zasanjano, zdaj kljubovalno in trpečo, s trpkimi foni. Znamenje ob Baškem jezeru je kakor kelih, ob katerem se je rodila naša pesem Gor’ čez izaro. Velikovec in Pogled na Dravo proti Obirju spominjata na generala Maistra, ki je vodil tod svojo vojsko. Iz Roža, Iz Kamna pri Tinjah, Cerkvice v Podjuni i,n Pri Šmohorju so tipično naše. — Zupan je barveni kolorist in z linijo izraža tudi lirično stran svojega umetniškega dojemanja, zato so njegove slike tako blizu našemu E. E. KISCH: Monte Ccirlo Drveči reporter pripoveduje o per-eonalu Kazine, igralnice v Monte Carlu, kjer se shajajo na kratke trenutke sreče in obupa bogataši, pustolovci, lovci sreče in zlata iz Evrope in Iz vsega civiliziranega sveta. Rad bi povedal nekaj o uslužbencih kazine, ki tvorijo skoraj vse prebivalstvo Monte Carla, celih 3288 ljudi, pisarniških moči, gledaliških delavcev, glasbenikov, slug, čuvajev in vrtnarjev, izmed katerih zasluži večina komaj do 600 frankov na mesec. Uradniki igralnice morajo študirati po en semester na šoli za croupier-je ki imajo svoja pro-Btore v palači kina Capi tol — že na francoskem ozemlju. Tam se vadijo mešati karte, vrteti ruleto, vihteti slonokoščene krogle, metati dobitke in kasirati izgube. Vrhu tega se mora izkazati učenec za spretnega računarja na pamet, da lahko potem služi v igralnici. Tu dela potem najprej kot vajenec, nato ga namestijo začasno in nazadnje za eno sezono ali za eno leto. V službi iger je pester personal: direkcijaki odbor, trije podravnatelji, sedem generalnih inšpektorjev, trije sekretarji, petnajst šefov par-.tij, devetintrideset šefov miz, štirideset pod-šefov in 439 croupier-jev. Pri vsaki mizi delata po dva posada, v vsakem je po devet ljudi: šef partije, podšef, 6 croupier-Jev in en namestnik, ki zastopa ostale enega za drugim, ko imajo po 20 minut odmora. Ravnateljstvo zahteva od osobja zmožnost neizbežne miselne koncentracije, zmožnost mirne prijaznosti in potrpljenja tudi v največjem direndaju razjarjenih strasti in pa poštenost, ki lahko odoleva vsem izlcušnjavam — saj bi nepoštenost vendar šla na račun kazine. Tako delajo ti ljudje, zagvozdenl v gnečo igralcev, po štiri ure v dušečem ozračju in se po štirih urah odmora vedno iznova dajejo pripeti ob kolo. Razume se, da igrajo tudi ob nedeljah kakor čez teden, od desetih zjutraj brez odmora opoldne pa do polnoči ali do dveh. Vsak uradnik ima po en dan v tednu prosto. Osobje pri mizi pa še daleč niso vsi uslužbenci, kar jih je v dvorani. V obšitih dokolenkah in belih nogavicah hodijo sluge okrog in nepretrgoma praznijo pepelnjake. Drugi, v dolgih neobšitdh hlačah, neprestano pometajo tla, ki se vedno iznova pokrivajo s papirčki in ob 6. zvečer gredo okrog in v slepih oknih na galerijah prižigajo petrolejke, da ne bi v slučaju, ko Ivi nenadoma odrekla električna luč, nastala panika v prostoru, v kateri bi se utegnilo pobiti nekaj sto ljudi ali pa bi celo, kar bi bilo še huje, izginil zastavljeni denar. Poleg tega postopajo po dvorani inšpektorji in še sto drugih špicljev, mož m žena, ki se deloma udeležujejo tudi iger. Zdravniška soba je pripravljena vsak čas. Ob vhodu v dvorano stojita dva »fizijognomi-sta«; njuna naloga je, da si obraz vsakega gosta vtisneta v spomin, za vsakogar morata vedeti, kedaj poteče njegova vstopnica, vsak hip no- rata prepoznati, ali se ne skuša kdo vtihotapiti s tujo vstopnico, preprečiti mrata v vsakem slučaju, da se ne bi vrinil kdo pod napačnim imenom, ki mu je bil vstop prepovedan ali ki je že kedaj prejel »viatieum«, denar za odhod, ko je do zadnje pare zaigral svoje premoženje. O spoi 'nu fiziognomistov se pripovedujejo čudovite stvari. Eden izmed njih nekoč francoskega finančnega ministra Klotza ni pustil v dvorano, ker je bil ta pred tridesetimi leti prejel od kazine popotnico. Ta nezgoda je vzbujria tedaj mnogo zgražanja, toda kakega pol 1. ‘ oo tistem je bil Klotz zaradi nekih velikih neresnosti zapleten v sodne preiskave in tako se je izkazalo, da je bil fiziognomist v Monte Cariu bolj bistre pameti in oči kakor pa francoska republika, ki je šla Klotzu zaupati svoje finance. Operni pevec Šaljapin se je nekoč s temi fizdo-gnomisti srečal na tako hrupen način, da so se tresli zidovi in da je svetovni tisk posebej zabeležil to ponovno, pa nenavadno demonstracijo njegovega glasu. Šaljapin je bil tedaj namešč ones kazine, angažiran je bil na operi v Monte Carlu, kakor mnogo drugih slavnih pevcev in dirigentov. Predstave v Monte Carlu so že od nekdaj privabljale bogate gurmane umetnosti, kakor jih privabljajo še sedaj. Oder se nahaja v kazini in v odmorih, ki trajajo po eno uro, prihaja banka na svoj račun. Med dvema dejanjema kake opere zaigra lahko človek nekaj tisočev frankov ali pa jih priigra in postane igralec, stalen gost. Kazina je celo nasproti komponistoma Masse-netu in Berliozu izpričala svojo hvaležnost za njuno sodelovanje pri lovu stalnih odjemalcev sodobnemu človeku in ga morajo ogreti. Poleg tega so tehnično zanimivo izvedene, saj s« Zupan v pretežni večini bavi z akvarelom in je v pokrajinah doma. Koroška serija njegovih akvarelov se bistveno razlikuje od študij, ku jih je lansko leto delal v Dalmaciji ali še prej v Francij!, Angliji in Italiji, saj so njegov najblužji domači svet. Mnogo izmed njih se že nahaja po odličnih zbirkah zunaj in doma, ena izmed njih je bila tudi na londonski razstavi. red izložbami, v katerih so Zupanova dela razstavljena, se z zanimanjem ustavlja te dni tonbf° slikarjevo delo je razen tople, simpatične radovednosti vredno tudi, da ® kulturna javnost podpre, saj ga po’ g vrednosti odlikuje tudi resnična! globoko dojete nacionalna nota: po njegovih akvarelih nam je Koroška še bližja in bolj naša, kakor je bila prej. Knjige in listi prevedeMn knnn,L^ vita' nani višek slovenske p oze. Mea Carkarjevimi prevajalci velia Cnlvi za enega najskrbnejših, stilni genialnosti naši-ga pisatelja najbolj doraslih, poleg tega pa je Calvi postal že tudi eden najprodornejših ra ° iskovalcev njegove umetnosti. Mojemu življenju 78 Strani.d0^ uvod, v katerem sT nuni ostrinami svojega duha razčlenja prvine nkarJevega U81tvarjanja. Ko razpravlja o zvezah ra vplivih svetovne literature na Cankarja prihaja do zaključka, da je pisatelj napisal S r!nu"le p0d znatnim dojmom Rousseau je-vih Confessions, in napoveduje, da bo to vnra- ITen6 8rtarnw - “ Calvijev Prev°d je vesten n lep, strokovne ocene so inogle znhplpčiti ien'da "n?91 snl[sel"ih spodrsljajev. Podoba pa ukvnrin « n™ , U nihŽe’ kdor se intimneje ukvarja s Cankarjem, ne bo mogel pogrešati Calvijevih globokovidnih komentarjev in analiz. Jugoslovanska književnost. Prosvetna zveza v Mariboru je pričela nedavno izdajati svojo orvi vrsjt,; PTf°^eln° ,>'.i,ižnic«, namenjeno v Km % a P i ¥eljem podeželskih družic v. Kot 3. m 4. skupni zvezek je izdala sedaj prof. nnika sestavek »Jugoslovanska književnost«. Delo je zaradi določenega obsega in namena zelo kondenzirano, nudi pa vendar feip osnovni pregled našega ter srbskega in hrvaškega pismenstva. Segli bodo po njem tedaj lahko tudi dijaki in drugi, ki si hočejo razširiti svoje znanje vsaj z najbolj temeljnim pokanjem tega predmeta. Knjižnica obsega 32 strani m velja samo 3 Din. Kdor kupi 5 izvo- zvJri v MarLru. “• Nw°*a S* pri Pr°sve,lli Dijaški list Mentor. Prejeli smo 1./2. številko žegi« iP?g?i d;lJ'0Š'kee,a Ms**. ki začenja letos stme x ! i TSebine MJ' omenimo samo članke: Mlakar, Spominu; I. D., O vpra- šanju slovenskega književnega jezika; Bohinec, Ob dveh mejnikih; Šedivy, Naše dijaštvo m slovansko vprašanje. V ostalem polni list cela vrsta mladih pesniških in pisateljskih prispevkov, Literarni pomenki in razni poučni in zabavni pregledi. Vsebina in lična oprema je taka, da moramo list samo priporočiti vsemu srednješolskemu dijaštvu in vsem pniiateiliem naše doraščajoče mladine. List je priporočilo vsem dijakom srednjih in meščanskih šol ter šolskim knjižnicam tudi ministrstvo prosvete z odlokom dne 10. junija 1930, P. br. 21.350. — kins.v Se naro?a Pri upravi v Ljubljani, Mi- nin aoVa C 5 in 9falle 0eloletn0 za dijake JJin 30'—, za druge Din 40-—. in jima postavila spomenika iz marmorja. Honorarji pevcev so visoki, toda kazina nima mno-go izgube pri tem, kar po navadi na odru priigrajo, to potem po navadi zaigrajo pri ruleti. Tako tudi Šaljapin. Pa je nekega dne zaprosil direkcijo, gaj mu več ne dovolijo vstopa v igralnico. Pozvonili so fiziognomistu in dogovor je bil zapečaten. Nekaj dni po tistem pa je prišlo do scene ob vhodu, malo da se nista stepla pevec in fiziognomist. Šaljapin po tem prizoru ni maral več na oder, predstava, ki bi se je naj bil udeležil sam belgijski kralj, je bila odpovedana. Reklame, reklamel In zaradi reklame se je moral Šaljapin nazadnje slovesno opravičiti pri fiziognomistu. ki ga je bil skoraj pretepel. Včasih igrajo pri 25 ruletah in pri 7 mizah s trente-quarante ob nem, da o baccaratu niti ne govorim. Za vsako mizo sedi po 30 ljudi in čez 100 jih v dveh, treh strnjenih vrstah stoji za njimi, po 400.000 vstopnic izstavlja kazina vsako leto, med njimi tudi sezajske in letne vstopnice, katerih imetniki prihajajo vsak dan, dokler imajo kaj zaloge. Zrak v kazini je slab, tako po zimi, ko centralna kurjava čez mero pregreva dvorane, kakor po leti, ko se tropična vročina kvasi s cigaretnim dimom, s smradom petrolejskih svetilk in izparinami igrajočega človeštva. Pa tudi to gre samo banki v račun: kajti banka je prav za prav stroj, njej ne more do živega gneča W smrad, igralec, njen nasprotnik, pa izgub-- v njih živce in zrak in vrže naposled na eno številko vse, kar ima. Kongres Narodne ženske zveze v Zagrebu Kakor smo že na kratko poročali v našem listu, se je vršil v dneh 12. do 15. t. m- v Zagrebu kongres Narodne Ženske Zveze, katerega se je udeležilo nad 800 delegatk iz vse Jugoslavije. Seje so se vršile vsak dan od pol 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter je bila dvorana Novinarskega doma vedno polna slušateljic, da ne-redkokrat sploh niso mogle vse v dvorano ter so napolnile še stranske prostore. Velika večina vseh referatov se je nanašala na delo in povzdigo kulture med narodom. Ciklus teh referatov je otvorila gospa Julka Patrijarh iz Zagreba, ki je poudarjala da delo za narod mora biti prepojeno z idealnostjo, nikakor se žene ne smemo pri tem delu posluževati sredstev, ki se jih Poslužujejo moški pri svojih strankarskih bojih. Pri našem delu mora prevladovati srce; um naj nam ne bo vodnik, ampak le regulator našega dela. Na tej podlagi si moramo vzgojiti potrebnih moči za delo med narodom. Natanko moramo prej proučiti razmere kraja in šele potem si sestaviti program. Čuvati se moramo vsega, kar ruši mir med nami in ne smemo vlačiti med narod, kar ni naše in kar ne odgovarja narodovi duši. V svoji resoluciji naglaša, naj bi se vse ženske organizacije pridružile Narodni Ženski Zvezi ter bi t siko ustvarile eno samo strnjeno fronto ljubezni od Triglava do Vardarja. Sledil je referat ge. Zore Kovačevič iz Beograda, katera ja naglašala, da se delo za kulturno povzdigo žene ne sme izločiti \7; dela za izobrazbo naroda sploh, ker je ^vljenje žene na selu v vsem odvisno od družine, oziroma sredine, v kateri se žena giblje. Ako hočemo dvigniti ženo, moramo Proučiti središče v katerem žena živi. — Marsikje opažamo, da neuke družine paralizira uspeh gospodinjske šole radi prevelikega nerazumevanja. Zato naj delajo zenske kulturna društva vedno vzporedno z ostalimi kulturnimi organizacijami. V debati, ki je sledila temu referatu, je gospa Persoli omenila, da je mnogo žen v naši domovini in celo v Zagrebu samem, ki ne vedo nič o sedanjem kongresu, niti 0 N. Z. s. in njegovem delu sploh. Omenja učiteljice kot najprimernejše izvrševalke naših idej ter svetuje, naj N. Ž. S. apelira ^ vsako šolo, da se učiteljice poprimejo Cia. Mihajlovič prosi, naj se N. Z. S. spomni Kosova, kjer je prosvetno delo najbolj potrebno. Učiteljica gdč. Simič omenja načrt naredbe ministrstva prosvete, po katerem bi bile gospodinjske šole brezplačne, s čemur se ona ne strinja, ker bi take šole seljak ne znal ceniti. Vsaka naj bi prispevala vsaj v naturalijah. Gdč. Vida čubrilovič iz Sarajeva se s tem ne strinja; Jugoslavija prednjači v tem vsem drugim državam. Poznano je, da so po navadi na deželi najpremožnejši naib°lj skopi in priporoča zelo brezplačne gospodinjske šole n^l^ar°nt h\ 8 statističnim podatki POdkrepijen referat o delu na selu je podala V- : i n! - 9u,>r',0V1^.°rganizatorka gospodinjskih sol v Bosni in Hercegovini. Referentka, ki se ji pozna temeljitost in stvarnost češke šole, je podala sliko ženskega kulturnega dela v Bosni v zadnjem desetletju, pri čemur se je dotaknila tudi temelja tega dela, ki datira še iz predvojnih časov. Vsi trije referati so vsebovali obilico dobrih misli in vzgledov in zelo koristno bi bilo, če bi se, kakor tudi vsi ostali referati. razmnožili in stavili na razpolago na-prosvetnim društvom, ki so premnogo-«rat v zadregi za predavanje. 0 skupino referatov je zaključilo poro-Uo seljanke Natalije Nešiceve iz Velikega sela pri Požarevcu, katera je poročala o °brem vplivu ženskega dela v narodu in e zahvalila vsem ženam, ki s svojim tru-aPolniin delom širijo prosveto med naro-a°m in s tem dvigajo dobrobit selske žene. v Popoldanski seji se je v ponedeljek Uravnavalo higijensko vprašanje na selu. . Predavateljica dr. Mitra Mihajlovič iz abca je očrtala v glavnih potezah higijen-Ke ustanove, ki so potrebne našemu naro-u in v pestrih barvah je naslikala silno 0stal°st seljaka v higijenskem pogledu, sebno v južnih krajih domovine. pr ta okvir je spadalo tudi predavanje Kdč »dnice Društva diplomiranih sester dru . 0T°l*n*> katera je pa predavala šele v JH dan, ker je bila poslovno zadržana j ^e°gradu. Referentka je poudarila, da rod sester na deželi velike važnosti in Pr h ®otoy° boljših uspehov nego šole in e vanja, ker sestre uče posamezne že-g ’ n- Pr- porodnice, hodijo od hiše do hi-Ij.’ .P°ma!rajo, svetujejo, ne le v striktno tf:iv. kib zadevah, ampak v vseh pano- s n gospodinjstva. — Poročala je o velikih Btr* A 80 P*1 dosegle posamezne se-si 6 ,9m?nia Pri tem Banjo bašto, kjer so s^aki s pomočjo Saveza zdravstvenih -drug sami sezidali svoj Zdravstveni m z malo bolnico, kopalnico itd. Take inštitucije, ki si jih narod sam zgradi, so velikega pomena, ker ne propadejo, kakor rado propade, kar je umetno narejenega in često brez prave podlage. Poroča dalje o sestri, ki si je po dveletnem delovanju na selu pridobila toliko vpliva, da prihajajo seljaki k njej celo po nasvete, kadar si zidajo in popravljajo hiše. Po njenih navodilih so celo izsušili malo barje blizu sela ter so se tako seljaki prepričali, da je tam bilo ognjišče malarije, katero so širili komarji. — Slušateljice so sprejele ta zanimivi referat z burnim odobravanjem. Zanimivo je bilo predavanje ge. Danice Belog o ženski meščanski šoli kot faktorju kulturno ekonomskih sil našega naroda. — Predavateljica je orisala ustroj meščanskih šol, ki so pri nas prikrojene po vzoru prejšnjih meščanskih šol ter posebno čeških. Iz Češke dobivajo naše meščanske šole tudi vse učne pripomočke. Meščanska šola ima nalogo ne le pripraviti deklice za razne poklice, marveč tudi vzgojiti pridne gospodinje, sploh vzgojiti dekleta za življenje. Tej nalogi naše meščanske šole ne odgovarjajo popolnoma. Tako na primer nima velika palača zagrebške meščanske šole prostora, kjer bi podučevalo gospodinjstvo. Meščanska šola tudi še ni-Kongres Narodne Zenske Zveze v Zagrebu ma svojega zakona, kakor ga ima na primer osnovna ali visoka šola. V svoji resoluciji zahteva: 1. da se meščanske šole pre-urede po potrebah naroda; 2. da se posveti na dekliški meščanski šoli več pažnje ženskemu ročnemu delu. Razvila se je živahna diskusija, v katero so posegle razne strakovnjakinje. O gospodinjstvu Dva slovenska referata sta se tikala gospodinjstva in sicer je ga. M. Govekarjeva govorila o organizaciji gospodinj in njihovih pomočnic na ekonomski, a ne na strankarski podlagi, ga. Karičeva iz Ljubljane pa o organizaciji hišnih pomočnic. Iz zanimivega referata gospe Govekarjeve posnemamo to-le: nujno je potrebna organizacija gospodinj po vzoru organizacije v drugih državah, n. pr. v Češkoslovaški, Avstriji in Švici, kjer dobivajo gospodinje različne nasvete za svojo stroko, so deležne olajšav pri nakupu vsakovrstnih potrebščin, si izposojajo pri organizaciji vse mogoče stroje, potrebne pri gospodinjstvu, ki si jih posamezne ne morejo nabaviti, vplivajo celo na tržne cene itd. Zahteva za hišne pomočnice dveletno učno dobo pri gospodinji, katera bi si z izpitom po 5-letnem izvrševanju gospodinjskega poklica pridobila pravico izučevati hišne pomočnice. — Dekle, ki pride nepripravljeno iz kmetov služit v velika mesta, je izpostavljeno nevarnosti, da službe ne dobi, oziroma, da je svojemu znanju primerno tako slaba plačana, da sploh ne more izhajati. Predvsem naj bi se ne dovolilo izseljevanje dekletom, ki se mislijo posvetiti poklicu hiš-ne pomočnice, ako nima za seboj dve leti vajeniške dobe pri taki diplomirani gospo- Gospa Karičeva, sama iz vrst hišnih po-mocnic, se v svojem poročilu bavi z organizacijo hišnih pomočnic, ki naj bi se izvršila s sodelovanjem delodajalk, saj bodo delodajalke same imele največjo korist od izučene in zavedne pomočnice. Slika žalostno perspektivo pomočnice na starost, ko onemore, pa tudi v mladosti je izpostavljena vsem nevarnostim, posebno bolezni in prostituciji, v katero jo sili brezposelnost vsled nezadostne priprave na svoj poklic. Zelo obširno in temeljito je obdelala svojo snovi gdč. Branka Frangešcva iz Zagreba, katera je predavala o ženski industriji. Tudi ona izhaja iz češke šole. Njen re-ferat se je delil ponatisnjen v posebni knjižici pod naslovom >Prilog upoznava-nju: unapredjenju hrvatskog kučnog obrta« in končava z besedami: Nebroj narodnih pesmi se začenja in končuje s preslico. To nam daje najtočnejšo sliko življenja v hiši seljaka, kjer se takorekoč vse vrti okrog preslice, katera je postala simbol mirnega družinskega življenja.« Isto snov sta obdelovali še ga. Marica Priča, iipraviteljica banovinske tkalnice in vezilnice v Sarajevu ter gospa Jovanka Pozmanova iz Pančeva, dočim je gdč. Rozmanova iz Maribora podala točen načrt za reformo pouka ročnih del v dekliških šolah, kateri se v bistvu strinja s tem, kar smo o tem predmetu že pisali na tem mestu. Gdč. Rozmanova je izvala s svojim poročilom burno odobravanje vseh žen, posebno pa učiteljic. Gospa dr. Zdenka Mcrkovid, prof. iz Zagreba je referirala o reorganizaciji učiteljskih šol, a o družinski pedagogiki je obširno poračala prof. Radmile Jovanovič iz Beograda. Stavljeni so bili različni predlogi izven referatov in sicer: Gdč. Angela Vodetova iz Ljubljane je predlagala, naj bi se ustanovile po vsej državi poklicne posvetovalnice, to je, naj bi posebne komisije, sestoječe iz učiteljev, zdravnikov in psihologov ugotavljale, za kateri poklic je učenec sposoben. — Dalje je poročala, da.se pri sprejemu na učiteljišča daje prednost celo slabim dijakinjam iz nižje gimnazije pred absolventkami meščanske šole, katere morajo poleg tega še polagati sprejemni izpit, čeravno ustroj meščanske šole bolje odgovarja učiteljišču nego gimnazija. Predlagala je, naj bi se med kandidatkami obeh zavodov ne delala nikaka razlika. Meščanske šole so tudi v manjših krajih, vsled tega so dostopne kmečkim slojem. Znano je, da na deželi najuspešnejše deluje učiteljstvo, ki je izšlo iz dežele. Favoriziranje gimnazijcev pri sprejemu na učiteljišče naravnost izključuje podeželski naraščaj iz učiteljišč, vsled česar se izgube mnoga talentirana dekleta, ki bi postale izvrstne podeželske učiteljice. Vprašanje izseljevanja. Prof. Jelka Peričeva iz Splita je kot predsednica izseljeniške komisije stavila več predlogov tičočih se izseljeništva. Med drugim je poudarjala, naj se izseljeništvo kolikor mogoče omejuje, posebno naj se ne da dovoljenje za izseljenje ženam anal-fabetkam in takim, ki nimajo nobenega poklica, ako nimajo svojcev v tujini. — Naj se na konzulatih nastavlja tudi žensko osobje; z izseljenci naj bi se ohranile kolikor mogoče tesne zveze, naša ženska društva naj bi dajala direktive ženskim društvom v tujini. Pri prevozu večjega števila žen emigrantk, naj bi bila ena ženska spremljevalka. Najti je treba način, ki bi ženi in otrokom izseljenca, ki ostanejo v domovini, zasigural prejemanje alimentov. * Mnogo važnih vprašanj je bilo načetih na tem kongresu, ki predstavljajo ogromen program bodočega dela, katerega izvršitev bi bila mogoče le z vztrajnim delom in združenimi silami vseh društev. — Potrebne bi pa bile tudi vsakoletne kontrolo tega dela, ki naj bi dognale, koliko točk lanskega programa je bilo izvršenih in kako so bile izvršene. Šele tedaj bodo dosegli naši kongresi tisto veljavo, ki se jim rado pripisuje. Ne velja tole za kongres N. Z. S., ampak za kongrese sploh. Izven oficijelnega programa so se vršile razne seje, sestanki in predavanja, izleti ter čajanke, ki so obilo pripomogle do medsebojnega zbližanja zborovalk, kar je za uspešno delovanje nedvomno velikega pomena. Slovenke so se v lepem številu udeležile kongresa; pri tej priliki so obiskali grob Zofke Kvedrove ter ga okrasili s cvetjem. O priliki kongresa je bila v Umetniškem paviljonu razstava ročnih dol, o kateri bomo še poročali. „ ELITE" d. z o,x. LJUSLJANA, Prešernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške konfckclje. Na drobno! Na debclol Prvovrstno izvrševanje po meril SCO Razgled po ženskem sveiu Nemške umetnico so se v velikem številu udeležile letošnje velike umetniške razstave v Berlinu, kjer so razstavile. svoje akvarele, risbe, malo plastiko in fotografije. Razstavljalke so tvorile — skoro sto po številu — eno šestino vseh razstavljal-cev. Mnoge izmed znanih slikaric, kiparic in arhitektinj niso poslale svojih del na razstavo. Kljub temu so bile žene na tej razstavi ne le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno Častno zastopane. Razstava ženskega dela na Portugalskem Po inicijativi portugalske literatke Marije \ a m a s je priredil neki velik list v Lisaboni sijajno uspelo razstavo dela portugalskih žen. Poleg popolnega bibliografskega oddelka je bila galerija slik in kipov. V eni najinteresant-ne.iš.ih.dvoran so bili zbrani mnogobrojni spomini žen iz prejšnjih časov. Ženska narodna ročna dela iz raznih pokrajin so bile v poseben okras razstave. Na umetniških matinejah so predavale znane žene, medtem ko so dekla-matorke in muzikantinje predvajale razna dela pesmic in komponistinj. Razstava je v obili meri doprinesla k temu, da širša javnost upo-zna delovanje Portugalk. Žene v nemškem parlamentu Nove volitve so prinesle znatno povečanje števila poslancev (od 490 na 575), niso pa pro-centualno pomnožile ženskih poslancev. Čeravno se je njihovo število dvignilo od 36 na 40, so ostale v istem razmerju, kakor so bile prej (pribl. 7%). Za pokret meščanskih žen pomenijo sedanje volitve velik poraz, ker tvorita komunistična stranka s 16 poslankami ter so- % angleškega in ieSkega suknaI BOGATA IZBIRA1 A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA cijalnodemokratska stranka s 13 poslankami večino, t j. 29 žen, medtem ko sta imeli te dve stranki v prejšnji zbornici le 23 zastopnic. Meščanske stranke so pridobile eno samo zastopnico, imajo jih toraj 11. Žene na zasedanja Društva narodov K 11. zasedanju Zveze narodov so poslale države svoje zastopnice: Angleška — kot pol-nomočno delegatko mis Susan Lawrence, tajnico v socijalnem ministrstvu, kot zastopnico delegatke mrs. Mary Agnes Hamilton; Kanada: del. namestnico mrs. Irene Parlby, ministra brez portfeuilla; Avstralija: deleg. namest. mis Mary Holman; Danska: deleg. nam. Froken Forchhammer: Švedska: del. nam. senatorko Froken Hesselgreen; Norveška: del. nam. go. Aas, dr. med.; Ogrska: del. nam. grofico Appo-nyi; Nizozemska: del. nam. Mjfr. Kluyver, izredno zmožno sekretarko nizozemskega zunanjega ministrstva; Litvanska: delegatko go. Ciurlionis; Nemčija del. nem. go. Lang-Bru-mann; Rumunska: del. nam. gdč. Vacarescu, princ, de Cantacuz&ne. Belgija in Južna Afrika imata žene kot delegacijske tajnice. drobne vesti Samomor plesalke. Mlada soloplesalka kralj, gledališča v Kopenhagenu, Elna Lassen, ki je nastopala z izrednim uspehom, se je ustrelila. Redko ženitovanjsko darilo. V angleški grofiji Oloucestershire se je pred kratkim vršila poroka; mlada nevesta si je zaželela od ženina kot poročni dar, da kupi vsem slepcem v grofiji po en radioaparat. Davek na otroke! Mestna finančna oblast v Shanghaiu si je omislila nov davek in sicer — na otroke! Tudi rekord. Neki meščan v St. Louisu hoče doseči svetovni rekord v spanju. Leži v udobni postelji v neki izložbi ter se pusti »občudovati« od mimoidočih. 0 neveljavnosti zakona odloča v Italiji, glasom odredbe rimskega sodišča, edino cerkvena oblast in sicer ne glede na to, če je bil zakon sklenjen pred konkordatom med Italijo in Vatikanom ali potem. Društvo za ženske interese in enake državljanske pravice se je ravnokar ustanovilo v Haagu. Predsednica mu je ga. dr. jur. Bakker van Bosse, ki je tudi nam znana kot prijateljica Jugoslavije in posebno kot zaščitnica naše narodne manjšine v Italiji, za katere pravice se je že večkrat zavzemala v raznih angleških listih. Z reformo ženske vzgoje se bavi švedska vlada, katera stremi za tem, da d& ženstvu večje število visokih šol, tako da bi lahko dosegle svoje diplome brez stroškov. Francoska sodna statistika za 1. 1927 izkazuje 39.362 obsojenih žensk proti 193.028 moških. Pred poroto je stalo 1102 moška in samo 124 žensk. Stanje obsojenih žensk, ki je izkazovalo v 1. 1919 29%, je padlo v^l. 1924 na 17% in znaša v 1. 1927 le 16%. Od 295 letal, ki so na Angleškem v privatnih rokah, je 25, ki so jim lastnice ženske. Lady Bailey sama jih ima 3. Žene na indijskih voliščih. O priliki volitev v okrožju Bombay je bilo aretiranih 25 žen, ker so stražile na voliščih v imenu kongresa. Takoj je bilo pripravljenih drugih 500 žen, da stopijo na njihovo mesto. Japonska vlada je podelila ženam od 35. leta naprej aktivno in pasivno volilno pravico. Zveza narodov je pozvala predsednico Splošnega društva nemških učiteljic, naj pošlje k letošnjemu zasedanju svojo zastopnico, katera bo potem poučila širše kroge učiteljic o delovanju Zveze narodov. Ta naloga je bila poverjena višji študijski svetnici Elizabeti Toelpe. 0 W Danilo Gorinšek r V Jeseni Bog blagruje sve<... iV jeseni Bog blagruje svet, se blagoslov izpolni, ida to je sad — kar bil Je cvet, iV jeseni Bog blagruje »vet, J da vsakdo ve: Brez Njega vse je le — prazna' senožet, iv jeseni Bog blagruje »vet 4n daje vernim »reče. Saj čaka nova setev spet.,, Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. (Dalje.) Kraljevič Marko in spor v carstvu. iVzel je Marko knjige stare pravde, osedlal je urno konja &arca se pognal mu na široka pleča in odjezdil v Kosovo je ravno stricu, in je dostavil v pouk in svarilo še zraven: »Kdor krojač je, naj le hlače lika, v druge posle pa naj se ne vtika!« Ta nauk si je Janez zapomnil za vse svoje poznejše življenje in se ga je tudi držal. Zgodbo o svojem prvem in zadnjem ribjem lovu pa bi bil rad utajil, a ker sta jo bila Mrkonova oba že raznesla v njego- vi domači vasi, jo je še sam v poznejših letih večkrat v družbi pravil! Jaz sem jo tudi enkrat v taki obliki sli- ; šal, pa jo še vam, predragi bravci, v zabavo sporočam! S Start 100 m finale y’ Pohod jugoslovanske reprezentance (na čelu dr. Narančič) o priliki otvoritve balkanskih iger Balkanska olimpijada v Atenah _ V soboto so se nadaljevale balkanske Igre, ki |im je prisostvovala velika množica, okoli 30.000 gledalcev. V vseh disciplinah so se vršile ostre borbe, ki so bile zaključene z zmago Grkov v Pečini disciplin. Opaziti je, da našim atletom primanjkuje na internacionalni rutini, zelo tudi na borbenosti. Danes se je vršilo tekmovanje v šestih disciplinah in doseženi rezultati s< naslednji: Tek 200 m: 1. predtek: 1. Semili (Turčija), 23’5; 2. Virgil (Romunija), 23’7; 3. Lambrou (Grčija), 23.8; 2. predtek: 1. Frangudis (Grčija), 23.4; 2. Meh-•ned Ali (Turčija), 23*5; 3. Schreibcr (Jugoslavija), 23’9. To tekmovanje je začelo z veliko nervozo, tako da šele po dveh slabih startih uspeva tretji regularen. Skok izborno prodre in v prvih 20 m preide Turka Semiha na vanjski progi, lepo vodi do 80 m, da pozneje počasi popusti In konča zelo slabo kot četrti — neplasiran. Na zadnjih 50 m je bil močan protiveter. V drugem predteku, ki je bil nekoliko slabše *aseden po četrtem tekaču, sc je Schreiber placi-ral v finale. Tek 110 m z zaprekami: 1. predtek: 1. Buratovič (Jugoslavija), 16 sek.; 2. Miropulos (Grčija), 16’3; 3. Varbanov (Bolgarija), 16’8. 2. predtek: 1. Mauticas (Grčija), 16’6; 2. Schop (Romunija), 17‘4; 3. Kallay (Jugoslavija), 17‘9. V prvem predteku zmaga sigurno Buratovič, v drugem pa Grk Mauticas. Vsi pričakujejo finale ▼ tej disciplini z veliko nervozo. Tek na 800 m: Na startu se nahajajo Bolgar Pedan, Grk Geor-gakopulos, Jugoslovana Rittig in Žorga, Grk Kor-res, Turek Bessin in Lazar (Bomunija). Starter tudi tukaj dovoli Grku prezgodni start, tod« vzlic temu prevzame vodstvo Bessin in v ostrem tempu vodi prvo mudo in skoraj tri četrtine druge mude. Sledi mu tik za petami Rittig, ki zadrži pozicijo do 100 m pred ciljem. Tukaj Grški parlament prodro Bolgar Pedan in Grk Georgakopulos, ki se v ostrem finisliu borita za zmago. V zadnji fazi premaga boljši in rutiniranejši Pedan za 1 % m Gcorgakopulosa. Rittig se plasira kot tretji z razliko 3—4 m za Grkom, za njim Žorga z */< m razliko. Pretekli so prvo mudo za 58 sekund, kar je bilo za Rittiga radi ostrih zavojev prehitro in radi tega je tudi imel slab konečni spurt. Zmagovalec Pedan, tudi lanskoletni zmagovalec v tej disciplini in letošnji balkanski prvak na 1500 m, je tekač velikega formata, ki bi pri dobrem trenerju sigurno dosegel še veliko lepše uspehe. Povdariti pa je treba zadovoljivo dejstvo, da je vseh pet plasiranih preteklo progo v boljšem času od lanskoletnega zmagovalca Pedana (2 : 04.8). ^*[“cement J® sledeči: 1. Pedan ,(Bolgarija) 2 :02.4; 2. Georgakopulos (Grčija), 2:03.4; 3. ttig (Jugoslavija), 2 : 03.8; 5. Korres (Grčija). Finale 200 m: 1. Fraugondis (Grčija), 22.7; 2. Lambrou (Gr-fija), 23.1; 3. Semih (Turčija), 23.2, 4. Mehmed Ali (Turčija), 5. Schreiber (Jugoslavija). Skok v daljavo: 1. Bourlos (Grčija), 6.88 m, 2. Kallay (Jugo «lavija), 6.83 m, 3. Buratovič (Jugoslavija), 6.53 m, 4. Kokkinis (Grčija) 6.48 m, 5. Ilcremianov (Bolgarija), 6.27 m. Tek 110 m z zaprekami finale: 1. Martinkas (Grčija) 15.1; 2. Buratovič (JugO' »lavija), 15.4; 3. Miropoulos (Grčija), 15.8; 4, Shopp (Romunija), 5. Varbanov (Bolgarija). Met diska v helenskem stilu: 1. Gančev (Bolgarija), 34.45 m,- 2. Karabatts (Grčija), 34.35 m, 3. Molydopoulos (Grčija), 34.23 •n, 4. Dr. Narančič (Jugoslavija), 33.28 m, 5. Doj 4ev (Bolgarija), 33.15 m. ^ tej disciplini niso naši niti od daleč dosegli pričakovanih rezultatov. Štafeta 4 X 400 m: 1. Grčija, 3 : 35.8; 2. Jugoslavija, 3 : 39.8; 3. Ro' •»unija, 3 : 41; 4. Bolgarija; 5. Turčija. Redosled po današnjem tekmovanju je sledeči Grčija 91, Jugoslavija 51, Romunija 30, Bolgarija 23, Turčija 15. Veuizelos, grški ministrski predsednik, pokrovitelj balkanskih iger, otvarja balkanske igre 5. oktobra (Govori v mikrofon) Zadnji dan balkanskih iger v Atenah Kakor se je tudi pričakovalo, je bil višek balkanskih iger ravno zadnji dan tekmovanja, v nedeljo. Ogromna množica, do 75.000 gledalcev je brez dvoma prekosila vse dosedanje obiske pri lahkoatletskih prireditvah. Za finale je vladalo velikansko zanimanje in je masa začela prihajati na stadion že takoj po 18. uri. Vse stranske ulice, stranski dohodi in glavni vhod v sladion so bili z večkratnimi kordoni blokirani od orožništva, garde in vojske, ki so le z največjo težavo vzdrževali red. Proga za maratonski tek, ki je vodila po an-tikni maratonski stezi, je ravnotako vsa bila zastražena po vojski in orožništvu. 2. predtek: 1. Pedau (Bolgarija), 53 sekund; 2. Stavrinos (Grčija), 53’4; 3. Ferenščak (Jugoslavija), 54‘2. Met kopja: 1. Zaharopoulos (Grčija), 63-41 m; 2. Rottman (Romunija), 55-90 m, 3. Albis (Romunija), 50-715 metrov; 4. Helebrand (Jugoslavija), 50 025 m; 5. Tiligadis (Grčija), 48-99 m. Ze z drugim metom je Grk Zaharopoulos postavil svoj najboljši met. Lanjskoletni zmagovalec in grški rekorder je letos ne samo ponovno zmagal, temveč mu je uspelo tudi zboljšati grški rekord za skoraj celi meter z krasnim internacionalnim rezultatom. Ostali tekmovalci, Pogled na stadion za časa prisege Tekmovanja so se pričela ob 14-30 z maratonskim tekom. Na startu se je pojavilo 35 tekačev, od tega večina Grkov. Na tej progi je vsaka nastopajoča država lahko prijavila neomejeno število tekmovalcev, toda za placement je prišlo v poštev le prvih pet tekačev na cilju. Pred začetkom ostalih tekmovalnih točk ob 15. uri je policija prepovedala nadaljnji vstop v stadion, tako da je izven stadiona ostalo še 80.0000— 40.000. Policija je ta utemeljeni korak napravila v strahu, da ne bi pri vstopu oziroma izstopu iz stadiona prišlo do gneče in vsled tega do večjih nesreč, kakor je to bilo prišlo pri nedavni proslavi lOOletnice grške nezavisno-sti v istem stadionu. Kot prva točka programa sta se vršila dva predteka na 400 m s tem izidom: 1. predtek: 1. Zagraphakis (Grčija), 53'2; 2. Rittig (Jugoslavija), 54*4; 3. Talvescu (Rotpu-nija), 56-2; ga niso niti od daleč mogli ogrožati. Naš rekorder prof. Mesner, za katerega dopust ni savez uložil dovolj truda, bi nas bil tukaj sigurno močnejše zastopal in bi bil zasedel drugo mesto. Oba naša reprezentanta namreč, Helle-brand in Kallay, sta metala precej pod običajno formo. Dočim je Hellebrandu uspelo zasesti 4. mesto, se Kallay ni niti placiral. Tek 5000 m: 1. Bekiaris (Grčija), 16:19-2; 2. Tsoukalas (Grčija), 16 :29'4; 3. Mehmet (Turčija), 16 :81*6; 4. Manea (Romunija); 5. Paveline (Romunija). Lanjskoletnemu drugoplasiranemu, Grku Be-kiarisu, je letos uspelo izvojevati zmago v sigurni maniri, dočim je lanjskoletni zmagovalec, Romun Paveline, zasedel šele zadnje mesto. Naša reprezentanta, Predanič in Podpečan, sta se v prvih rundah držala vodilne grupe, pozneje sta začela zaostajati in sta padla na zadnja mesta. Podpečan je še premlad za tako težka tekmovanja. Prednič pa je tudi tukaj, kakor preje v teku 1500 m, popolnoma odpovedal. Na državnem prvenstvu, 14 dni preje, je s premočno zmago bil postavil novi jugoslovanski rekord z 16:19 minutam, torej v času zmagovalca balkanskih iger. Finale 400 m: 1. Zagraphakis (Grčija), 52 sek.; 2. Pedau (Bolgarija), 52'4; 3. Rittig (Jugoslavija), 52'8; 4. Ferenščak (Jugoslavija); 5. Stavrinos (Grčija)- ... Pri temu tekmovanju vsa publika vstaja in z neverjetnim kričanjem bodri svoje ljudi. Takoj po strelu gre zmagovalec na čelo in si v prvih 250 m pribori odločujočo prednost za zmago. Sledita ga Pedau in Rittig, ki dohiteva Bolgara in se nahaja 50 m pred ciljem v isti višini z njim. Ta borba ga je tako izčrpala, da ga Pedau v končnem finishu sigurno premaga za ca. 1-5 m naskoka. Štafeta 4X100 m: 1. Grčija, 44 sek.; 2. Turška, 44-4 sek.; 3. Jugoslavija, 45-2 sek.; 4. Bolgarija; 5. Romunija. Jugoslavija nastopi v postavi: Miokovič, Skok, Buratovič, Kallay, tedaj z rezervami za Helle-branda in Jamnickega, ki sta se v soboto ble-sirala. Z njihovim nastopom smo morali re-signirati na sigurno drugo mesto. Prva dva naša tekača Miokovič in Skok in njili dobra predaja sta nas privedla v vodstvo. Buratovič, ki je prevzel z malim naskokom je nekaj zgubil na progi; slaba predaja z Kallayem pa nas je postavila na tretje mesto, ki smo ga tudi zadržali, Turki so imeli močnejše poedince v štafeti od naših. Handicap je za nas tudi bil, da je Miokovič nastopil v štafeti po treh neposredno pred njo absolviranih nastopih v troskoku. Skok ob palici: Istočasno z vsemi tekmovanji v tekih so se vršili nastopi v skoku ob palici, metu krogle, troskoku in maratonu. 1. Karayannis (Grčija), 3‘76m; 2. Andreopou-los (Grčija), 8-60m; 3. Dojčev (Bolgarija) 3-60 metra; 4. Ferkovič (Jugoslavija), 8-50m; 5 Kal-lay B. (Jugoslavija), 3-50 m. Kljub temu, da se je Ferkovič približal na 2 cm svojemu in jugoslovanskemu rekordu in je Kallay, akoravno blesiran, z največjim samoza-tajevanjem postavil svoj dosedaj najboljši rezultat v tej disciplini, sta zamogla zasesti samo dva zadnja placementa. Met krogle: 1. Verginis (Grčija), 14-34m; 2. Fritz (Romunija), 14-12 m; 3. dr. Narančič (Jugoslavija), 13-48 m; 4. Karabatis (Grčija), 12-65 m; 5. Dojčev (Bolgarija), 12'28. Zmago si je priboril tudi letos lanjskoletn balkanski prvak in izboljšal rezultat, ki ga je lani dosegel na balkanskih igrah za 80 cm. Drugo plasirani, Romun Fritz ni bil na višku, kajti dosegel je že večkrat mete preko 14-50 m. Dr. Narančiču, ki je pred samim tekmovanjem prevrgel marko 14-50 m, je v prvih dveh metih krogla izkočila iz prstov, kar ga je spravilo iz koncepta in sigurnosti. Troskok: 1. Papanikolau (Grčija), 14-31 m; 2. Miokovič (Jugoslavija), 13-71 m; 3. Kastrinakes (Grčija), 13-53 m; 4. Pavlovič (Jugoslavija), 13-19m; 5. Gančev (Bolgarija), 12-91 m. Sigurno zmago si je priboril v troskoku letošnji zmagovalec v skoku v višino in balkanski rekorder v isti disciplini. Miokovič je sigurno zasedel drugo mesto in postavil novi jugoslovanski rekord. Maratonski tek: 1. Ilie (Romunija), 3:14-14; 2. Sarras (Grčija), 3:15, 18-2; 3. Kranis (Grčija), 3:22'4; 4. Kourantis (Grk), 3:24; 5. Anestidis (Grčija), 3:45. Jugoslovan Šporn je odstopil pri 37 km, ki se je nahajal v bližini vodilne grupe. Drugi Jugoslovan, Belas, je prispel na cilj, kot dvanajsti. Proga je bila zelo težavna in vsa asfaltirana. Masa je z velikanskim zanimanjem pričakovala prvega tekača, ki bo prišel v stadion. Ko se je prikazal Romun llie držeč v rokah romunsko državno zastavo, je bila vidno razočarana, vendar je z velikim aplavzom sprejela malega Romuna — letošnjega prvaka v maratonu. Prireditev se je z razdelitvijo nagrad v stadionu, ki so ji prisostvovale korporativno vse balkanske reprezentance, kon. Romunija si je kot zmagovalec priborila krasen srebrn prehodni pokal, dočim so si ostali zmagovalci-poedinci, t. j. prvi trije plasirani v vsaki disciplini priborili lepe plakete z dplomami; zmagovalna štafetna moštva pa so dobila krasne srebrne plakete podložene z lesom. V splošni klasifikaciji (vštevši tenis, pri katerem nismo nastopili), smo zasedli tretje mesto in nam je bil darovan velik bronast kip, predstavljajoč — atleta-zmagovalca. Končni placement v lahki atletiki je sledeči: 1. Grčija, 148 točk; 2. Jugoslavija, 73 točk; 3. Romunija, 50 točk; 4. Bolgarija, 37 točk; Andrej 2niavc, Maribor: Zveplc v MefaFsIvu Vinarji uporabljajo žveplo kot sredstvo proti . grozdni plesnobi ali oidiju. Uporaba žvepla v kletarstvu pa je večstranska. Že v starodavnih časih, ko so za konserviranje vina rabili ponekod še morsko vodo in smolo, so žveplo v posameznih vinskih kleteh poznali in uporabljali. Danes ga ima napredni kletar vedno pri roki v obliki žveplovih treščic. Žveplo kot tako pa ni učinkujoče sredstvo za preprečevanja in zdravljenje raznoterih vinskih bolezni in vinskih napak, za izsluzenje mošta od bolnega, plesnivega in gnilega grozdja, ta konserviranje praznih vinskih sodov in za razkužbo kleti, marveč je to sredstvo neviden, ostro dušeč plin, žvoplov dvokis ali žveplov dioksid (SO2), ki nastane pri gorenju žvepla, t. j. pri spajanju žvepla s kisikom zraka. Zažiganje žvepla v kletarskem smislu poimenujemo zažveplanje. Naš novi, enotni vinski zakon, ki je v veljavi Dd 18. junija 1930., dovoljuje v § 4. zažveplanje, odnosno uporabo žveplovega dvokisa v kletarstvu, toda po členu 8. pravilnika k vinskemu zakonu samo v toliki meri, da se niti okus, niti splošna sestava, niti nobena bistvena sestavina mošta ali vina občutno ne izpremene in da pri tem ne pride v mošt ali vino nič, kar bi moglo škoditi zdravju konsumenta. Važen je člen 9. pravilnika za izvrševanje vinskega zakona, ki dopušča tri načine zažve-planja mošta ali vina: 1. Zažiganje žvepla, ki mora biti povsem čisto, zlasti ne sme vsebovati arzenika ali mišnice, niti ne sme biti aromatizirano s prav nobeno dišavo, n. pr. z dišečimi zelišči itd. Ako uporabljamo za zažveplanje mošta ali vina v tekoče žveplo pomočene treščice (odrezke), ne smejo biti ti odrezki iz papirja, niti iz platna, marveč morajo biti iz azbesta, ki je nezgorljiva mineralna snov. 2. Bnološko čisti kalijev metabisulfit (kalijev pirosulfit, kratko: metabisulfit), največ 30 gramov na 1 hektoliter. (Natrijev bisulfit, katerega Bino pri nas po Starem avstrijskem vinskem zakonu smeli uporabljati, največ do 5 g na 1 hi, po sedanjem vinskem zakonu ni več dovoljen.) 3. Čisti plinasti ali tekoči (kondenzirani, zgoščeni) žveplov dvokis. Zažveplanje z raztopino žveplovega dvokisa v vodi ali v alkoholu je prepovedano. Mošt ali vino za neposredni potrošek (kon-sum) sme vsebovati v 1 litru največ 20 miligramov (mg *= tisočinka grama) svobodnega ali 200 mg skupnega žveplovega dvokisa. Skupna količina žveplovega dvokisa, katero sme mošt ali vino v prometu vsebovati, ne sme presegati 500 mg v 1 litru, od tega največ 40 mg svobodnega žveplovega dvokisa. Odvzemanje prebitka žveplovega dvokisa iz mošta ali vina z uporabo kemikalij je prepovedano Nas zanimata najbolj prva dva načina zažvep-lanja, uporaba žveplovih treščic in kalijevega metabisulfita, ki sta v praksi najbolj razširjena, dočim je tretji način, zažveplanje z zgoščenim žveplovim dvokisom, splošno uporaben, predvsem le v kletarskih veleobratih, ki pa takega pouka tudi niso toliko potrebni. Pri gorenju žvepla nastaneta teoretično iz enega dela žvepla približno dva dela žveplovega dvokisa, torej n. pr. iz 1 grama (g) žvepla nastaneta 2 g žveplovega dvokisa. Od tega žveplovega plina pa pride v vino nekako samo polovica, torej prav toliko, kolikor smo žvepla zažgali, druga polovica se porazgubi drugam. Žveplove azbestne treščice, velike kakih 3 X 15 cm, imajo žvepla praviloma prav na tenko, samo po 2—3 g, v splošnem pa ne nad 5 g, da pri zažveplanju goreče žveplo raz njih ne kaplja v sod, temveč docela zgori, odnosno se presnovi v neviden plin, v učinkoviti žveplov dvokis. To so »nekapljajoče žveplove azbestne treščice«, ki so po zakonu v kletarstvu dovoljene in sploh edino priporočljive. Le take naj uporabljamo 1 . Za razne svrhe zažveplamo mošt ali vino lahno (I), srednje (II), močno (III) ali zelo močno (IV). Ako je treba za en sod po več žveplovih treščic, ne zažgimo vseh naenkrat, marveč vsako zase, drugo za drugo, ker bi sicer vse žveplo ne zgorelo, dobršen del žvepla bi skapljal in se izkadil ali zdimil; to bi bila potrata žvepla, povrh pa škoda za sod in pijačo. Mnogo bolj enostavna je uporaba kalijevega metabilsufita (kalijevega pirosulfita, metabisulfita) namesto žveplovih treščic. Ta soli podobni preparat je spojina kalija, žvepla in kisika (Kt S« Os). Izdelujejo ga za kletarske svrhe v tabletah (tablicah) po 10 in po 100 g, zato potrebno količino lahko točno določimo in odmerimo. Praktično ga uporabljamo tako, da odmerjeno količino metabisulfita zavijemo v čedno platneno krpico in to vrečico potem na niti, s katero smo jo zavezali, obesimo pri vrhu v vino. Že čez kak dan se metabisulfit popolnoma raztopi, na kar vino enkrat temeljito premešamo. Metabisulfit razvije pod vplivom kislin v vinu prav naglo žveplov dvokis, ki ostane docela v pijači. Kemično čisti preparat da teoretično 57%, tehnično čisti preparat pa kakih 50%, torej približno polovico svoje težine žveplovega dvokisa. Kalijevega metabisulfita moramo potemtakem, upoštevajoč zgoraj navedena dejstva, vzeti baš še enkrat toliko ko žvepla, da dosežemo^ isti učinek. v Zažveplanje mošta ali vina z žveplovimi trešči ca mi je mogoče samo v zvezi s pretakanjem, z metabisulfitom pa vsak čas tudi brez pretakanja vina. (Konec prihodnjič.) Sadni ogled in razstava cveiSic v VuSiretlu Marcuberški okraj je prav primeren za sadjerejo V nedeljo 5. t. m. je priredilo agilno sadjarsko društvo Marenberg-Vuhred sadni ogled, združen z razstavo cvetlic in razstavo vkuhanega sadaj za marenberški okraj. Že pred par leti se je vršila prva prireditev te vrste v našem okraju na inicijatlvo gori omenjenega društva, letos pa se je zopet vršila, toda v znatno zvečanem obsegu, kar je predvsem zasluga predsednika sadjarskega društva g. Iv. Mravljaka in tajnika g. Karla Volmaier-ja, šol. upravitelja v Vuhredu. Letošnji sadni ogled je pokazal, da so tudi naši kraji prav primerni za gojenje sadnih sort, tudi najžlahtnejši. Sadjereja se je do zadnjega Sasa v inarenberSkem okraju zelo zanemarjala: kmetje so gojili le malovredne sadne sorte, povečini razne teke in drugo malovredno sadje za mošt, dočim niso imeli smisla za sadje boljše vrste, češ da boljše sadje v naših krajih ne uspeva. Toda današnja prireditev je pokazala, ia to ne drži. Razstava se je otvorila ob 10. uri dopoldne F navzočnosti predstavnikov uradov in velike množice sadjerejcev iz sega marenberškega 0-kraja. Nazoči so si najprej ogledali sadno razstavo v Vidmoserjevem paviljonu, ki je bil zelo okusno okrašen. Sadje so razstavili sadjarji iz vsega okraja, tako da smo videli poleg slabših vrst tudi najizbranejšo namizno in kabinetno sadje. Pri tej priliki je imel propagandno predavanje tudi znani naš strokovnjak g. prof. Priol iz Maribora, o sadnih vrstah, ki so posebno priporočljive za naš hribovski okraj. Za hribovit teren je priporočal bojkovo jabolko, bobovec in baumanovo reneto, ki uspevajo tudi v legah do 1000 m visoko. Teh se naj naš kmet posebno oklene in jih skrbno neguje, ker je podnebje in tudi zemlja za nje v naši dolini pripravna, pa tudi za prodajo so te vrste dobre. Kot stranske vrste, ki se tudi obneso, pa je priporočil damasonov in boskovski kosmač, gdanski robač, belocvetnik in kanadko. Ta jabolka so bila tudi posebej razstavljena, da so si ljudje lahko ogledali te najboljše in najprimernejše sorte za naše kraje. Zanimivo je bilo gledati razliko sadja prinešenega od Sv. Antona na Pohorju napram sadju nižinskih leg.............. Pri tej priliki se je sklenilo, da se vrši v kratkem v Prevaljah anketa, pri kateri se določijo za ves srez sadne vrste, ki pri nas najbolje uspevajo in da se vsem sadjarjem obraz-lozi prednost teh vrst. Kajti le na ta način se bode sadjarstvo pri nas od leta do leta izboljševalo, trgovina s sadjem pa razširila, kar bo v velik prid vsemu prebivalstvu. Popoldne pa je imel predavanje o uporabi sadja v gospodinjstvu in pa o negi cvetlic vrtnarski strokovnjak g. Peter Močnik, šol. nadzornik iz Prevalj, ki je v poljudnem govoru ob-razložil, kakšne važnosti je sadje v gospodinj-Btvu. Posebno pozornost je vzbujalo vkuhano sadje ge. Peharnikove in ge. Mravljakove iz Vuhreda ter posušeno sočivje in sadje ge. Stangl iz Marenberga. Med cvetlicami pa smo videli nekaj redkih in krasnih eksemplarjev, lončnic in vrtnih cvetlic. Razstava je pokazala vseobči napredek sadjarstva in vrtnarstva v naši dolini, za kar gre posebna zasluga sadjarskemu in vrtnarskemu društvu. Gospodarske vesti X Tečaj za radiotelegrafiste trgovske mornarice. Zbornica TOI v Ljubljani opozarja, da priredi Direkcija pomorskega prometa v Splitu 5-mesečni tečaj za radiotelegrafiste trgovske mornarice v Šibeniku. Tečaj se prične 1. februarja 1931 in je brezplačen. Pogoj za sprejem je dovršeno 18. in še ne prekoračeno 30. leto starosti, naše državljanstvo, popolno zdravje in sposobnost za tako službo, dobro vedenje in do-vršitev vsaj 4 razredov srednje ali enakovredne šole ter znanje angleškega ali francoskega ali nemškega jezika. Za preskrbo mora skrbeti vsak sam. Prošnjo je vložiti kolekovano pri gon navedeni direkciji do 1. decembra t 1 ter priložiti rojstni list, domovinski list šolsko izpričevalo izpričevalo o nravnosti in zdravniško izpričevalo, ki ga izda zdravnik direkcije pomorskega prometa v Splitu. Absolventi tega te-f d^e..na P°faSi dovršenega izpita izpričevalo, ki jim daje kvalifikacijo za telegrafsko prakso na trgovskih ladjah. Po enem letu prakse m položenem praktičnem izpitu pri Telegrafski šoli kr mornarice v Šibeniku izda Pomorskega prometa kandidatu izpričevalo za ladijskega radiotelegrafista II riz- DrfaDirekM^nejSe in1formaciie d°t>e interesenti 'J n c Pomorskega prometa v Splitu X Za povzdigo našega hotelirstva. Zadnje dni preteklega tedna se je vršila v Ljubljani vazna tujskoprometna konferenca, kateri je predsedoval pobornik našega tujskoprometnega gibanja šef oddelka za tujski promet pri ministrstvu trgovine in industrije, g. dr. Žižek. Konference so se udeležili vsi naši tuisknnrn. metni činitelji. Važen je bil posebno refit g vPersa\kl 8proŽil Pri nas «vanredno * 0 vpr«šanje ustanovitve strokovno-izobraže-valne višje hotelirske šole. Sola naj bi se otvo-rila v hotelu »Tivoli«, ki bi bil v te svrhe v resnici najbolj prikladen. Prepričani smo da bo mestna občina, svesta si velike važnosti po- T ,l,godno re5ila- Kr- bansl<« T ™Je Pokazala kar največ razumevanja že omogočila proučevanje inozemskih s i?8 P a?‘ katerih se bo sestavil učni načrt šolskega pouka. - Konferenca je nadalje razpravljala o razvoju tujske«« prometa v Ljubljani, o čemur je podrobneje poročal podžupan proFesor Jarc. Živahno se je proučilo tudi vprašamo otvoritve zimske tujskoprometne sezije v naši banovini. X Pravilnik o kontroli grozdja in o standardizaciji paprike. Minister za trgovino in industrijo je podpisal oba pravilnika o kontroli grozdja in standardizaciji paprike, ki je namenjena izvozu. Pravilnika stopita v veljavo za prihodnjo kampanjo. V minist»stvu se pripravljajo pravilniki za kontrolo drugih izvoznih proizvodov. X Letošnja svetovna vinska produkcija. Trgatev v vseh evropskih državah je zaključena. Angleški »Economist« ocenjuje letošnjo vinsko letino z 33 milj. hektolitrov manj, kakor pa znaša srednja evropska produkcija. Največje škode vsled vremenskih neprilik je v vinograd ništvu utrpela zapadita Evropa. V Franciji se računa, da je letošnja trgatev manjša za polnih 19 milj. hi, tudi za Španijo trgatev ni bila u-godna, donos je za 9 milj. hi manjši od srednjega letnega pridelka. Italija izkazuje primanjkljaj 5 milj. hi. Ta se predvsem nanaša na južno Italijo, medtem ko zaznamujejo severni predeli dobro letino. V Jugoslaviji, Bolgariji, Grčiji in Nemčiji je bila srednja trgatev, medtem ko je Madjarska imela letos rekordno letino. Vsled slabih donosov v zapadni Evropi se opaža čvrsta tendenca na vinarskih tržiščih. X Olajšave za prevoz starega železa. Z odlokom gen. dir. drž. železnic so bile dovoljene posebne ugodnosti za prevoz starega železa in jekla razen od železniških postaj Djevdjelija ih Stru-mica, tudi io od postaj Osijek, Slavonski Brod in Zagreb, glavni kolodvor. Pošiljke se morajo pre-dati v prevoz kot navadno tovorno blago. Vozari-na se bo računala za najmanj 10.000 kg od tovornega lista in vagona. Borzna poročila dne 18. oktobra 1930. Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22'73, Berlin 13-42, Bruselj 7-8642, Budimpešta 9-8796, Curih 1095-9, Dunaj 794-11, Newyork 56’295, Pariz 221-10, Praga 167-35, Trst 295-10. Curih, 18. oktobra. Beograd 9-1280, Pariz 20-20, London 25-02, Newyork 514-85, Bruselj 71"83, Milan 26"96, Madrid 51-50, Amsterdam 207-35, Berlin 122-45, Dunaj 72-65, Oslo 137-85, Sofija 3-73, Praga 15-27, Varšava 57-70, Budimpešta 90-15, Atene 6-65, Carigrad 2-44, Bukarešta 306. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 18. oktobra. 7% Blaire 82—83. Newyork, 18. oktobra. 8% Blaire 89-50 do 90"50, 7% Blaire 83—83-50, 7% pos. drž. hip. b. 79-84. Žitna tržišča. Novi Sad, 18. oktobra. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 7 in pol vagona, oves 1 vagon, ječmen 8 vag., koruza 22 vag., moka 4 vag., otrobi 12 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpešta, 18. oktobra. Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: 14-98—15 (14-95 do 14-98), marc 16-03—16-18 (16-02—16-02), maj 16-40-16-52 (16-32-16-34). - Rž: okt. 8-40 do 8-47 (8-40—8-45), marc 9-35—9-42 (9-35 do "'36). — Koruza: maj 12-40—12-50 (12-41 do 12-43). Trs. maj 10-70—10-75 (10-65—10 68). Spevi Prvenstvo pred zaključkom. Danes se odigra v Ljubljani predzadnja tekma jesenskega prvenstva. Srečata se najmlajši in najstarejši klub I. razreda — Grafika in Ilirija. Mo-Grafike je prišlo izredno hitro v »zgornjo hišo« in je to po svojem znanju tudi zaslužilo. Kljub vsej borbenosti in požrtvovalnosti pa Grafika napram Ilriji nima izgledov na pozitiven uspeh. Predtekmo odigrata obe rezervi. Igra -e na igrišču Ilirije. Na igrišču Primorja se vrši dopoldne prv. tekma rezerv Primorja in Hermesa, popoldne e o spoprimeta drugorazredna Slovan in Korotan. Maribor ima svoj derby, kar je v Ljubljani Ili-rija : Primorje, to je v Mariboru Maribor : Rapid. Kljub temu, da je v zadnjh letih Maribor znatno napredoval in po znanju sigurno prekaša Rapida, je srečanje obeh protivnikov nad vse zanimivo. Rapid skuša, da bi vsaj za eno leto ponovno priboril primat v Mariboru, katerega je imel toliko let. Več šans ima brez dvoma Maribor, v nogometu je pa pač tako, da presenečenja niso izključena. Mekino sodi ljubljanski sodnik g. Deržaj. * VII. kolo državnega prvrnstva. Danes se zopet na treh krajih nadaljuje državno prvenstvo. Kakor vse kaže, se bo prvenstvo odločilo še le v zadnjih tekmah. Dolgo časa so bila štiri moštva na vodstvu z enakim številom točk. Zadnjo nedeljo je dvojica nekoliko zaostala in vodita BSK in Concordia. Najvažnejša tekma bo vsekakor v Beogradu, kjer se srečata Jugoslovija in Concordia. Za Zagrebčane je to poslednja tekma na tujem igrišču in je izid zn Concordijo odločilnega pomena. Ako se ji posreči, da doseže vsaj neodločen rezultat, ima najboljše izglede, da postane državni prvak. Tudi Jugoslavija ni brez šans, kajti tudi ona igra skoro vse preostale tekme doma. Sodnik Focht (Sarajevo). •. ?^TTP”tiUJie V ®araJ'eV0» kjer je preteklo nedeljo Hajduk utrpel visok poraz 0 : 4. Moštvo Slavije je brez^ dvoma odlično in posebno sedaj, ko je led prebit z zmago nad sedanjim prvakom Hajdukom^ so dobili igralci potrebno samozavest. BSK nastopi v kompletni postavi. Sodi g. Šitič (Split). Osješka Slavija ima v gostih Hajduka. Slavija > edino moštvo, ki nima še nobene točke in jih nujno potrebuje. Napram Hajduku nima ravno slabih izgledov, kajti poraz v Sarajevu in pa notranja kriza sigurno ni najboljše vplivalo na igralce. Sodnik dr. Padjen. # Mariborski šport. Nadaljevanje nogometnega prvenstva. Danes se odigra v Mariboru predzadnje kolo prvenstvenih tekem in sicer: . Ob 10. na igrišču S. K. Železničarja: S. K. Svoboda : S. K. železničar. (Sodnik g. Franki). Ob 13.15 na igrišču ISSK. Maribor: ISSK. Maribor, rezerva : S. K. Rapid, rezerva. (Sodnik g. Marinič). Ob 15. na igrišču ISSK. Maribor: ISSK. Maribor I. : S. K. Rapid I. (Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane). * Današnji šport y Celju. Danes ob 15,30 uri se vrši na igrišču Olimpa v Gaberju prvenstvena tekma med S. K. Šoštanj in S. K. Olimp Gaberje. Ljubljana, nedelja, 19. oktobra: 9.30 Cerkvena glasba. 10.00 P. dr. Roman Tomines: Versko predavanje. 10.20 Ing. Skubic: Kmetijska ura. 11.00 Koncert Rjaddo orkestra: Trobent* solo; Vmešne samospeve poje gdč. Tončka Šuštar. 12.20 Tedenski pregled. 15.00 Ing. Skubic: Nasveti za kmeta. 15.15 Citre in kitara (gg. Aha&č); Vmes kit« ra-solo, g. Jelenc. 16.00 Meško: »Pri Hrastovih«, drama (Šentjakobski oder). 17.00 Plošče. 17.30 Humoristično čtivo, pisaitelj Milčinski. 19.00 Prenos iz Prage, ope-ra. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.18 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 20. oktobra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester: Celo-Mlo, Hawai-jazz. 19.00 Prof. Tine Debeljak: PoljSčina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Koncert Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 21. oktobra: 12.15 Plošče (dunajska in slovenska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 1300 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio or-icester: Klavir in harmonij; Hawai-jaze. 19.00 Prof. Fr. Pengov: Solnčna energija in nje vpo-on™ J9'30 dr' Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Žena v svetovni literaturi, ga. Bartolova. 20.30 Samospevi oper. baritonista g. Pavla Grbe. 21.00 Pester večer Radio orkestra: Celo-solo; Trobenta-solo; Klavir in harminij; Haway-jazz; Saxiofon-duet; Violi,na-solo; Flavta-solo. Napoved programa za naslednja dan. Zagreb, nedelja, 19. oktobra: 11.30 DopoJ- danski koncert. 12.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marica. 12.05 Dopoldanski koncert (nadailjev.) 12.30 Nasveti za kuhinjo. 17.00 Popoldanski koncert akademskega kvinteta. 18.40 Kulturna an društvena poročila. 18.50 Uvod k prenosu. 19.00 Prenos iz opere iz Prage. Zagreb, ponedeljek, 20. oktobra: 12 20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesta. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Dnev-ne ventil. 20.00 Književna ura. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.25 Uvod k prenosu. 20.35 Internacionalni koncert. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Sprehod po hiji-h postajah. Zagreb, torek, 21. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos glas/be iz kavarne Corso. 18.30 Dnevne vesti. 18.45 Higijensko predavanje. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Komorna glasba. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah. Beograd, nedelja, 19. oktobra. 9.00-lSletnioa obrambe Beograda. (Prenos iz univerze). 10.30 Predavanje za poljedelce. 12.30 Koncert ciganskega orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 16.00 Na-^-05 Zdravstveno predavanje. 17.30 Narodne pesmi na kitaro. 19,30 Obramba 20„°° K(mcert (zbor »Glinka«), 21.00 Plošče. 21 .SO Slovenske pe»mi a spremljemniem citer. 22.00 Čas, dnevne in športne vesti. 22.15 Po tujih postajah. Beograd, ponedeljek, 20. oktobra. 10.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert Radio orkestra. 13 30 Dnevne vesti. 17.05 Predavanje. 17.30 Narodne na harmoniko. 19.30 Francoščina. 20.00 Narod-ne_ pesmi, poje g. Cveiič. 20.30 Prenos z Dunaja. 22.00 Cas in dnevne vesti. 22.15 Zabavna glasba. ‘°?k- 21 • nktft,’ra: 10.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert Radio kvarteta 13 30 Dnevne vesM. 17.05 Oitre. igra g. Tv.' Skalar. 17.30 Narodne, tercet. 19.30 Nemščina. 20 00 Večerni koncert Radio kvarteta. 20.30 Preno« oo 22V50 Cas’ dnevne in športne vesti. 22.45 Vesela glasba. p ©svef ©V«sIl22C®I G. S. S. v K. Kvarnost je odvisna od količine kjsline, ki je v pijači in seveda od količine slednje, ki se jo je popilo, ker je jasno, da se kisline toliko več spravi jase, čim več se pije. Neznatne količine ne ogrožajo zdravja, utegnejo pa v kaj |Y. °» , j eni|i mejali kvarno uplivati na občutljive želodce. S tem, da si taka mesta dobro na-drgnete že naprej z dvoodstotnim salicilovim lojem (ne vazelin ali kaka druga maščoba), katerega si lahko daste napraviti v vsaki lekarni. G. A. K. v F. Ali bi ne bilo enostavnejše, da se obrnete na vašega zdravnika, ki vam je baja svetoval, da greste svojo kožno bolezen zdravit na morje in da vprašate po podrobnostih, kot pa da ^vprašujete nas, ki ne vemo in ne moremo Rodeti, na čem bolehate? G. G. A. v S. K. Dasi je to gotovo izjema, pa mora vendar ^ veljati le kot istina, da so redki ljudje prestali težko spolno bolezen, ne da bi jo opazili, ker so jo radi preneznatnih pojavov ali ia drugih vzrokov svoj čas prezrli. Zato je gotovo umestno, da navzlic vsem negativnim zatrdilom, zdravnik preizkuje kri, kjer se mu to zdi potrebno. »Elzat. Puščalo se bolniku ni krvi radi suma, da je spolno bolan, ampak bržčas radi zvišanega krvnega tlaka. Ali je to posledica bolezni na obi-stih, ali je skleroza ledvic vzrok zvišanega tlaka, tega pa mi ne moremo določiti. Izločevanje beljakovin je samo vzrok oboljenja.ledvic, ne bolezen sama za-se. Zdraviti bo torej v prvi vrsti obolele obisti. Ta obolenja so pa jako raznovrstna. Zdraviti jih ni moči vse po enem kopitu, in najmanj ne ^po »posvetovalnicah« po novinah. Torej k zdravniku, po možnosti k strokovnemu zdravniku za notranje bolezni. G. F. J. v T. — Umestno. G. profesor A. S. v B. L. — Dandanes, ko ima naš lečilni zaklad celo vrsto relativno malo nevarnih^ in točno in zanesljivo učinkujočih uspavalnih sredstev, morfin komaj da še prihaja kot resno uspavalo v poštev. Ordinacija morfina kot uspavalo bi bila naravnost zdravniška pogreška. Samo v primerih, kjer bolnik radi bolečin ne more spati, odnosno drugih bolestnih težav, je morfin umesten, ker se loti zla pri koreniki. Izvzemši valerijana-preparatov, so vsa uspavala pridržana zdravniški ordinaciji. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Ako želite kupiti na obroke obrnite ae na UBITI ZADRUGO DEMHI0 TRIKI r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. pos.) Elektrotehnično podjetje Ivan Černe Ljubljana Sv. Petra nasip 53 Ekspresno popravlja nalivna peresa (Fullleder) vseh vrst Ivan Bonač Ljubljana Selenburgova ul. št. 5 Stavbno in pohištveno mizarstvo s parno silo FRAN Š KA FA R Ljubljana, Rimska cest« 16 Stalna zaloga modernega pohiitva ter amerlkansklh pisarniških oprav 680 Dežnike izdeluje In popravlja tvrdka 675 Ivan Pavlin Ljubljana Florjanska ulica 11 Solidna postrežba! Enonadstropna hiša s gostilno v Mariboru na AleksandrovL cesti oe proda pod ugodnimi pogoji. - Naslov v upravi »Jugosovana«. 610 hliilita luist tapetnik in dekorater Milana, DunoiMa h vhod Dvofakova ul. 8 dvorišče (Tonniesova biša) izvršuje vsa 669 tapetniška dela ETIKETE za urade, apoteke, drogerije, trgovce izvršujeta SITAR & SVETEK LJUBLJANA SV. PETRA C. 18 Holandske gomolje prve velikosti, ločene po imevih In barvah: Hijacinte . h Din 6.— Tulipane . h Din 3.— Krokuse . k Din 2.50 Narcise . h Din 3.50 Anemone . h Din 1.75 Iris hispa-nica . , & Din 2.— nudi SEVER & KOMP. Ljubljana Conan Doyle: 13 Pczzkz csveža (lx angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.) »Gospa Charpentier je spričo moje primerne opazke zardela. ,Dal Bog, da bi mu bila odpovedala takoj prvi dan, ko je prišel,’ je rekla. ,Toda izkušnjava je bila velika. Plačevala sta vsak po en funt na dan — štirinajst funtov na teden — in sedaj je baš mirna sezona. Vdova sem in moj sin, ki je pri mornarici, me mnogo stane. Ravnala sem z najboljšim namenom. To poslednje njegovo dejanje pa mi je bilo vseeno preveč in odpovedala sem mu. To je bil vzrok njegovega odhoda.’ >,No?’ >,Srce mi je postalo lajše, ko sem ga videla, da se Je odpeljal. Moj sin je ta čas ravno na dopustu, vendar mu nisem ničesar povedala o vsem tem, ker je bolj silnega značaja in strastno ljubi sestro. Ko sem zaprla vrata za onima gospodoma, mi je bilo, kakor da bi se mi bil težek kamen odvalil od srca. Zal pa se je čez pičlo uro oglasil zvonec in doznala sem, da se je gospod Drebber vrnil. Bil je jako razburjen; očividno je bil pijan. Šiloma- je prodrl do sobe, v kateri sem sedela s hčerjo, in dejal je z nekako vinjenim glasom, da je zamudil vlak. Nato pa se je obrnil k Aliči in ji pred mojimi lastnimi očmi prigovarjal, da pobegne ž njim. »Polnoletni ste,< je rekel, »in ni postave, ki bi vam mogla to braniti. Dovolj denarja imam. Ne ozirajte se na to staro dekle tukaj, pojdite kar z menoj. Živeli boste kakor princezinja.« Uboga Aliče se ga je tako prestrašila, da Je hotela zbežati, on pa jo je vjel za roko in jo skušal vleči proti vratom. Zavpila sem na ves glas; v tem trenutku pa je stopil moj sin Artur v sobo. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Slišala sem kletve in zmedene glasove pretepa. Bila sem preveč prestrašena, da bi mogla vzdigniti glavo. Ko sem se pa ozrla, sem ugledala Arturja, ko Je stal s palico v roki med vrati in se smejal. »Mislim, da nas ta lepi človek ne bo več nadlegoval,« je rekel. »Samo še malo pojdem za njim, da vidim, kaj počne.« S temi besedami je vzel klobuk ter odšel. Drugo jutro smo slišali o skrivnostni smrti gospoda Drebberja.’ »To poročilo je prišlo le po mnogih pjesledkih čez ustnice gospe Charpentierjeve. Včasih je govorila tako tiho, da njenih besed skoraj slišati nisem mogel. Zapisal sem si pa stenografično vse, kar je rekla, tako da ni nobena pomota mogoča.« »Zelo zanimivo,« je dejal Sherlock Holmes in za-zival. »Kaj se je pa potem zgodilo? »Potem ko je gospa Charpentierjeva končala,« je nadaljeval detektiv, »sem spoznal, da je ves dogodek visel na eni točki. Uprl sem vanjo svoj pogled na način, ki je po mojih izkušnjah vedno dosegel svoj učinek pri ženskah, ter jo vprašal, ob kateri uri se je njen sin povrnil. »,Tega pa ne vem,’ je odgovorila. »,Ne veste?’ »,Ne, ima svoj ključ in si je sam odprl vrata/ »,Potem ko ste odšli vi že k počitku?’« »,Da/ »,Kdaj pa ste se odpravili k počitku?’ »,Okolu enajstih.’ »,Toraj vašega sina najmanj dve uri ni bilo domov?’ »,Da/ »,Morda tudi štiri, pet, kaj?’ »,Da/ »,Kaj pa je ta čas delal?« »,Ne veml’ je odgovorila in prebledela kot zid. »Nato seveda nisem mogel nič drugega ukreniti. Poizvedel sem, kje je tačas bil poročnik Charpentier, vzel seboj dva stražnika ter ga aretiral. Ko sem mu položil roko na ramo in ga pozval, naj gre mirno z nami, nam je drzno odgovoril: ,Vse kaže, da me aretirate zavoljo smrti tistega lopova Drebberja?’ Ker mu nismo bili ničesar omenili o vsem dogodku »Zelo,« je rekel Holmes. »še vedno je imel v roki ono težko palico, ki jo je bil vzel s seboj, ko je odšel za Drebberjem, kakor je mati povedala. Bila je to močna palica iz hrastovega lesa.« »No, in kakšna je sedaj vaša teorija?« »No, moja teorija je ta, da je šel za Drebberjem vse do Brixton Iioada. Dospevši do tja je nastal med njima nov prepir, v katerem je Drebber dobil udarec s palico, morda v žličico, ki ga je usmrtil, ne da bi pustil kake znake za seboj. Noč je bila tako deževna, da ni bilo nikogar v bližini, in tako je Charpentier zvlekel truplo v tisto prazno hišo. Kar se tiče sveče, krvi in pisanja na steni, pa moram reči, da so to najbrže same zvijače, da bi speljal policijo na napačno sled.« »Izvrstno!« je rekel Holmes z vzpodbudujočim glasom. »V resnici napredujete, Gregson. Iz vas se bo dalo še nekaj narediti.« »Sam moram reči, da sem kaj čedno ravnal,« je odgovoril detektiv ponosno. »Mladi mož je prostovoljno izjavil, da je nekoliko časa sledil Drebberju, da ga je pa le-ta zapazil in vzel izvoščka, da bi se mu umaknil. Na poti proti domu je srečal starega tovariša, s katerim je hodil še dolgo naokoli. Ko sem ga vprašal, kje ta njegov tovariš stanuje, ni mogel dati povoljnega odgovora. Najbolj se pa moram smejati, kadar se zmislim na Lestrada, ki je odšel za napačno sledjo. Bojim se, da ne bo mnogo dosegel. Hej, baš prihaja sam!« Bil je v resnici Lestrade, ki je med našim pogovorom prišel po stopnicah navzgor in stopil v sobo. Ali na njem ni bilo sledu one samozavesti in veselosti, ki sta bili sicer značilni svojstvi njegovega vedenja. Obraz mu je bil vznemirjen in skrbipoln, njegova obleka pa je bila v neredu in vsa zamazana. Očividno je prišel z namenom, da bi Sherlock Holmesa za svet vprašal. Ko je namreč zagledal svojega tovariša, je bil videti v zadregi in precej zbegan. Obstal je sredi sobe, nervozno vrtel klobuk v roki in ni vedel, kaj bi storil. »Veste kaj, ta primer pa je v resnici zelo izreden,« je izpregovoril navsezadnje,» nad ves nerazumljiva zadeva.« Radmila Pantelič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Branka in Miroljuba ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod Gvozden Pantelič carinik in rezervni pešadijski poručnik dne 17. t. m. nenadoma, tragične smrti preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. oktobra 1930, ob 3. uri popoldne izpred mrvaške veže pri Sv. Krištofu na glavni kolodvor, odkoder se prepelje v Beograd. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1930. M ali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega I« trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. 23 Trboveljski premog 23 Specijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Eunajska oesi« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Tvornica štampiljk Teodor Rabič Ljubljana Miklošičeva cesta 15 Štampiljke v moderni izdelavi Meso Cenj. občinstvu naznanjam, da zopet pričnem prodajati na stojnici prvovrstno prašičevo meso. Za obilen obisk se priporoča Franc Lavteiar Gozdarskega adjunkta zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme gozdarski urad. Cenj. ponudbe pod šifro ..Gozdarski adjunkt“ poslati na upravo .Jugoslovana** Snežne Eeirlie in naloie dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 Ustanovljeno L 1852. Teod. Kom Ljubljana Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov bi central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave te ŠIMENC UUBUflflfl V petek 17. t. m. je padel od zločinske roke, vršeč svojo službo Gvozden Pantelič carinski uradnik Pogreb se vrši na državne troske 19. m. ob 15. uri iz pokopališča pri Sv. Krištofu na glavni' kolodvor, odkoder se prepelje v Beograd. Dragemu, zvestemu tovirišu in vzornemu uradniku ohranimo trajno, časten spomin! V Ljubljani, dne 18. oktobra 1930. Odbor za oskrbo pogreba. St 1 *30 Razglas Mestna občina nabavi za mestno priprego: ca. 34.000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa takojšnjo dobavo, ter ca. 29.000 kg zdravih, suhih, srednjih pšeničnih otrobov s sukcesivno dobavo ca. 2500 kg vsakega mesecu v letu 1931. Natančnejši zadevni pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, šolski drevored 2/II. po Din 10 —. Ponudbe s priloženimi vzorci je kolekovati s Din 100-— in jih vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 27. oktobra 1930 do 11. ure dopoldne. Mestna načelstvo v Ljubljani, dne 15. oktobra 1930. ■gfefefiSS R. RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolo- I 1IIUl lAIUi dvora. Carinsko skladišče. Nestne troiari- M U M9 L| /% I v ne prosto skladišče. Carinsko posredovanie. Telefon iL 20-60 PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; o) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove In stelo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. 898 NOV OSTI Dvokolesa teža od najmodernejšega llp& elovnih tovarn. Otroški 7 kg naprej * najlažjega tn »lajboljših svetovnih vozički od najpriprosteišega modela Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera nainižje cene. Prodala na obroke. Ceniki iranko. TRIBUNA.*' F. B. It., tovarna dvokoles In otroških vozičkov. LJI1BLIANA. KnrlovSkn rpsla štev. 4. Višek tehnike le »AMERIKAH STAR", trajno goreča pet. Kurjenje s koksom ali antracitom. Nadomešča centralno kurjavo. Ena peč greje več prostorov. Informacije in ogled pri glavnem tvorni-škem skladišču Levante, Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. 602 ms Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto 1931, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« n&Jdefi vie, kar Človek po* trebuje vsak dan: Katolllkl koledar * nebesnimi, »olnčniml, luninimi, vremenskimi la dnevnimi znamenji; — »olnčne In lunine mrke} — lunine »premembe; — koledar »a pravoslavne tn protestante; — poitne doloibe n Jugoslavijo; — lestvtee za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe ln račune; — kon* sulate tujib držav v Ljubljani ln Zagrebu; -• vse sejme na Kranjskem, Korotkem, Štajerskem, Prekmurju, Medilmurju tn v julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti ilvioe; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh vainlh domačih tn tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; življenjepise vainlh In odločilnih oseb ■ slikami ; — oznanila predmetov, H Jih rabita kmetovalec In Sena v hlll. e===3 Cena 5 Bin. . ■ ■ »VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika: tiskarni J. Blasnilca nasl. d-d. V Ljubljtani. 610 Tovarna pohištva IVAN MATHIAN arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporofta svojo veliko zalogo najmodemej-Sega pohištva n priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vaa tapetniška dela po naj-nlžilh cenah M KlIiABMAITDEU V ^galanterijski izdelki vseh vrst iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluje in prevzame v izdelovanje |os- Otorepec, J;,! w v Ljubljani Za gradom 9 Talna postrežba Solidno delo! Asfaltni ksiloiHni tlak patent »DERM AS« št. 7237 izvršuje edino Slograd, Ljubljana Za soboslikarska, pleskarska In Crkoslikarska dela se prlporota w Tone Malgaj družba i o. LJUBLJANA, Kolodvorska oL C Družabnika 615 ■prajma prejšnja Fran Szantnerjeva Čevljarska delavnica. Resnemu reflektantu je ista eventualno tudi na prodaj. Informirati se: Cankarjevo nabreije 7. Fany Paftifc, umetno ko. Sarstvo Radovljica Ljubljana Miklošičeva c. ^0 * Velika izbira nagrobnih in vsakovrstnih drugih košaric. Raznovrstna stojala za cvetko in palme. Kupej-ske in potne košare. Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (China in .Ta-panmatten) (Laufteppiche) 627 Papir za zavifanfe potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 Razpi Pismene ponudbe je gradbenem uradu IS. vložiti pri Mestnem dne 27. oktobra 1930 do 11. dop. Tam se tudi dobe potrebni razpisni pripomočki. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1930. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske Kmetijska družba v Ljubljani je glavna zastopnloa kmetovalcev v dravski banovini in šteie nad 380 kmet. podružnlo in okrog 26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Din In dobivajo za to brezplačno strokovni list TURIASKI TRG 3 VSAK KMET MORA BITI CLAI KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list iim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlia članom tudi razne kmeti jske potrebščine L. MIKUS LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 TELEFON STEV. 2282. USTANOVLJENO 1839 Na veliko Na malo! IZVOZ V FRANCII« Za vse trgovske posle s Francijo se priporoča tvrdka J. Lavrič & Cie., 4, rue Eugčne-Carričre, Strasbourg, Francija. Brzojavi: Lavric-Strasbourg to! I^IUII J UlL L.'L II. 1 Gradbeno podjetfje in iehnitna pisarna Gabriel Pi IX AJ Ljub^anm^Prisojn^uJL} \ Projektira in izvršuje vse vrste stanovanjskih, industrijskih in vodnih stavb. Cene konkurenčne. - Delo solidno. 621 mestni stavbenik ♦ p—maum ‘ I sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse razliee klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvavo in jeterno klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si oglodajo zalogo. BERGMAN JOSIP trgovina Irev na drobno In debelo LJUBLJANA - Poljanska cesta St. 85, 87 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mama, babloa, prababioa, sestra, tašča, teta ln svakinja, gospa Frančiška Bricelj posestnica in vdova po pleskarskem mojstru dne 17. t. m. previdena ■ tolažili svete vere, v 81. letu svoje starosti mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnioe bo v ponedeljek, dne 20. oktobra 1930 ob 8. url popoldne od doma žalosti, Štopanja vas 81, na lamo pokopališče v Stepanji vasi. Stepanja vaa, dne 18. oktobra 1930. Ivan, Franc, sinova Anton Anžič, brat Helena Rode roj. Bricelj Marija Prepeluh roj. Bricelj hčerki ln ostali sorodniki. & Razglasi kraljevske banske uprave n. No. 30. 095. Preklic. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo sledeče osebe: Kac Franc, rojen 10. dec. 1897, pristojen v občino Sv. Janž na Dravskem polju, srez Ptuj; Tanšek Anton, rojen 27. maja 1892, pristojen v občino Teharje, srez Celje; Fartelj Janoš, rojen 31. okt. 1873, pristojen v občino Murska Sobota, njegova žena Veronika, rojena 22. dec. 1875, in njegovi otroci: Ludvik, rojen 22. jan. 1900, Gizela, fojena 13. junija 1908, in Karol, rojen 5. julija 1911, vsi pristojni v Mursko Soboto; Kovačič Alojz, rojen 25. junija 1915, pristojen v občino Vrhole, srez Maribor, desni breg; Gestrina Ferdinand, rojen- 22. aprila 1874, pristojen v Ljubljano; Belič Adolf, rojen 21. avg. 1895, pristojen v Ljubljano; Weiss Karl, rojen 16. jan. 1898, pristojen v občino Mozelj, srez Kočevje; Adamič Anton, rojen 1881, pristojen v občino Videni, srez Kočevje; Krevs Marija, rojena 16. septembra 1909, pristojna v občino Trebelno, srez Krško; Sajovic Rudolf, rojen 28. jan. 1905, pristojen v občino Motnik, srez Kamnik; Košenina Stanislav, rojen maja 1903, pristojen v občino Medvode, srez Ljubljana; Janeš Josip, pristojen v ob-°ino Gerovo, srez Čabar; Novačič Zvonimir, rojen 1902, pristojen v Gospiču, srez w3spič, Savska banovina; Burič Ivan, rojen 1888, pristojen v občino Gornja Ramska, srez Prozor, Primorska banovina; Varela oozo, rojen 1886, pristojen v občino Gornja damska, srez Prozor, Primorska banovina; Uronjič Malič Stipan, rojen 1898, pristojen v obcmo Gornja Ramska, srez Prozor, Primorska banovina; Kuraja Djuras Nikolih Mijo, rojen 1904, pristojen v občino Gornia Kamska, srez Prozor, Primorska banovina; Vidovič Tanjič Jožo, rojen 1900, pristojen v obuno Gornja Ramska, srez Prozor Pri morska banovina; DŽaferovič Juso, Vojen sre^ProzoTp -V obe.in<\ Gornia Ramska, c,; ' rozoi, I rimorska banovina; Ostoiič n n n r?en ’ Prist°ien v občino Gornja Ramska, srez Prozor, Primorska bano- inno’ ■”la'.uč Jeka, iz Ervenika, rojena J008, pristojna v občino Kistanje, srez Ben-kovac, Primorska banovina; Perič Mate Jozin, rojen 1901, pristojen v občino Šuice, srez Livno, Primorska banovina; Lončar ro]ena 1907’ pristojna v občino ,? » •’ SLez Imotski’ Primorska banovi-sto^n JaJ U.Sm',a Salkov> rojen 1905, pri-movič Einh1 ■’ ?rLmorska banovina; Isla- obžtaoV""- ^..pristojen v novina; Karaiin^vt i?ZOr’ Primorska ba- Begin, rojen 24. fflar^aS19fio — ?j“laga občino Prozor, srez P™ *91& Pristojen v novina; Džemat Jusuf Ibi-Vn niPors^a ba' 1914, pristojen v g* S lQn70rSka.ban0Vina; Milič Marija, volem 1907, pristojna v občino Obrovac, srez Renkovac, Pnmorska banovina; Matenda ate, rojen 1904, pristojen v občino Muč srez Split, Primorska banovina; Mišina *°mo, rojen 1887, pristojen v občino Vrli-*a, srez Sinj, Primorska banovina; Teofik sin umrlega H. Osmana Osamefendiča, pristojen v občino Žepče, srez Zepče, Drinska banovina; Jakobovac Ana, pristojna v obči- o Drenovac, srez Županja, Drinska bano-na; Bararon S. Avram, Bararon Luna, mlena 1®®» Bararon Jako, rojen 1896, Ba-r„L0n J»da> rojen 1895, Bararon Rahaela, Barn’a 3 Rararon Sumbol, rojen 1900, roi J^lara, rojena 1903, Bararon Sara, Barnr A°’ Bara™n Semitov, rojen 1910, r°jen iqn rRn’ rOJ0nT 1-9}2' Bai'aron Leon, i Jen 1913, Bararon Izidor, rojen 1917, vsi vina *™11™’ TsTr?z tvornik, Drinska bano-8g Lacič Halilovič Kadrija Ibrahimov, ruJ- Star’ Prist°.ien v občino Lukavac lak rj Srez Tuzla> Drinska banovina; Po-v K Muard, rojen 5. marca 1888, pristojen Stn .aievo’ Urinska banovina; Milanovi«? ninn * a Mičina, stara 20 let, Stankovič Da-w.a> zena Stevina, stara 20 let, Milanovič r^rad Mičin, star 16 let, Arifovič Mulia-star qbnrin’ star 23 let, Grbič Rašid Ibricin, 3(5 , ‘ 0 let, Kovačevič Omer Mujin, star ski 6 vs* Postojni v občino Lukavac tur-Di’.Srez Tuzla, Drinska banovina; Jevič Kmi ’ ,9tara 30 let, pristojna v občino gj. '®usa, srez Bosanski Petrovac, Vrba- 1 j„ ».anovina; Spasojevič Luka iz Zaskop-I»»i/»I Mustafa, star 17 let, iz Jezera, ‘i0 Atifov iz Ljeljiča, Djosič Djamil v nKr Slar 22 let, iz Zaovina, vsi pristojni «nvi Vlez?ro’ srez '^aice» Vrbaska ba- u ppahič Omera Omer iz Jablanice, liha* r>V1<" ^*ata iz Karadaglija, Meradič Sa-dtv, 2n?.^r.*z Tešnja, Muharmbegovič Ka-i-, rp la ! lz Tešnja, Hadžiča Nazifa Sabit Kal, -snja’ Muslič Arifa Bečir iz Sija, jn„][Imanovič Rame Smail iz Tešnja, Ah-kadič Ahmetage Ibrahim iz Tešnja, vsi pristojni v občino Tešanj, srez Tešanj, Vrbaska banovina; Krneta Ilija, rojen 1904, pristojen v občino Prijedor, srez Prijedor, Vrbaska banovina; Lešinkol Franjo, star 52 let, pristojen v občino Podravlje, srez Darda, Dunavska banovina; Stamenkovič Todor, star 20 let, iz Giljana, sreza Zegli-govskega, Vardaska banovina; Lukalovič Zaim, rojen 1899, pristojen v občino La-stva, srez Trebirije, Zetska banovina; Sal-kovič Mustafa, rojen 1902, pristojen v občino Lastva, srez Trebinje, Zetska banovina; Aladžus Avdo, star 35 let, iz Lonča-ra, Voloder Uzeir, rojen 1910, zv. Bešan, iz Lončara, Muranovič Ahmet Dervišev, star 37 let, iz Sodora, Gačanovič Hamid, star 42 let, iz Pridvorice, Huskovič Mejra Salkova, stara 25 let, iz Manjaka, Pušara Spasenija Milutinova, stara 22 let, iz Uli-nja, Subotič Stana, stara 35 let, iz Vrbe, Voloder Ahmet, star 42 let, iz Vratla, vsi pristojni v občino Boračka v Vrvi, srez Gacko, Zetska banovina; Kapetanovič Šerif, star 28 let, pristojen v občino Aladi-niči, srez Stolac, Zetska banovina; Djedo-vič Luka, pristojen v občino Zavodje, srez Bileča, Zetska banovina; Vuksanovič Anton, pristojen v občino Slatina, srez Kosovska Mitroviča, Zetska banovina; Silje-govič Marko, rojen 1904, Cvijetič Marica, rojena 1892, Gušič Todor, rojen 1865, Sko-rup Rista, rojen 1897, vsi pristojni v občino Zovi dol, srez Novosinjski, Zetska banovina; Mukovič Bajrova Fatima, rojena 1895, pristojna v občino Slatina, srez Foča, Zetska banovina. Po odredbi pomočnika bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r. $ I. No. 9270. Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se ponovno razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Sv. Lenart v Slov. goricah tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banovinski cesti: Gornja Radgona—Ptuj—Rogatec od km 6-500 do km 13-200; 1 mesto na banovinski cesti: Hrastovec— Sv. Barbara—Vurberg od km 0-00 do km G-00; 1 mesto na banovinski cesti: Sv. Lenart—Sv. Rupert—Selce od km 5-00 do km 10-50. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši o«l 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolekom za 5'— dinarjev kolekovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolekovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-ženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti najkesneje do dne 31. oktobra 1930. potoni okrajenga cestnega odbora pri Sv. Lenartu v Slov. goricah kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kr. banska uprava Dravske banovirte, v Ljubljani, dne 14. oktobra 1930. I. No 9271. Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi ponovno se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora na Vranskem tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banov, cesti Rečica—Novi Klošar od km 0.00 do km 4.590 ; 2 mesti na banovinski cesti Latkova vas — Sv. Pavel - Trbovlje in sioer 1 mesto od km 3.463 do km 8.900 in 1 mesto od km 8.900 in 1 mesto od km 8.900 do km 11.464. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz 51. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši o