Poštnina plačana v gotovini. Stev. 34.	_ _tfUubliani,dne24.avgusta 1921.	Leto XXXIV.
' 1 "	''	''	i	————-_--,-^------- . .	11 ■ —I—I——■—■■—!	I II I
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zju'.raj. — Ceaa mu je 30K na leto. -Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Če si „Slov. Narod" upa...
Če si sam »Slov. Narod« upa kaj takega zaidicati in sam dr. Otokar Ryba* kliče: »Ne kršite ustave!« potem se tudi mi ne bojimo, da bi nam kdo utisnil protidr-žavni pečat, če malo pogodrnjamo čez »Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah itd.« Zakaj kar je res, je res: nekaj drugega je vlada in nekaj drugega je država.
Ta »Zakon« po izjava zgoraj omenjenega gospoda krši komaj sprejeto ustavo. Res je, da so mu podpisali datum 27. junija 1921, ali v »Službenih Novinah« je bil objavljen davno potem, ko je bila ustava sprejeta (14. julija 1921), zakon pa je izdan takrat, ko izide v »Službenih Novinah«, ne < pa takrat, ko je podpisan, pripominja dobro dr. Rybaf.
Ta zakon vpeljuje zopet komisije za odmero dohodninskega davka. Prav! Volili bomo te komisije na nedeljo. Tudi prav. Volitev je osebna in ustna. Volilni kraji so sedeži davčnih uradov, v katerih stanuje volilec. To pa nam ni prav, gg. ministri. Ustna volitev je že sama na sebi nekaj zoprnega. In kdo bo radi par besed hodil celih šest ur tja in toliko nazaj ali pa še več. Na vsak način mora zapraviti poleg nedelje še soboto ali ponedeljek. Vzemite za zgled pot iz Sorice v Škofjo Loko. Seveda si mislijo gospodje, bo pa volilec lepo doma ostal. Tako bo ravno kmet, ki ga dohodninski davek najbolj žuli, po zaslugi višje gospode v nevarnosti, da se volitev ne bo mogel udeležiti. Je bil pa način z glasovnico v roki, ki si si jo lahko poslal tudi po pošti, že malo bolj prikladen. Pa ga je vpeljala Avstrija in zato: proč z njim! Tako preganjajo nekateri nerodneži avstrijskega duha. Še celo svojim pristašem vzbujajo s takim ravnanjem apetit po avstrijskih postavah. »Avstrijski zakon o osebnih davkih je.bil lepo zakonodajno delo«, izjavlja sam dr. Rybaf.
Kaj vas bom dolgočasil s svojim modrovanjem! Naj vam povem, kako omenjeni gospod sodi o tem zakonu. Naprej naj kar sam govori:
Stara Avstrija gotovo ne zaslužuje ni-kake pijetete, tisti njeni zakoni pa, ki so po naši volji poslali tudi naši zakoni, bi že
v našem lastnem interesu zaslužili nekaj več obzira.
Kar pa mora izzvati največje pomisleke, je dejstvo, da spreminja »Začasni zakon« skoraj vse davčno priredbeno postopanje in sicer na očito škodo naših davkoplačevalcev. Naj omenim le, da se plačilni nalogi v dosedanji obliki ogromni večini davkoplačevalcev sploh ne bodo več vračali. Le podjetja, ki so podvržena posebni pridobnini, in oni davčni zavezanci, katerim se kak davek prvič odmerja, jih dobijo. Sicer pa bodo davčna oblastva objavljala izvršeno odmero neposrednih davkov z javnim razglasom in davčni zavezanci potem lahko odmerni izkaz vpogledajo, na davčnem uradu v 15 dneh. Ali se je pomislilo, kaj to pomenja? Davčni zavezanec ne bo osebno obveščen o odmeri davka, temveč bo moral neprestano paziti, kdaj nabije davčno oblastvo na uradni deski v kraju svojega uradnega sedeža razglas o izvršeni odmeri. Potem pa bo moral hitro teči v davčni urad (kajti »Začasni zakon« mu pusti le 15 dni časa) in tam prositi, da mu pokažejo njegovo odmero. V istem času pa bodo morali storiti to tudi vsi ostali davčni zavezanci njegovega okraja. Koliko tekanja, koliko čakanja, koliko nevšečnih konfliktov z nervoznimi uradniki in še bolj nervoznimi davčnimi sotrpini! In če si boš hotel posamne postavke dotične odmere prepisati, zadrževal boš uradnika in ostalo občinstvo in če si slučajno na daljšem potovanju ali če nisi zapazil razglasa, postane odmera pravoveljavna in plačati boš moral, četudi je odmerjeni davek popolnoma krivičen.
V Sloveniji zna vsak človek čitati in pisati in ker je vsakomur čas denar, je taka procedura skrajno žaljiva in nemogoča.
Da se pa davčnim zavezancem še bolj otežuje pritožba proti eventuelno krivičnim odmeram, znižuje »Začasni zakon« prizivni rok na 15 dni. Ako se sedaj pomisli, da mora stranka v tem kratkem roku iti k odvetniku, da si mora ta potem na davčnem uradu poiskati ne samo informacije, temveč celo šele opravilno številko dotičnega spisa, potem se morda razume, da bo ta procedura v premnogih slučajih pomenjala enostavno onemogočanje vsake pritožbe.
Pokojni poslanec Klun je nekdaj v dunajskem parlamentu rekel, da Slovenci z
navdušenjem davke plačujejo lahko si je predstavljati, s kakim navdušenjem bodo današnji Slovenci izpolnjevali svojo davčno dolžnost, če ne bodo niti zvedeli, ko-< liko davkov dolgujejo, če bodo morali tekati in čakati v davčnih uradih in če se naposled vendar ne bodo mogli pravočasno pritožiti, Pri denarju namreč se neha pil premnogih ne samo prijateljstvo, temveč tudi patriotizem.
V naši državi je žalibog že dovolj nezadovoljstva; ali je bilo potrebno, da se še na tem polju vstvarja tak nepotreben, a zelo nevaren povod za novo nevoljo?
Tu ne gre za kako politično vprašanje; tu bodo zadete vse .stranke in tudi tisti, ki ne pripadajo nikaki stranki. Tu se lahko zložijo poslanci vseh barv. Vsi bi se morali združiti v energično akcijo proti temu atentatu na ustavo in n.a žepe svojih volilcev.
Naj bo ustava dobra ali slaba: vsi, a predvsem vlada, imajo dolžnost, da jo spoštujejo, dokler ni spremenjena. Posebno pa je parlament poklican, da si ne da prikrajšati svojo glavno, svojo najvažnejšo pravico vsakega davkoplačevalca, pravico namreč, da se mu pove, koliko dolguje in da se mu omogoči pravica pritožbe.
Tako piše človek, ki ni protidržaven element. Prosimo!
Županska zveza za Slovenijo
Dosedanja »Kmetska županska zvezat je imela, dne 14. avgusta 1921 svoj občni zbor, na kojem so bile sprejete nekatere spremembe pravil, med drugimi tudi, da se imenuj ta velevažna organizacija odslej »Županska zveza za Slovenijo«. — V tem smislu se glasi glede delovanja § 2.: Svoje delovanje razteza po vseh občinah Slovenije s Prekmurjem.
O poteku občnega zbora naj poročamo ob kratkem sledeče: Predsednik drž. poslanec Ivan Stanovnik poudarja uspešno delovanje županske zveze pred vojno, ko je izhajalo društveno glasilo »Občinska Uprava r- Vso delo je-vojna prekinila. A sedaj so pokazale volitve, da je prišel čas organizacije. Dolžnost vsakega občinskega odbora je, da ohrani to, kar je prejel: avtonomijo občine, da mu tudi te ne pobero.
Ta občili zbor naj da oMinain temelj v borbi za pravice slovenskemu ljudstva. — Za to je treba organizacije, treba je lista. Zveze je treba zasnovati povso 1, še preiSio pride v državnem zboru na dnevni red vpvašanje občin. Ko se .izvede ta organizacija, hr. štsla najmanj 15.000 članov. A. to bo število, .m Antero bodo gledali!
To poročilo ta;'.iika o delovanju zveze med vojno dobo dosedaj in o'denarnem in gospodarskem stanju se je razpravljalo o Spveinotnbi pra-
vfl glede vsakega paragrafa. Pri g 1. je
3vor tudi vprašanje glede Izdajanja ranega glasila. Ker r, ozirom na p
1. je prišlo v lastnega
Itvenega glasila. Ker r, ozirom na previsoke stroške za enkrat ni misliti na to, se je sklenilo, da se določi kot društveno glasilo »Domoljub«, ln m pooblasti odbor, da stopi v stik z njegovim oredništvom In lastništvom.
Važna je tudi nova določba tega paragrafa, da Je namen društva med drugimi, varovati avtonomijo občin — oziroma jim priboriti najširšo avtonomijo.
Kar najobsežnejša organizacija je mogoča na agi § 3., ki določa, da lahko postanejo redni poleg županov, občinskih svetovalcev, odbornikov in njih namestnikov, ter izvoljenih poslancev, tudi razni drugi strokovnjaki v občinskih zadevah.
Z ozirom na to, da preidejo v skupno organizacijo za celo Slovenijo tudi deli bivše Štajerske s Prekmurjem, se je s spremembo § 8 društvenih pravil razširil tudi odbor, ki ima sedaj poleg načelnika še 24 odbornikov, 10 namestnikov in 8 pregledovalce letnih računov.
Od skupnega števila 24 odbornikov je bilo izvoljenih 12 za bivšo Kranjsko, 10 za bivšo štajersko, 2 za Prekmurje.
4. Načelnikom je bil izvoljen z vsklikom in soglasno drž. poslanec Iv. S t a n o v n i k.
Omeniti je še, da je bil na občnem zboru častno zastopan bivši štajerski del Slovenije, med drugimi po poslancu Kranjcu, izvoljenem, a v Belgradu ne priznanem poslancu županu ško-brnetu, tajniku SLS Kranjcu. Številna pa je bila udeležba bivših kranjskih občin, dokaz izrednega zanimanja za župansko zvezo in njenega pomena.
Članarina se je določila na letnih 8 K (dva dinarja), da bo tako tudi najubožnejšiin članom omogočen pristop. — Po predlogu posl. Kranjca je naročil občni zbor odboru, da naj priredi tečaje za župane v Mariboru, Celju in v Ljubljani.
»Županska zveza za Slovenijo« je tu. Naj ne bo nobenega našega občinskega zastopnika in nobenega, ki ima sicer opraviti z občinami, da bi ne postal njen član. Naloge jo čakajo velike in le skupnem delu mogočne organizacije jih bo mogoče izvršiti. — Na delo torej — s krepkim delom 1 —
lafofiški shod na Brezfah 3. in 4. septembra
Katoliški Gorenjci iz radovljiške, kranjske in loške dekani je!
Kličemo Vas na katoliški tabor k Mariji Pomagaj na Brezje! Brezje ie vsem Slovencem najbolj priljubljena božja pot, saj kraljuje tam milostipolna Pomočnica kristjanov, ki kakor močan magnet vleče k sebi vse naše ljudstvo! Pri tem slovitem svetišča Marijinem naj se zbere dne 3. in zlasti 4. septembra vsa zavedna Gorenjska: očetje in matere, moška in ženska mladina! Gb vznožju svoje nebeške matere si bomo utrdili svojo vero, navzeli se katoliške odločnosti, spoznali dolžnosti in pravice, ki fih imamo po božjih in človeških postavah, videli bomo, kako smo močni Ln nepremagljivi, če nastopamo složno in edino! Katoliška šola. katoliški zakon, katoliški tisk, katoliške mladinske organizacije, bodo klavni predmeti, ki jih bo obravnaval naš shod. Pridite v množicah! Naj vas ne ovirajo stroški: dnševna korist odtehta vse stroške!
Če bomo prišli na Brezje ▼ ljubezni do BojSa, do Marije, do svoje domovine, potem ne izostane našemu zborovanja blagoslov božji, ne izostane vsemogočna priprošnja Brezmadežne!
Spored katoliškega shoda na Brezjah«
Dne 3. septembra ob 8. zboruje tiskovni odsek t društveni dvorani frančiškanskega samostana; ob 2. pop. zboruje istotam odsek za mladinsko organizacijo; ob 4, istotam kongre-gacijski odsek; ob 6. zvečer v Marijinem svetišču večernice z pridigo.
Dne 4. septembra: ob pol 7. zjutraj sv. maša s pridigo m skupnim sv. obhajilom; ob 8. zboruje šolski odsek v društveni dvorani; ob 10. sv. maša na prostem s pridigo (dr. Arnejc); ob 11. slavnostno zborovanje (govorniki nredn. Kremžar, posL fikulj, orI. preds. Pire, posL
Brodar); ob 3. popoldanska služba boži« In govor nc prostem; ob 5. Sklep s državno himno. — Prošnja za polovično vožnjo doslej ie nI rešena — o pravem časa se bo rešitev po časopisja naznanila. Morebitne proinje ie naslavljati na župni urad v Radovljici.
Pripravljalni odbor.
V Ribnico!
Rojaki ribniškega in velikolaškega okraja I Kočevski Slovenci! Dne S. in 4. septembra t 1. se vrši v Ribnici pokrajinski katoliški shod. Upamo, da bo ta shod najsi;ajnejša manifestacija katoliške misli v našem okraju, ki se je v nji odlikoval od pamtiveka. Morda je dolgotrajna vojna tudi na-šemn okraju r tem oziru zasekala dokaj globoko rano in je povojna psihoza objela tudi marsikake-ga poprej globoko vernega in za katoliško misel oduševljenega rojaka. Ta dan naj zaceli te rane in ljudstvo dvigne na prejšnjo stopnjo navdušenega verskega mišljenja in življenja. Ta dan si začrtamo smernice za naše prihodnjo delovanje v blagor in korist Vas, dragi rojaki!
V	soboto, dne 3. septembra zboruje od 9. do 12. ure v odsekih katoliško dijaštvo in učiteljstvo, popoldne od 2. do 5. ure pa naši Orli, fantje sploh in društveni voditelji, Orlice, dekleta in žene. — Zvečer ob 8. uri priredi kat. dijaštvo komerz.
V	nedeljo, dne 4. septembra pa je dan Vas vseh, rojaki! Ob pol 9. uri bo sprejem onih, ki pridejo peš in z vozovi; ob 9. uri sprejem udeleženi ev na kolodvord, slavnostni sprevod na trg, kjer bo cerkveni govor in sv. maša, ki jo služi premil. g. škof dr. Andrej Karlin; po službi božji ob 11. uri otvoritev slavnostnega zborovanja in govor o katoliški šoli; od 12. do 2. ure kosilo; ob 2. uri slovesne litanije a prostem, potcin pa nadaljevanje slavnostnega zborovanja z govori o katoliškem tisku in mladinski organizaciji; ob 5. uri slovesen zaključek.
Organizacije cerkvene in prosvetne, fantje in dekleta, možje in žene, upapolno dijaštvo in junaško učiteljstvo, katoliški rojaki in kočevski Slovenci idoli do Kolpe, vsi na katoliški shod, da si naredite dan, ki Vam ga bo Bog blagoslovil!
Pripravljalni odbor.
GRKI
potiskajo Turke vedno bolj nazaj in stoje že 70 kilometrov pred glavnim turškim mestom Angoro. Prebivalstvo beži iz Angore.
IRCI IN ANGLEŽI so se zopet sprli med sabo. Videti je bilo, da bo se že skoro sporazumeli, toda ker Anglija zahteva se vedno popolno odvisnost Irske od Anglije, da-siravno v milejši obliki, se Irska noče ndati. Anglija se pripravlja na nov pritisk in grozi i morsko blokado.
RUSKA LAKOTA polagoma ponehuje, ker je došlo že veliko žita v stradajoče krajo. Samo od 1. do 15. avgusta je dospelo t ozemlje, kjer divja lakota, 214 vagonov žita. Izseljevanje prebivalstva »e je lato znatne zmanjšalo.
ST. GOTARD.
Dne 9. t m. je umrl r Št. Gotardn občospo-štovani mož Janez Kos, v starosti 78 let. Na Vel. Šmaren bi imel obhajati svojo zlato poroko, poročil bi ga bil njegov sin, ki službuje kot kaplan v Zagorju, a Bog ga je v svoji vsevedni modrosti par dni poprej pokieal k Sebi, da mu da plačilo z a njegovo krščansko življenje. K pogrebu ee je ibralo
ogromno Ijadrtro. Orli it Zagorja m m, «pcli . dovo. Naj počiva v miru!	r " *
SA2AR KAD VRHNIKO. Prejšnjo nedeljo smo imeli v Žaiarjn len dan K nam so poleteli OrU in Orlico is Horjula. Naša domača godba jim je šla nasproti ia otvorila lep sprevod skoz vas, ki nas je tako navdušil, da amo šli prav vsi k javni telovadbi Med telovadbo je imel nagovor borjulski župnik g.	,„
navduševal ca orlovstvo. Med sviranjem godbe in orodno telovadbo nain je popoldan naenkrat minul Horjulski Orli so lahko videli, da imajo v nas dobre prijatelje in mi jim zagotavljamo, da bomo i vnaprej z njimi vsi ene misli kot doslej. Bog Uri!
POLHOV GRADEC.
V nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom so prišli ii Amerike naši rojaki: gg. brata župnika Ivan in Joško Trobec, njihov bratranec dr. Ivan Scliš-kar, profesor semenišča v St. Pavlu, in gdč. sestri prvih dveh Ivana in Mici. Prišli so obiskat svoje sorodnike, posebno starše Blaža in Marjano Trobce, ki sta obhajala predpustom zlato poroko. Bili so šest tednov med nami in vsako nedeljo so gospodje opravljali službo božjo v stari in slavni podružni cerkvi sv. Petra v Dvoru. V torek, 9. t. m., zailnji dan pred odhodom nazaj v Ameriko, je opravil sv. mašo v rojstni hiši na Logu, z dovoljenjem škofij-stva, najmlajši g. župnik Joško. Dovoljena jc bila sv. maša, ker oče Blaž že nad 6 let nc more priti v cerkev. Navzoči so bili pri sv. maši vsi bližnji sorodniki, med njimi tudi g. p. Bernard Ambrožič iz Kamnika. Ponoči potem so se vrnili nazaj v Ameriko. Bila jc v resnici težka in žalostna ločitev od vseh, posebno pa še od očeta Blaža, ker so ga pustili na smrtni postelji iu ni več upanja, da bi ga šo kdaj tukaj videli. Želimo vsem srečno pot v novo domovino!
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
Tudi na Dobrovi bomo imeli Sokola«. Tako mi jc pred kratkim povedala neka oseba. Mislil sem, da je to šala, ko sem se pa natančneje informiral, sem prišel do zakljuika, da je resnica. Dolgo časa so jo Dobrova varovala te kuge, navsezadnje jo je pa tudi sem gor v prijazno Dobrovo veter zanesel. Bog ve, če je ne bo tudi kmalu odnesel. Vam pa, dragi Dobrevčani, stavim za iglctV blejskega Sokola. Gotovo ste že culi, kakšna božje-ropna dejanja so počenjali: križ so g stene vrgli„ in bogokletno z njim ravnali, kako so črnomeljski sokoli kip Matere božje vrgli v obcestni jarek itd. Zato pa posebno vam, krščanski stariši, kličem, odvračajte mladino od take družbo, kjer se vam mladina Bamo spridi. Mladeniči in mladenke, vi pa pristopajte rajše v krščanska društva, katerih jc tudi pri nas dosti: Izobraževalno društvo, Orli, Orlice, tudi mal pevski odsek je že ustanovljen; lo v teh društvih boste našli pravo veselje in pošteno zabavo, ne pa r sokolski organizaciji, katera vam ne nudi druzega nego pijančevanje, plos in zabavljanje zoper Cerkev in duhovnike. Krščanska Dobrova ne zapusti svoje varuhinje Marije v Le-ččovju.
ŠKOCJAN PRI MOKRONOGU.
Sprejmi dragi Domoljub v svoje predale tndi iz naše fare zopet par novic. Dne 12. julija je umrla v Dobruški vasi Ana Banič, mati 6 nedorast-lih otrok. Bila je vzorna gospodinja in zavednega krščanskega mišljenja. Kako je bila priljubljena pri svojih vaščanih, je pričalo to, da 80 jo r obilnem številu spremljali na zadnji poti. V slovo ji je zapel moški zbor par ganljivih nagrobnie. — Dne 17. julija je pa obhajal tukajšnji rojak, č. g. Franc Kirar novo mašo. Čast njemu in njegovim starišem, ki sta mu i žuljavimi rokami ob času šolanja stala zvesto na strani. Po polju in vinogradih vlada velika suša. Ce ne bo v kratkem dežja, bo jesenski pridelki uničeni. Izobraževalno društvo spi precej trdno spanje. Upajmo, da se počasi prebudi, kar bi bilo r korist celi fari Kadar se to zgodi, pa sporočim. Bog živi!
LESE.
Pa smo Lešani na Jakobovo nedeljo svoj semenj spet enkrat pošteno proslavili, ne samo s štruklji in plesom, brez katerega kajpak semenj ne sme poteči, temveč tndi * predstavo »Na dan sodbe«, katero je vpri-zorilo naše Katoliško izobraževalno društvo.
Predstava je splošno ugajala in je uspela v vsakem oziru. Se bolje bi Izpadla, če bi bilo občinstvom bolj mirno. S to predstavo hoteli poživiti Katoliško izobraževalno
med smo
društvo, ki |e bilo 1. 1910 sicer ustanovljeno, a je doslej spalo. Zato te je po predstavi vršil tudi redni občni zbor, na katerem smo izvolili v odbor moči« katerih imena nam jamčijo, da bo poživljeno društvo s knjigami in časopisi, s predavanji in predstavami res skrbelo za pravo izobrazbo naše »Gorenjske Vi-
PaTC*'	TREBELJEVO.
Dolgo se že nismo nič oglasili, a ne mislite, da smo izginili. Mi lepo tiho delamo, drsimo se svojih načel in čakamo boljših dni. Dne 24. julija smo imeli na Prežganjem shod, govoril je posl. Gostinčar. Udeležba je bila številna in izvajanja gosp. poslanca so bila glasno odobravana, to kaže, da vsa jeza, laži in tudi viadna moč samostojnežev nas ne omaja v načelih. Po shodu je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslov. klubu za dosedanje delovanje in obenem smo istega pozvali, naj vztraja v boju ta revizijo ustave. — Občinska K. Z. ima sedaj stalno pisarno na Ravnem brdu. Vodi jo načelnik Gale. Obračamo se nanjo v vseh stvareh in z uspehom. — Imamo novega župana v osebi g. načelnika K. Z. Ualeta, ki z vso vnemo deluje za blagor občanov in nastopa proti vsem, ki hočejo zaničevati in šikanirati njegove občane. Cujemo, da ga radi tega vlado-tvorni krogi zmerjajo. — Sušo imamo tako veliko, da se bo vse posušilo, krompir, fižol, ajda, repa itd. je uničeno. Kaj bomo z živino? — V neki občini ni hotel iz strankarskih ozirov zglasiti samostojni župan v smislu nar. dež. vlade, št. 17.749, invalida, ki ni hotel s samostojneži voliti; sklicujoč se na to, ker ni v njegovo občino pristojen in ga je nagnal v njegovo domovinsko občino, dasi dotičai biva 100 korakov od župana oddaljen, in že 11 let stalno tam biva. Ni prijetno invalidu s 60% v neznosni vročini delati dolgo pot, ko mu jo župan pred nosom. i'oskrbeIi bomo, da ošabni samostojni občinski. mogotce ne bo gonil ljudi na vso vetrove, ako ne' trobijo v njegov rog.
IZ BOHINJSKE DOLINE.
V Savi Je utonil pred dobrim todnim osemletni sin železniškega delavca Pravharja. - Procesijo za dež so napravili župljam iz Bohinjske Bele k sv. Jaaezu ob Bohinjskem jezera v petek 12. avgusta. — Dva gospoda na ieletnUki postaji sta si skočila pred kratkim v lase, eden Slovenec, drugi Srb. — ITvi j« otepal s jezikom, drugi — s palico. In konec: Srb je ostal, Slovenec je dobil »laulpos«. — Neki prožni mojster je silovito hud na »Domoljuba«, očita mu laži, ker no piše po željah liberalnih ia samostojnih. C« ae bo možiček med delavstvom v službi previdnejši, ga bomo pristojni oblasti priporočil) v primerno napredovanje, kar mu ne bo ravno ljubo.
IZ ŠENČURJA NAD KRANJEM.
Pri zadnjih občinskih volitvah so pri nas dobili zjesinjeni liberalci dvanajst odbornikov, dvanajst iih ie pa pripadlo nam. Ko smo toUIi župana! je žreb odločil z« liberalce, .ki imajo sedaj svojega župana, mi pa zato večino ▼ ob-činskem odboru, kar i« tudi neloU vredno. Meseca junija smo sklepali o vesehenem davka ia smo hoteli za plesne prireditve uvesti takso 3dO kron. Liberalci so pa z nami »gubali« najprej za 50 kron, potem za sto in nazadnje smo se ziedinili na 150 kron za vsaito plesno prireditev. Samostojnega kmeta in kovača Martina Bulovca ie ta davek tako razjezil, da je pri občinski seji našim možem rekel« »h.... pa klerikalcem ne bomo vec
gasili, aaj pa v zrak gledajo, kadar
bo gorelo, grem precej domov in vzamem iz brizgalne dušo.« Namesto, da bi naši možje pmeli Bulovca zaraai tega nečloveškega izraza za jezik, so raje potrpeli. Naš odbornik Matija Gasperkn ie svojim prijateljem pravil kako razumejo liberalci izrek: »bližnjemu na pomoč.« Iz samostojne stranke izbacnjeni šenčursfa liberalni general je dal Bulovcu komando, da mora Gašperlina tožiti. Oni teden smo imeli v Kranju pri sodišču obravnavo, kjer so priče Bulovcu točno in natančno pod prisego dokazale, da je res obljubil, da klerikalcem ne bodo šb več gasit. Njegov zastopnik sam mu je svetoval, naj tožbo lepo umakne, kar ie s kislim obrazom in po dolgem upiranju v resnici tudi storil. — Dva nauka gresta iz te hlstori|e: Prvič« Liberalec je proti somišljenikom drugih strank nečloveški in neusmiljen« tako da
mu niti ▼ najhujši sili, ko mu gori, noče pomagati, drugič: Liberalec ie do skrajnosti predrzen, če prav ve, da ]e napravil lumparijo, te gre tožit, misleč, da mu ne boš mogel dokazati, kaj je napravit. — Ne vemo, ali je bil slučaj, ali kaj, da je kmalu po gorenji seji občinskega odbora pri nekem našem somišljeniku gorelo. Par dni prej je imelo gasilno društvo vajo in je brizgalna dobro delala, ko je bilo pa treba pri našem somišljeniku gasiti, je odpovedala. Kaj to pomeni?)
CERKLJE PRI KRANJU.
Pri nas smo pa čudni ljudje) Poslušajte no) — Suša nas pritiska. Vsak dan prosimo Boga, naj se nas usmili, s procesijami hodimo v cerkev; kamnu bi se že smlilil Pa pride nedelja. Zdaj je pa vse dobro) Kaj nas briga suša, kaj drugo, naj se kozolci prekucujejo, mi vriskamo plešemo in — sušo gasimo. Morda bo to pomagalo?) Vse je treba poizkusiti I — V nedeljo je imelo naše gasilno (?) društvo svojo veselico. Pa brez plesa ni šlo; to mora biti, če ne, pa veselica ni, kajne! Ne vem ravno, kako so se kaj imeli, le to so rekli, da je bilo »fletno«, samo muzika je bila preveč »mila«. Že verjamem. Uspeh te veselice je bil pa naravnost presenetljiv; navdušenje do gašenja je bilo tako veliko, da so se kazale njegove posledice še drugo jutro: že ob solnčuem vzhodu namreč se je razlegala zaspana bud-nica hripovega gasilskega rogu preko zaloških in lahovških dobrav.
SARAJEVO.
Pri vojakih nas služi v Sarajevu dosti Slovencev. Samo Orlov nas je nad 20. Le škoda, da se ne moremo nikdar sestati, da bi se pogovorili o naši orlovski organizaciji. Življenje pri Tojakih ni nič proveč vabljivo. Biti moramo vedno v vojašnici. Nimamo nikake prostosti. Nekateri izmed nas so že več mesecev v sarajevski vojašnici, pa si niti mesta in niso mogli ogledati. Čutimo se kakor ujetnike. Nekateri Orli, ki so že nad dva meseca tu, še niti ene nedelje niso mogli iti k sveti maši, ker ne dobe dovoljenja iti iz vojašnice. Zato oi čuda, da silno težko čakamo, kdaj se vrnemo domov v Slovenijo. Mnogi izmed nas imajo natančno preštete ne samo dneve in ure, ampak tudi minute, koliko časa morajo ie ostati pri vojakih. A čas s« premika r tem pustem življenju neverjetno počasi Časopisov ne dobivamo nikakih. Dovoljeno nam je brati Ie »Vojnički Glasnike A mi bi želeli novie iz naših krajev, novic, kako se gibljejo naše organizacije, pred vsem Orlit Seveda o tem »Vojnički Glasnik« ničesar ne pereča. Čitanje drugih listov nam je prepovedano. Kadar dobimo skrivaj v vojašnico »Slovenca« ali »Domoljuba«, je to praznik sa nas. Z veseljem ga beremo vsi, tudi naši nasprotniki, saj posebno iz »Domoljuba« zvemo največ domačih novic. Posebno skrbao čitamo interpelacije naših poslancev v Belgradu. Interpelacija dr. Šimrak* glede vojaštva je napravila vse, brez ozira na stranke, n*/V>Ijši vtis. Da bi se posrečilo izpeslovati Jugoslovanskemu klubu v Belgradu, da bi smeli iti vsako nedeljo in praznik dopoldne vsaj k sv. maši in vsak teden enkrat ali dvakrat na sestanek. Na tem sestanku bi zapeli kako domačo pesem in se pogovorili o naših izobraževalnih organizacijah v domovini. Saj smo tn iz vseh krajev naše domovine skupaj. Imeli bi se toliko pogovoriti med seboj t Čujemo, da namerava v tom oziru posredovati Jugoslovanski klub. Mi mu gotovo želimo čimpreje najboljših uspehov!
SODRAŽICA.
Nove občinske volitve se vrše pri nas 11. septembra. Živahno agitlrajo zlasti katoliški kmetje, sam njihov vrhovni poglavar fe ponujal odborniška mesta po Sinovici in Hudem Koncu, čeprav fe bil prepričan, da larba, ker bodo komaj generali prilezli ▼ občinsko pisarno. Gre jim pač za to, da si osvoje toliko mandatov, da bodo zopet s pomočjo demokratov zasedli županski stolec. Z demokrati bodo tudi po volitvi v vsem edinL Kakor čujemo, si bodo nadeli novo ime, ker jim ie »katoliško« premalo odbornikov prineslo. Utegnefo se celo imenovati SLS. V dokaz, kako krasna SLS bo to. berite sledeče: a) Pri županski volitvi so volili demokratje njihovega županskega kandidata, katoliški kmetje pa liberalce za svetovalce. b) Pri obeh občinskih sejah, ki ste se vršili bržkone nepostavno, so glasovali s de-
mokrati, ž njimi so bežali iz občinske pisarne, kolikorkrat je bilo onemogočiti kak prediog odbornikov SLS. c) Z največjo težavo so spravili naši odborniki na dnevni red predlog za avtonomijo, za katero sta ie dva izmed petita katoliških glasovala. Župan je bil v srečnem položaju, da mu ni bilo treba glasovati, dva sta jo še pravočasno z demokrati iz občinske pisarne pobrisala in le dva na pritisek naših mož pri seji ostala, č) Z liberalci so hodili ▼ deputaciji po Ljubljani okoli višjih gospodov, ko so dobili obvestilo, da so volitve razveljavljene, Tega menda gg. Stupica in Cvar ne bosta tajila, d) Z vso svojo zgovornostjo so se potegovali pri seji z našim razmeram veliko previsoko p>ačo občinskega tajnika kot poslušni sluge demokratskega predlagatelja. Že začetek njihove vlade, ki je bila, hvala Bogu, brez >cciae, pokazal, kam bi občino s svojimi demokratskimi zavezniki pripeljali Le pogum, nemu nastopu SLS se imajo občani zahvaliti* da so jim pri eni sami seji prihranili letnih 13.200 K. Zato, volilci, ako hočete sebi in občini dobro, pometite s temi škodljivci, ki uganjajo samo osebno politiko, načela SLS so pa zavrgli, da si le ohranijo liberalno zavezništvo in svoje časti,
IZ IGA.
»Jest pa pravim, da jih dajmo gajžlat! Za-kaj so pa prej obljubljali, če uiso mislili izpolniti!« Tako je govoril o samostojnih poslancih trd samostojnež, ki se je mnogo trudil, da bi za časa volitev vjel ,kar največ glasov zanje. Tudi najbolj zagrizeni samostojneži čutijo, da so ogolju-lani. »Kmetijski list« vedno bahavo govori e velikih uspehih, ki so jih dosegli samostojni poslane! v prid kmetskemu stanu. Kje pa se poznajo ti uspehi? Najbrže le r žepih samostojnih poslancev, saj ima minister Purelj samo okrog 60.000 K mesečno plače, dohodninske iu druge, Še nikdac tako visoke davke je pa milostno prepustil kmetu. Pa vendar bo nekaj dosegli. Star liberalen n* Igu, sedaj seveda samostojnež, je povedal oni velikanski uspeh, ki ga je dosegla »»Samostojna« ia to je: kancelparagral. Torej edina zasluga samostojne«, da sme vsak tirati duhovnika pred sodišče, te bo rešilo ia osrečilo kmeta. S iarji dol, sa kmeta se pa ne brigamo — v tem smislu deluje, jo njih stari liberalni voditelji. Tako delajo oni, ki so se lani govorili o velikem spoštovanj« d* duhovnika ia o neizmerni ljubezni do kmeta. Ia tako mnogi, pošteni kmetje se jim verjeli..J
IZ KRIŠKE OBČINE.
Ugoden čas je porabil Ignacif Kuhar b Zg. Dupelf, obč. Križe, ko fe začel klati govedo in razsekavati meso ▼ Dupljah in redno vsako soboto v Krizah. Cena mesa 25 K sa kilogram. Meso je prvovrstno in i« priporočljivo že vsled tržiških mesarjev, da ao takof pri mesu znižali ceno od 32—30 na 26 kron kilogram. Ko bi Kuharja n« bilo, bi gotovo š* ščitil oadotne mesaric centralistični župan, da bi bili vsi odjemalci oškodovani.
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Po preteku enega leta se fe dognalo, ko {e vodil tajniške posle g. Poljane Franc, okrajni sluga v Tržiču, pri županstvu tukafšnie občine, da bo moral bivši župan J. Rozman plačati občini oziroma povrniti okrojgo 5500 kron za preveč vpisanih izdatkov itd.
LUŽE OB ŠENČURJU.
Dolgo že čakam kakega »Domoljubovega« poročila od Lužan, pa ti ljudje se nekam neradi oglašajo v časopisih, zato hočem jaz napisati par vrstic. Pred kratkim se je ustanovilo po liberalni organizaciji gasilno društvo. Za načelnika s« je sam postavil gerent Hlepčov Janez; takrat si jo pod krinko nestrankarskega društva pridobil 25 članov in sedaj jih ima še 6, drugi so se odločili zaradi njegove liberalne politike. Napravil je srečolov za popravo gasilnega orodja; noben človek ne ve, kaj je s čistim dobičkom is toga srečolova. Opozarjam poštene Lužane, naj naredijo konec temu liberalnemu paševonju v gasilnem društvu, ki ni zato, da bi ga kdo izkoriščal v svoje namene. Gasilno društvo ima posebno v taki vasi kot so Luže, velik pomen, in če ne b« vse v najlepšem redu, nas zna ta nemarnost ▼ slu« čaja požara stoti na stotisoče.
ai/
I Tedenske novice.
Politične.
p Ubogi samostojneži. Samostojneži Splošno ugibajo, zakaj se je njihov tabor v 6t. Vidu tako ponesrečil, da je bila udeležba tako malenkostna (450 ljudi obojega spola) in da še ti v večini niso glasovali Za zaupnico ministru Puclju, ki se je trudil dokazati svoje »uspehe« za slovenskega kmeta. Na tabor so privlekli celo tajnika srbske radikalne stranke, pravoslavnega duhovnika dr. Janiča. Govorili so o več tisoč ljudi, ki bodo prišli na tabor, obljubljali so 60 okrašenih voz v sprevodu — koncem koncev pa se jih je pripeljalo — 6. Samostojneži navajajo različne vzroke svoje blamaže, toda pravega vzroka nečejo priznati: Slovenski kmet ve, da so se samostojneži popolnoma vdinjali kapitalistični liberalni gospodi, ki od nekdaj zaničuje našega kmeta, da so dalje za mast-;no nagrado prodali slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu, ki nas že zdaj vsako leto izžame za par sto milijonov kron, slovenski kmet ve, kaj so rekli srbski kmetje o samostojnežih, da so profitma-herji in sovražniki kmetskega stanu, slovenski kmet ve,da so samostojneži tisti, ki so najodločneje zahtevali, da se sprejmejo ,V ustavo paragrafi proti Cerkvi itd. Slovenski samostojnež ima pač na sebi pečat judeževega izdajstva in noben minister, noben kmetski tabor nc bo mogel tega izbrisati,
p To da misliti so rekli razboritejši samostojneži, ko so zvedeli, da je bilo na katoliškem shodu v Novem mestu navzočih 10.000 ljudi, na štviškem samostojnem taboru pa 450. Samostojneži imajo to pot prav, ker to da res misliti.
p Premeteni Kušar, bivši predsednik samostojnežev je izrekel v Št. Vidu nad vse modro besedo, da avtonomija (za katero pa so se samostojneži pred volitvami najbolj zavzemali) zato ni mogoča, ker 800.000 prebivalcev ne more svoje vlade vzdrževati. O ti ljuba preprostost samostojnega Kušarja. Ali je g. Kušar tako neveden, da ne ve, da smo Slovenci lansko leto 500 milijonov več plačali, kot smo dobili za svojo vlado in za vse svoje potrebe, in da smo letos tudi 200 milijonov več plačali, kot smo porabili, Ali ne ve premeteni g. Kušar, da je Slovenija dala državi še povrh davkov 400 milijonov posojila, od katerih' bo država založila za slovenske potrebe samo 72 milijonov. Kako se ti ubogi Judeži trudijo, da bi vsaj z lažjo opravičevali svoje izdajstvo. Siromaki.
p Pete lišejo. Samostojneži so poslali s svojega >tabora« v Št. Vidu udanostno brzojavko ministrskemu predsedniku Pašiču. Ne vemo zakaj, ali zato, ker je Pasič Slovencem usilil centralistično ustavo, ki nam bo prinesla na stotine milijonov škode ali. zato, ker je Pašič samostojneže za njihovo izdajstvo dobro plačaj.
p »Kmetijski list« ima nad vse težavno nalogo samostojno stranko tako napihovati, da bodo Srbi in naši kmetje mislili, da j,e,toTcTcl vo1- ko ie vendar čisto krotka m Urednik najboljšo voljo, pa pride
kakšen tabor, ali kakšne volitve, pa se zopet vse podere. Samostojneži, imejte vendar usmiljenje s svojim urednikom,
p Kako liberalci poučujejo Srbe o Slovencih. V belgrajski »Pravdi« je napisal slovenski liberalec dopis h Slovenije, kjer pravi med drugim: »Oni (Slovenci) so pri volji državi dati še večje dohodke in da bi to zmogli, se že pripravljajo na povečanje svojega bogastva. ... Naš kmet sedaj vedno bolj ljubi svoj narod in državo in smatra vse, kar pride iz Belgrada za od Boga dano.« Zato nas belgrajska gospoda v družbi s slovenskimi liberalci in samostojneži vedno dere na meh. Fej, tako suženjstvo in petolizništvo!
p Baranja, eno najrodovitnejših pokrajin naše države smo morali z glavnim mestom Pečuhom glasom mirovne pogodbe z Madžarsko izprazniti in jo prepustiti Madžarom-
Domače novice.
d Brez laži ne gre. ^.Kmetijski list« se dobro zaveda, da so se samostojneži za bogato nagrado popolnoma vdinjali liberalni gospodi, ki hoče strastno sovražiti katoliško vero. »Kmetijski list* tudi dobro ve, da se katoliško ljudstvo tega zaveda. Zato skuša v zadnji številki dokazati, da sprejeta ustava ni protiverska. Med drugim pravi: »S tem je priznano, da mora država skrbeti za verske potrebe, toda na drugi strani je tudi preskrbljeno, da ne more nobena vera izrabljati državne podpore,« »Kmetijski list« s tem namenoma laže, ker ve, da marsikateri duhovnik skoro umira lakote, medtem ko pravoslavni duhovniki dobivajo krasne plače, ve, da župnik za vse svoje ogromno pisarniško delo, ki ga mu večino nalaga država, dobiva poprečno 30 kron na leto, ve, da katoliške cerkve od ustanovljenih maš in drugih ustanov od države ne dobivajo nobenih obresti, »Kmetijski list« tudi ve, da je vlada na drugi strani samo za ustoličenje srbskega patriarha plačala 72 milijonov kron, kar bi za vso slovensko duhovščino, za vse slovenske cerkve in župne urade po sedanji plači zadostovalo — 24 let. — Ali le še ni sram > Kmetijski list«, da tako lažeš?
d Govorice o brezverski šoli so brez vsake podlage« pravi »Kmetijski list« v članku, v katerem skuša dokazati, da ustava ni naperjena proti katoliški cerkvi. Ali lažnivi »Kmetijski list« ne ve, da je v naših šolah že vpeljana sokolska vzgoja, o kateri so jugoslovanski škofje natančno dokazali, da je brezverska, in kljub 10.000 kronam nagrade tega dakaza nihče ovreči ni skušal. Sicer pa sami vidimo, kako sokolstvo sovraži vse, kar je verskega. In Kmetijski list« upa lagati, da so govorice
o brezverski šoli brez vsake podlage!_V
istem članku si drzne brezverski člankar še vedno trditi, da kancelparagraf ni proti veri! Hinavci!
d »Nismo proti veri«, vpijejo samostojneži. V istem hipu z debelimi črkami priporoča »Kmetijski list« kupovanje srečk za dom protiverskega Sokola.
d Kako izrabljajo državni denar. Belgrajski listi prinašajo dan za dnem mične zgodbice, kako belgrajska gospoda, ki sedi
ob državnem krmilu, izrablja svoje meslo za to, da sebi in svoji žlahti polni žepe z državnim denarjem ali pa vsaj s pomočjo državnega denarja. Gniloba v belgrajskih vladnih političnih krogih je tolika, da smrdi do neba. Tako se je sedaj sestavila neka družba, ki naj bi postavila veliko tovarno za orožje. In kaj zahteva ta družba od države? Da mora pokupiti polovico akcij (50 milijonov dinarjev), da mora imeti prosto carino za uvoz materijala, 50% popusta pri železniški vozarini, da mora država graditi železnico do tovarne itd. Tako bi gospodje delničarji bogateli na račun države in davkoplačevalcev, — In kdo ima glavno besedo pri tej družbi? Sin ministrskega predsednika Pašiča, Rade, bivši minister Velizar Jankovič, pravoslavni duhovnik dr. Janjič, ki je govoril na samostojnem »taboru« v Št. Vidu in drugi- _
Druga zgodbica: V Belgradu so postavili pri bolnici sedom barak, ki so tako slabe, da se jih bolniki boje kot vrag križa, ker vanje dežuje. Država je plačala zanje — 5,200.000 kron. Slovenski tesar-poštenjak bi jih postavil tudi za 2 milijona in bi še lep dobiček naredil pri njih. Kdo je spravil ostalo svoto? — Trboveljska družba je podražila premog, dasi posebno v ta namen sestavljena komisija ugotovila da dela dru/ba že sedaj ogromne dobičke in je zato vsako zvišanje oderuštvo. Ni nič pomagalo. Družba je potrkala pri belgrajskih gospodih — in premog se je podražil. — Samostojneži pa ne merejo prehvaliti sedanje vladne uprave. Že vedo, zakaj!
d Kralj Peter je bil v ponedeljek zvečer z velikimi slovesnostmi pokopan.
d Kralj Aleksander je v Parizu boJan na tlepiču, kakor pravi vladno poročilo in se raditega ni vdVežil očetovega pogreba. Na narod je izdal proglas, . . j: . «ijfc.j^P d Občinske volitve za razveljavljene komunistične odbornike se bodo v Ljubljani vršile dne 20 septembra,
d V 24 občinah na Kranjskem se bodo vršile dopolnilne občinske volitve za razveljavljene občinske odbornike.
d Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek, bo sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji, V poštev bi prišle v, prvi vrsti te-le šole: Tehniška srednja šola fpoprej Obrtna šola) v Ljubljani, Drž. trgovska i? .v Ljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani in Cehu itd. Invalidi, ki bi hoteli obiskovati omenjene šole in so zato fizično in po predizobraz-bi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nad-pregleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, od* delek za socialno skrbstvo, invalidski odsek, takoj, najpozneje pa dol. septembra t. 1. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, se opozarjajo na razglas ravi nateljstva omenjene šole v Uradnem listu št« 93 od 8. avgusta t. 1. — Pogoji za sprejem učencev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru istu »Kmetovalec« št. 13 od Za sprejem v Rudarsko šolo
so ___
15. julija t. 1.
ivui luuai -m icn, - v.»i uivauui,
do sprejeti v omenjene šole, bodo za ves ča» pouka v oskrbi invalidskega odseka in sicer: invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju bodo * staležu Invalidskih domov v Ljubljani ali Cel)i» invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjih žol oziroma
zavodov, katere stroške krije invalidski odsek, — Ker so sredstva, s katerimi razpolaga invalidski odsek, zelo skromna, se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le invalidi z najmanj 50% delanezmožnosti, ki so sami kakor tudi njihovi starši brez vsakih sredstev, kar morajo dokazati z ubožnim spričevalom,
d Za Škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan priljubljeni mladinski in vzgojni pisatelj, urednik »Angelčka« in »Vrtca« Jožef Vole, župnik na Rovih pri Kamniku.
d Pri sv. Anionu v Štangi bo letos shod na Angelsko nedeljo po škofijskem in MohorsKem koledarju, t. j. 4. septembra.
d »Kmetska županska zveza.« 1. Občine in županstva opozarjamo, da je v zalogi še nekaj celotnih letnikov »Občinske uprave«, vezanih in nevezanih. — Ker je vsebina trajne vrednosti, članki, zlasti vprašanja in odgovori aktualni tudi še danes, zato bi bilo želeti, da si nabavijo županstva to — za nje tako potrebno knjigo, kjer je še. nimajo, ali pa, kjer nimajo popolnih letnikov. — Obrnejo naj se na odbor »Kmetske županske zveze, Ljubljana«. — 2. Tem potom naznanjamo, da bo občni zbor »Kmetske županske zveze« dne 14. avgusta t. 1. v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. —■ Podrobno še objavimo.	Odbor.
d Prireditev Pevske zveze v Kamnika se vsled smrti Njeg. Veličanstva kralja Petra I. preloži na poznejši čas. Zbore prosimo, da kar naprej vadijo, ker bo spored prireditve isti kot je bilo naznanjeno.
d Kje je postava xa avtomobile? Gospodje po avtomobilih se vozijo kot nori in povozijo sedaj enega, sedaj drugega. Pri Trojanah je Win-dischgraetzov avtomobil smrtno-nevarno povozil nekega tesarja, neki drugi avtomobil cestarja In zopet drugi je do smrti pobil nekega posestnika. Ko bi kmet imel avtomobile, kdaj ji mu jih že prepovedali, verižniški gospodi pa je vse dovo-jeno.
d Zasedeno! Liberalec z dežele se je jako moderniziral. Politiko vam pozna kot svojo dlan. Nekoč pride v Ljubljano ter gre v hotel spat. Ponoči pa mora v kotiček, kamor so še cesarji, dokler so bili, k nogam hodili. Pa glej
S a zlomka, na vratih se je blestel napis »Zase-enol« Možak »e je po glavi popraskal, grdo
Eljunil predse ter vzkliknil: »O ti prokleta anda italijanska! Torei tudi to so zasedli!« d Bogokfctstvo. V nedeljo, 24. t. m., ko so se pripravljali Sokoli na otvoritev svojega telovadišča v Ljubljani, je ob pcl-osmih zjutraj šel neki Sokol v kroju po Bregu v spremstvu malega otroka. Dež je narahlo rosil. Tedaj glasno vzklikne Sokol: »Proklet, hudičev Bog, da je dal dež.« Priče na razpolago. — Starši, pazite na d Pevski »bori! Kot priloga »Pevcuc sta izšli naši himni: Pravdo Bog (Bože pravde). Lena naša domovina, obe s slovenskim besedilom in Eicer za moški in mešani zbor ali enoglasno z orgijami. Pridejana je tudi priljubljena Premrlo-va Zdravica (Spet trte obrodile) za moški in mešani zbor. Pevski zbori, posezite po tej praktični izdaji naših himen. Prodaja se zvezek po K 5.— v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
d Železniška nesreča. 18. t. m. je pri postaji Krško skočil a tira osebni vlak. Proga je bila raztrgana na 250 m dolžie. Nesreča se ni zgodila nobena.
— Strašna nesreča v Vodicah. Dne 16. avgusta je kopalo v Rojčevi jami 18 vodiških deklet j»esek. Ob četrt na eno uro popoldne se je pa podsula približno 2 m visoka plast zemlje, ki jo zasula popolnoma Marjeto Rahnetovo iz Bukovice in Marjano Novakovo, do pasu pa Angelo Bida. Novakova je klicala: »Pomagajte! Pomagajte!« Izkopali so jo še živo, 81 letno Marjeto Rahnetovo so pa izkopali mrtvo.
d Tatvina. Iz Št. Vida pri Stični se nam porota, da so neznani tatovi tekom letošnjega leta vlomili že štirikrat v stanovanje Antona Cebular-ja (vulgo >Šoga<), ki stanuje v Grižah, h. št. 1. Zadnjič so vlomili dne 18. avgusta t. 1. in mu odnesli sledeče piedmete: celo, še skoro novo obleko iz temnega orožniškega suknja s sivočrtano podlogo; sukjo iz vojaške sive odeje z ovratnikom, obšitim z zajčjim kožuhčkom; telovnik in
hlače iz rižastega bavžuna (žameta), t. j. takozva-nega »Teufelszeuga*; tudi zgoraj omenjena zimska suknja je imela nivočrtano podlogo. Ker je iz vlomov razvidno, da poznajo tatovi prav dobro vsak kotiček v stanovanju Čebularja, ni izključeno, da tatovi niso od daleč, in da bi znali pri Če-bularju ukradeno predmete prodati v bližnji ali pa daljni okolici; pred nakupom teh predmetov se svari. Kdor bi pomagal, da dobi Anton Čebula r ukradene predmete nazaj, dobi 300 K nagrade; za samo izsleditev tatov pa se izplača nagrada 100 kron.
— Požar v Zalogu pri Cerkljah. Dne 16. avgusta ob polenajstih ponoči je izbruhnil v
skednju Miha Gašperlina, podomače Mihevca, požar, kateri je v najkrajšem času upepelil hišo, hlev in pod. Gašperlinu je zgorelo vse kmečko orodje, krma, ena svinja in štiri kokoši. Škode do 100.000 kron, pogorelec je bil pa samo za 1800 kron zavarovan.
d Preglasna kritika. Mesto je nestrpno pričakovalo govornika. Velikanska dvorana je bila nabito polna. V skrajnem kotu sta stali dve mladi gospodični. Govornik stopi na oder. Tedaj pravi prva gospodična drugi: »Lep pa ni, lep. Govornik se jima iz daljave prikloni rekoč: »Pa dobro sliši!«
d T„ Sela: Sploh nič dobil. F. Z.
,9QQ»oooooooQooeoooooooooooonrtoooooooooooooaooofloooggggooooocooooeooocx>
Gospodarski obzornik.
cene za Italijo, so plačevali od 20—22 K. Ti so bili tudi vsi prodani. Ostale vole, bili so vsi lepo rejeni, so plačevali po 17 do 18 K kg, krave za mesarje po 4 K, boljše vrste pa več, do 13 K kg. Konjem so cene zelo padle. Lepega konja si mogel dobiti od 8000 do 9000 K, toda kupcev ni bilo nobenih. Kakor rečeno, kupčija je bila; izredno slaba. Vsak hoče za kolikor lej mogoče še ugodno ceno prodati svojo živ vino, ker doma nima krme, da bi mogel žival prehraniti čez zimo.
g Na zadnjem semnju v Karlovcu soj bile cene za t kg žive teže: Goveja živina! 10 do 20 K, teleta 12 do 18 K, ovce in kozei 8 do 12 K, svinje 22 do 30 K. Seno srednje vrste 500 K za metrski stot; kupuje ga največ vojaštvo po 400 do 600 K.
g Skrb za mesarje. Ministrstvo za tr-l govino in industrijo je izdelalo načrt, poli katerem je goveja zaklana živina prostati izvozne carine, ravnotako tudi na svinjsko)) meso do 300 K. — Carina na živo govejo!,' živino še vedno obstoji, prešičem se jc palj celo zvišala od 100 na 200 dinarjev, — Sej vidi, da sedi v ministrskem svetu zastop-| nik mesarjev minister Pucelj. Kmetje pa|j krvavo pogrešamo zastopnika kmetov. ^
DAVKI.	^
g Visok vinski davek pri nas in ▼ Ita«j liji. Vlada upelje pri nas užitninski daveltj po 35 dinarjev od hI. Ljudje še molče, keri se davek še ne pobira, toda bo hujše za-* grmelo takrat, ko se prične. — Italijanska! vlada je določila davek na vino po 15 liijj od hektolitra. Vinogradniki so vsled tegar strašno razburjeni.	1
g Dohodki carine v juliju so znašali' 48 milijonov 936 tisoč 804 krone.
g Dohodninski davek. Ministrski sve€ je podpisal zakon za dvanajstine (mesečni proračun), kjer je rečeno: Davčna dolžnost! plačevati dohodnino, obsega osebe, kate-ii rih letni dohodek presega 4800 K. Izjemo-] ma se za leto 1921 ne odmerja dohodninaij od dohodka izpod 10.000 K.
PROMET.
g Na račun vojne odškodnine, ki namJ jo ima plačati Nemčija, namerara naročit^ naša država v Nemčiji 450 lokomotiv, 7QGfj osebnih vagonov, 3000 zaprtih tovornih va gonov, 3000 odprtih tovornih vagonov, vlake za orodje in službeno osobje, mo« . ve itd, V ta namen je že odpotoval v Belr»|
S d odposlanec nemške vlade nadjnženitj"
CENE.
g Ljubljanski trg. Cene govejemu mesu od 22—34 K, Pričakovati je, da bodo cene mesu padle. Telečje meso 18—22 K, slanina 46—50 K, mestoma do 55 K. Svinjskega mesa in slanine primanjkuje. Cena prašičem se je vsled draginje koruze dvignila.
g Cena lanenega semena. Pri nas kupujejo po deželi razni prekupčevalci lane-no seme p i 10 K kg. Na Češkem stane 100 kilogramov lanenega semena 415 češkoslovaških kron.	'' g Cena koruzi je poskočila od 670 K na 820 K za 100 kg. Zanimivo je to, da je na Dunaju koruza cenejša kot pa v Sremu (del Slavonije) — Fižol prodajajo po 700 K ječmen jari po 1000 K, ozimni po 800 K, oves po 700 K za 100 kg.
g Cene v Novem Sadu za 100 kg: Pšenica 1000 do 1020 X, rž 760 do 780 X, ječmen 750 do 800 K, oves 650 do 700 K, koruza 730 do 750 K, moka štev. 0 1500 do 1550 K. Cene so pri nas stalne, dočim v inozemstvu 7: 'ajo.
g C.u poljskim pridelkom na Mažarskem so se v zadnjem času podvojile. Pšenica, ki je popiej stala metrski stot 700 K, stane sedaj 1440 K. Cena rži je poskočila za 280 K, koruzi za 250 K, staremu ovsu za 290 K, novemu ovsu za 300 K, ječmenu za 175 K pri metrskem stotu. Cene so navedene v mažarskih kronah. Znatnemu povišanju cen je kriv?, dolgotrajna suša.
DENAR.
g Dolg v znesku 14 milijonov francoskih frankov ie plačala naša država pri »Francosko-srbžki banki«.
g Posojilo v znesku 500 milijonov frankov namerava najeti naša država v Ameriki. V to svrho se že vrše pogajanja našega finančnega ministrstva potom ameriškega poslaništva v Belgradu z ameriškimi bankami. Pravijo da je to pogajanje ugodno in da pride kmalu do zaključka.
g Nov papirnati denar po 10 in 20 dinarjev, ki ga je naša vlada naročila v Ameriki, bo kmalu dogotovljen .
ŽIVINA.'
g Na živinjski semenj v Stični na Dol.,
ki se je vršil v soboto, dne 20. t. m. je bilo prignanih veliko konj in goveje živine, toda kupčije ni bilo skoraj noDene. Veliko živine je bilo prignane iz Be-le krajine, kjer je suša skoro vse uničila. Pitane vole, dolo-
dtrvn 362
BAZNO.	, ,
g Pravilnik za kmetijske šole. Po novem pravilniku za kmetijske šole, je število kmetijskih šol na ozemlju naše države neomejeno. Dovoljenja za otvoritev kmetijskih šol se bodo dajala tudi zasebnikom, ki bodo dobivali tudi državno podporo-
d Urad »Ljubljanskega velikega semnja« izda povodom semnja oficijelen sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajo-čin tvrdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike tu- in inozemcev. V katalogu bodo razvrščene firme v treh oddelkih, in sicer bo prvi oddelek obsegal seznam razsta-viteljev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam razstaviteljev z navedbo paviljona in številke, ki jo imajo v paviljonu. V tretjem oddelku pa bo abecedni seznam kategorij izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavajo. Kakor samo po sebi umevno bo katalogu pridelan vodnik po sejmišču in najnovejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovanskih narečjih, tako, da bo že s tem otvoril najboljšo reklamo za tvrdke, ki bodo vanj uvrstile svoje oglase.
g Krediti za poljedelske zadruge. Glavna zadružna zveza je povodom vprašanja poljedelskih kreditov imela posebno konferenco, na kateri se je sprejela resolucija, ki zahteva, da se poljedelskim zadrugam preskrbijo prednostni krediti. Resolucija se je takoj poslala poljedelskemu ministru Puclju. Minister Pucelj je obljubil, da se bo uredba o poljedelskih kreditih revidirala, in sicer tako, da se bodo poljedelski krediti razdelili v dve skupini, na kredite za organizirane kmetovalce in na kredite za neorganizirane kmetovalce. Od celokupnega kredita se bo določilo 25 odstotkov onim poljedelcem, ki so imeli škodo vsled poplav ali požara. Zadružni krediti se bodo dajali naravnost preko uprave fondov. Izvolil se je poseben odsek za definitivno rešitev, v katerega so bili imenovani zastopniki poljedelskega ministrstva in zadružne zveze. Rešitev bo izšla v najkrajšem času.
g Svilo za sita in papir za sobsslikar* ske šablone ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je debelosti št. 7 in je 102 cm široka.
g Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovatelji cementne opeke naj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta št. 22 do 1. septembrat. 1.
g Kako si ljudje pomagajo. Vsled suše primanjkuje marsikje krme. Vsled tega so bili ljudje prisiljeni, si pomagati. V nekem kraju na Dolenjskem so si pomagali ljudje tako-le: V bližini vasi se nahaja stoječa voda, kjer raste povodna rastlina imenovana lokvanj, ki cvete začetkom poletja in ima lepe cvete, široki listi pa so v vodi ali pa malo nad vodo. Ljudje nazivajo lokvanj v dotičnem kraju z napačnim imenom pljučnik. Ta rastlina napravi v vodi po več metrov dolge korenine, ki so velikokrat tako debele kot moška pest. Ker nimajo ljudje s čem prekrmiti prešičev, trgajo te korenine iz vode, jih sesekajo na kosce, primešajo malo korenja in skuhajo. Ljudje so mi pravili, da prešiči še precej radi uživajo tako hrano. Dobro bi bilo, da kdo prešiče preišče, koliko hranilne vrednosti ima navedena rastlina lokvanj.
a*
g Skupščino prodajalen I. del. kom. društva
bodo po sledečem redu: Dne 28. avgusta t L po prvi službi božji v Breznem, po litanijah v Rušah, dne 4. septembra po prvi službi božji v Sv. Križu pri Litiji, po litanijah v Šmartaem pri Litiji, dne 8. septembra t. 1. po prvi službi božji v Križah, po 10. službi božji v Trzinu, dne 11. septembra po 10. službi božji v Škofji Loki, po litanijah v Kranju. Na skupščinah se bodo obravnavale vse važne zadrugine zadeve, volili se bodo tudi zaupniki. Člani udeležite se polnoštevilno svojih skupščini
g Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za erarske operacije v Ljubljani je izdala brošuro o zložbi poljedelskih zemljišč, ki popisuje namen in koristi zložbe za udeleženega poljedelca in uradno izložbeno postopanje. Brošuri pri-klopljena sta tudi dva načrta, iz katerih se razvidi, kako zgleda zemljišče pred in. po zložbi. Ker je zložba velike važnosti za naše kmetijske razmere, se kmetovalci opozarjajo na to brošuro, katero dobe tisti, ki se resno zanimajo za to zlož-bo, brezplačno pri deželni komisiji za agrarske operacije v Ljubljani.
g Posebno dobra žetev ▼ Avstriji. Nemški listi poročajo, da je letos v Avstriji za 100 odstotkov boljša žetev od lanske.
— Prevoz alkoholnih pijač preko Amerike je strogo prepovedan.
g Žitna letina na Mažarskem je izpadla dobro. Poznejša suša je uničila skoro vso otavo in koruzo. Vsled tega bo znatno pomanjkanje krme za živino.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard.
Franc Polianec.
(Dalie.)
Poslovenil
Tekli smo torej okoli peščenega griča, pa
je nismo srečali, dasi srno po dolgem zasledovanju zadeK iznova na krvavo s led in io sledili nekaj milj najprej to, nato v ono smer, med tem sva se pa Orme in faz čudila Higg-sovi trmi in vztrajnosti. Ko je nazadnje že on začel dvomiti, smo našli levinio v neki jami in sprožili proti njej nekaj strelov, ko je še-pala preko nasprotnega vrha; eden io je zadel, zakaj prevrnila se je, nato se pa zopet rjoveč pobrala. Strel je dejansko prišel iz kapitano-ve puške, toda Higgs, ki je bil kot marsikateri neizkušen Človek, ljubosumen lovec, ie izjavil, da je bil njegov in nama se ni zdelo vredno ž njim se prerekati.
Pehali smo se naprej in jo prav pod grebenom umerili naravnost proti levinji: sedela je pokonci kot velik pes, pa tako oslabljena, da ni mogla drugega kot strašno rjoveti in s šapo po zraku biti.
»Sedaj je pa moja vrsta, stara gospa«, je vzkliknil Iliggs in jo je pet jardov daljave kar gladko izgrešil. Drugi strel je bil bolj uspešen in zgrudila se je mrtva.
»Pridita«, je dejal navdušeni profesor, »odrli jo bomo. Sedela je na meni, jaz pa nameravam sedeti na njej marsikak dan.«
Tako smo začeli posel, dasi sera jaz, ki sem imel precej izkušnje v tej puščavi in se mi vreme ni kar nič všeč zdelo, želel pustiti zver, kjer je ležala in se vrniti proti vasi. Trpelo je dolgo, zakaj edino jaz sem imel nekaj izkušnje, kako se živali odirajo, pa je bilo v tej vročini nad vse neprijetno.
Nazadnje je bilo narejeno in obesili smo kožo v dve gubi na puško, da bi io po dva od nas nosila; okrepčali smo se z vodo iz steklenic (jaz sem pravkar zasačil profesorja, kako si je s to dragoceno tekočino umival kri z obraza in rok).Nato smo se napotili proti oazi, pa smo le dognali, da nihče izmed nas nima niti najlahnejše misli o pravi smeri, dasi smo bili vsi prepričani, da pot poznamo. V naglici smo pri odhodu pozabili vzeti kompas,
solnce pa, ki naj bi bilo v navadnih razme-rah naš vodnik in ki smo se v odprti puščavi vedno nanj zanašali, je bilo pokrito s čudno meglo, ki smo jo popisali. Bili smo venda
se smo
Bili smo vendar toliko pametni, da smo odločili vrniti se k peščenemu grebenu, kjer o ubili levinjo in od tam sledili odtise naših lastnih nog nazaj. To se ie zdelo dovolj pre. prosto, zakaj enaki grič se je dvigal pol miijg daleč.
Dosegli smo ga godrnjaje, zakaj levja ko-ža je bila težka, pa smo doznali, da je bil to čisto drug greben. Ko smo stvar premislili in preudarili, smo spoznali svojo popolno ?moto in se obrnili proti griču, ki je bil očividno pravi — z istim vspehom.
Zgubili smo se v puščavil
IV. Poglavje.
Smrtni veter.
»Deistvo je«, je dejal tedaj Higgs, ki je govoril kot v prerokbi, »dejstvo je, da so vsi ti prokleti peščeni griči eden drugemu podobni ko jagode, nanizane okoli vratu mumije, in zato jih je težko razločevati. Adams, daj mi to posodo z vodo, izsušen sem kot pečmea za opeko.«
»Ne«, sem na kratko dejal; »se utegnete pred koncem še bolj izsušiti.«
»Kaj mislite? O, vidim, toda to je neumnost; ti-le Zevi nas bodo poiskali, v najhujšem slučaju bomo pa morali čakati, da solnce vzide«.
Povzročala ga je, kot sem vedel, saj sem ga že večkrat prej slišal, bilione in bilione peščenih delcev, ki so se drug ob drugega za-devaa. Ozrli smo se. odkod prihaja, in smo zapazili v daljavi velik in gost oblak, ki je z izredno brzino dr vil proti nam, piea njim pa ao šli ločeni stebri in lijaki enakih oblakov.
»Peščeni viharl« je dejal Higgs in njegov žareči obraz ie nekoliko obledel »Slabo nam kažel To je od tega, če človek danes zjutraj z napačno nogo vstane; ne. to ie vaia krivda, Adams; vi ste mi to noč zasolili ia jeze nad mojimi ugovori« (profesor ima razne vrste take vraže, kar sc posebno neumno vidi pri tako učenem možu). »Prav, kaj naj storimo? AH naj se zavarujemo pod liribom, dokler ne preide?«
»Mislim, da n« bo prešel. Nič drugega nam ne preostaja kakor moliti«, ie pripomnil Orme z genljivo vdanostjo. Oiiver je po mojem mnenju ob nenavadnih prilikah najhladnokrv-nejii človek izmed vseh, kar sem nanje naletel, izvzem&i morebiti narednika Kvika, ki j« pa seveda skoro dovolj star, da bi bil labko njegov oče. »Igra, se zdi, se kar dobro začenja«, je pridodejal. »No pa vi ste ubili dva leva, Higgs, in to je že nekaj.«
»Naj ju zlodej vzamel yi lahko umrete, če hočete, Oiiver. Svet vas ne bo pogrešal; toda pomislite na izgubo, če se meni kaj pripeti. Jaz ne nameravam tega, da bi me pokončal ta ostudni peščeni vihar.
Jaz nameravam živeti, da spišem knjigo o Muru«, in Higgs je grozil s pestmi proti bliža-čim se oblakom z izrazom na obrazu, ki je bil v resnici plemenit. Spomnil me je na Ajan-ta ki je blisk klical na koraižo.
Jaz pa sem medtem premišljeval.
»Poslušaita« sem deiaL »Edino naše upanje je, da olistanemo, kjer smo, zakaj če se ganemo, bomo gotovo živi pokopani. Glejta; tukaj je nekai trdnega, kamor labko ležemo«, in pokazal sem na skalnat greben, neke vrste jedro iz strjenega peska, čigar površino so ogladiii viharii. »Na tla, mirno,« sem nadaljeval, »in to levjo kožo čez naše glave. To no morda pomagalo zadrževati pran, da se ne zadušimo. Hitro, ljudje; že grel«
Res ie prihajal z mogočnim, tožečim tuljenjem. Komaj smo polegli s hrbti proti pišu — usta in nosove smo skrili kot velblodi v enaki nevarnosti, z levjo kožo smo si pokrili glave in telo do polovice, tace smo varno podvili podse, da bi iih vihar ne odpihal. Ko je divje padel po nas vihar in prinesel « seboj temo. — In tu smo ležali uro za uro; nismo mogli gledati, nismo mogli govoriti zavoljo grmečega hruma nad nami. Samo od ca; sa do časa smo se nekoliko dvignili z roKanu
ia kolttni, da otreacmo teto peska, Id m je nakupičil na naših telesih, sicer bi nas ml laprl V živ tfrob.
Straine so bile nadloge, ki smo {ih trpeli _ nadloga vročine pod smrdečim levjim kožuhom, nadloga zraka, napolnjenega s prahom, ki nas je dušil skoro do smrti, nadloga žeje, zakaj nismo mogli seči po naši pičli zalogi vode, da bi jo pili. Najhujše od vsega je bil pa morebiti neprestano dviganje ostrega prahu, ki te je drvil z strahovito naglico in je nazadnje
_ neverjetno se bo zdelo — zvrtal luknje v
našo tenko obleko in nam obdrgnil kožo, da je postala vsa hrapava.
»Ni čuda, če se egiptovski spomeniki tako lepo blišče«, sem slišal ubogega Higgsa zopet in zopet mrmrati v moje uho, začelo se mu je namreč mešati; »nič čuda, nič čudal Moje golenice bodo zelo primerne, da pogladijo Kvikove Škornje za ježo. O, vrag vzemi leve. Zakaj ste mi pomagali kožo soliti, vi, stari osel, zakaj ste mi pomagali soliti? Zdaj sem ves razsoljen.«
Nato je postal popolnoma zmeden in je jamo stokal.
Morebiti nam je pa to trpljenje bilo v korist, sicer bi bili onemoglost, žeja m prah premagali naše čute in nas zazibali v spanje, iz katerega bi se ne bdi nikdar zbudili. Seveda pa tedaj nismo bili za to hvaležni, zakaj smrtni boj je postal skoro neznosen. In res mi je Orme kesneje pripovedoval, da je bila zadnja stvar, ki se je ne more spomniti čudna domišljija, da si je pridobil velikansko premoženje, ker je Kitajcem prodal novo muko: kako se vroč pesek s pihanjem neprestano vsipa na žrtev.
Kmalu nato nismo mogli več šteti časa in še le kesneje smo zvedeli, da je vihar trajal polnih štirindvajset ur. Med tem smo navzlic različnemu trpljenju postali več ali mani neobčutljivi. Enkrat sem se za hip spomnil strašnega rjovenja in žvižganja peščenega biča; sledila je prikazen — obrazek mojega sina — tega ljubljenega, davno izgubljenega sina, ki sem ga iskal toliko let, in za katerega sem prenašal vse te reči. Nato sem brez vsakega presledka začutil kot da je moja ledja presunilo vroče železo ali zažigalno steklo in s strašnim naporom sem se razmajal in videl, da je vihar prenehal in da je razbeljeno sojnee delalo mehurje po moji koži, ki jo je vihar odrgnil in ranil. 2mel sem si zapečeno nesnago z oči, pogledal in videl dva nasipa kot dva groba, iz katerih so molele bele noge.Prav tedaj se je par nog, daljši par, razgibal, pesek se je krčevito dvignil in z zamolklim glasom izgovarjajoč zmedene besede je vstala postava Ofiveria Ormeja.
Za hip sva obstala in strmela drug v drugega, bila sva čudna na pogled.
»Ali je mrtev?« ie zamrmral Orme in pokazal proti Higgsu, ki je bil še zakopan.
»Bojim se, da,« sem odgovoril; »toda pogledati hočeva;« in skrbno sva ga začela odkopavati.
Dobre knjige«
Spolnnj zapovedi. Domžalski {upnik, g. Fr. Bernik je spisal 86 strani broječo knjigo z gore-njim naslovom. Svoj spis posvečuje v prvi vrsti župljanom, ki bivajo v precejšnjem številu v Ameriki. V knjigi je v obliki pridig podana razlaga zapovedi krščanske ljubezni in deseterih božjih zapovedi. Govori so dobro zasnovani in jih bo vsakdo z veseljem in pridom Stal. Knjiga se naroča pri pisatelju. Cena nam žal ni znana.
Parni koteL Ing. Gvidon Gulič, Jugoslovanska knjigarna je pričela z izdajanjem »Znanstvene Knjižnice« in prvi zvezek obravnava prednost iz tehniškega sveta. Pričujoča knjižica obravnava na jedrnat . način parne kotle. Pisatelju se je posrečilo opisati na omejenem prostoru najznačilnejše sisteme parnih kotlov in navesti pri vsakem sistemu njegove bistvene lastnosti in njegovo najprimernejšo uporabo, V nadaljnjih odstavkih se seznanimo s posameznimi sestavnimi deli parnega kotla,
.	, jremo in opremo take naprave.
Najbolj bodo ustregli odstavki, ki govore o obratovanju, cnafenju parnih kotlov, o poškodbah in o eksplozijah, kako se jih prepreči, oziroma kaka popravila so možna. Tu je obravnavano res vse, kar ie treba vedeti pri praktičnem obratovanju. Za tem so navedena revizijska pravila, predpisi za kurjače in njihovi prestopki. Kakor je razvidno iz vsega, je knji-
žica mnogostranska in posebno temeljita za
onega, ki ima neposredno opraviti s parnim kotlom in naj si je to kurjač, delovodja ali gospodar. Knjigo moremo prav toplo priporočati.
— Zunanja oprema knjižice je lična, format priročen. Glede slik bi želel, da bi bile razvrščene v tekstu, ker pri vednem prelistavanju trpi nazornost opisovanja. Vezan izvod velja 40 K.
ZAHVALA.
Najtoplejšo zahvalo izrekam predvsem gg.zdr vnikoma dr.Savnikuindr.Mayerju, CC. gg. profesorjem iz zavoda sv. Stanislava, ooleg domače duhovščine g. kaplanu Šimencu, fantovski ln dekliški Marijini Družbi, bb. Orlom ln vsem, ki so se udeležili pogreba mojega iskreno ljubljenega sina	v
Jožefa Žiberf
Enako zahvalo izrekam tudi vsem onim, £1 so nas ob bridki izgubi tolažili v nasl žalosti, ki so položili vence in cvetje na njegov pretani grob.
Predoslje, 20. avg. 1921.
JoZef Žibert.
BŽ6H6 rožičke kapu,'e tr?°vin-a •e.™®?'
ljana, Wolfova ulica 12.
SEVER & KOMP., Ljub-
2865
C|||JE Pfipc in v«e drage deželne dunr, UUDC pridelke kupuje po
f Fran Pogačnik Ljubljana
2884
DUNAJSKA CESTA 86.
KMETOVALCI! Knpujem po najvišjih dne v. cenah
pšenico, rž, ječmen, oves
L BOJC, Selo-Mosto pri Ljubljani.
Edino najkrajše črte preko HHVRE CHERBOURGA in ANTWERPENfl v NEWYORK«
Vozne listke ln zadevna pojasnila izdaja adino konc. potovalna pisarna
IVAN KRHKER v LJubljani
Kolodvorska ul.Hl blizu glavnega kolodvora.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljSe in najceneje.
nif A ni I A I/ A nižjih razredov srednjih
Ulffi USsJMiVA šol se sprejmeta pri boljši rodbini brez otrok v popolno oskrbo. Plačilo polovica v živilih. Cenjene ponudbe pod »Srednješolca« 2965 na upravništvo »Domoljuba«.
Angleška parobrodna dražba
CUNARD LINE.
Odprava potnikov I., n. in UL razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
J^P- Sprejmem II A n(Jfl| Ift k 8 fantkom
takoj robraženoJT AnnlNdUod 4 do 7 let, katera zna šivati in opravljati vsa hišna dela. Plača in hrana dobra. — F. ČUDEN V LJUBLJANI, Selenburgova ulica št 7.	2945
Kuhinjska pomivalka in ribovka
7» nn hnrinikih 8e "Preime v Btalno 8,ui-
£d |IU IIUUIIIIUII bo. Glede plače in drugo se je zglasiti v pisarni hotela »Slon» zraven pošte.
borovih drogov
;ht~ KUPI SE 1000 |
do 1500 komadov za električni daljnovod 8'5 m do 10 m dolžino proti takojšnji dobavi. — Cenjene ponudbe na: 2925 »Elektrarna Zagrac d. d.« y, Višnjigori.
Bazno- pnij|£Tlfrt 8tanov^tno> dobite po vrstno rUnld I VU konkurenčnih cenah
edino le v nljvo laccii trgovini s pohištvom:
IV. Andlovič, mizar, Ljnbljana, Kolizej, Gosposvetska cesta št. 13. vrata St. 38. 29X7
Ui$Q 7 nnciilnn hlevom in vrtom ter za nlOd L yilOlllllUj 44 mernikov posetve se skupaj ali razdeljeno takoj pod roko proda. Več se izve pri L. Rebolj, KRANJ. Istotam se proda tudi
šbt 1 voz za poljsko uporabo.
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke
Ženue ure Uhani Hajitcrejia trgovin: or,zlatnine lo srekrolte p> ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Zahtevajte ponudbe 1
Pšenico, rž, ječmen, fižol /£&>ii
2883 laneno seme nujrišjihVenah
Fran Pogačnik LJubljana
Fotograf gre na deželo.
Na deželo pride iotograf na zahtevo in ne računa nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvrSuje najlepše slike v najkrajšem Času. PlSJte dopisnico z catančnlm naslovom na Hugon Hlbšer, fotograf, LJubljana Valvazorjcv trg itev. 7. nasproti Križanske cerkve.
Škode in nadloge
se obvarujete le ako pokončavate miši navadne in poljske
podgane s „Poginom" Škatlja po . . K 6,— stenica z „Rapltfoa" steklenica po K 12.— ičnrke z „Morinom" žkatlja po ... K 6.— Vsa sredstva preizkušeno najsigurneje učinkujejo!
I. C. KOTAH,
diogetijH, Ljubljana \Volfova ulica 3. ^Ttgovci popust!	Trgovci popujt!
TaI B^jf fll Podleskovo ali prešičkovo seme, lipovo, bezgovo in' irnika cvetje, norično ali beladona perje, čemerika !n sladke koreninice, trSlikovo lubje 1.1, d. kupi «ako množino in po naivUji ceni — Ed. Pišler Vrhnika, Slovenija.
Manufakturno
blago
se kupi najceneje pri Kngeloslav Hrastnik,
Itarlovska cesta 8. Jerančič.
Pohištvo
fn ceno! "llakor^ud^vse1''vrste !^P6llliŠ!(0 (iSlO
pripo- RDjITK ?F1/FR Ljubljana, Gosposvet-ročata Dfl/11/1 „1 f Čil ska cesta 13 (KolizeJ.)
Pozor, mlinar!!!
p^tna volnena mlinsko sila ™V:poio
znižani ceni, kakor cvjlona Cila svetovnoznane tudi prvovrstna JiIlulU OlIU švicarske znamke „fllbert Wydler", pripoioCa trgovina
Avgust Čadež, Ljubljana
Kolodvorska ulica št 35, nasproti .Stare Tišler-jeve gostilne".	Zahtevajte cenike!
Brinjeoec
zajamčeno pristen, v sodčkih ln steklenicah, nudi na debelo Parna veležganjarna Robe/t Diefal, Celfe.
Prvovrstna
ES-KA KOLESA
NaJflneJSe predvojno kvalitetno blago.
J. GOREČ, Uubliana
Gosposvetska cesta 14.
Cosulich-Line!
(prej flusIro-Htnerikana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat	J
v južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas-	■
nila in prodaja voznih listov.	*
Simon Kmetec	i
glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana,	■
Kolodvorska ulica 26.	J
Odplov trzo pomiki President Wiltoo IS. septembra	J
. poitnejo pomika Ariaolloa 39. avgusta	■
Bolvo.'ere 22 oktobra	■
Ljubljana, Krekov trg št. 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni. ikkiiiiiiiiiiiii!
MSN
v krmo, angleški krmilni prašek zn živino, po poŠti 5 zamotkov no 1 kn za £0 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekar narji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zaGruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek zu odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po kg 100 kron.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonCek za eno osebo po posti 15 kron pri
UOCI, lekarna. Piana, Slovenija S.
E
'jjjjjj./j r i
Nove dospeli cerkveni zvonovi
pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razne veličine pri tvrdki: • ME T Al. L UM« d. (L, ZAGREB
llica br. i!M.	Telet. 1-
Zahtevnjfe cenike!
■rrrft	rrrrt-i
miši - podgane sWce-Ičurbi
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje prcizkuš, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljer 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za u5i pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in petAu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Slovenske eskomptne banke
LJUBLJANA
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : lil poseben H tftleltk- Prevzemi rse tečne irt.
Telefon itev. 5.
za tovarno, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki Širini v zalogi pri — IVAN KKAVOS -
Maribor Aleksandrova cesta 13.
Muuerie s firmo, mm lil
izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska
tiskarna v Liubljani,
Izdaja konzorcij 1*
•Domoljuba«
Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani,
Tisk* Jugoslovanska tiskarna
/