LETO XXXIII. —Številka 26 25. junija 1981 Cena 5,—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Predsednik slovenske vlade na Koroškem stran 2 Zaključek šole v Sentpetru stran 3 SAK pred zadnjo tekmo na 3. mestu! stran 8 V________________________J Po enoletnem premoru so na Dunaju nadaljevali včeraj pritožbo Koroške enotne liste (KEL) na ustavno sodišče. Včerajšnja obravnava je bila tudi zadnja, saj so po enourni obravnavi javili, da bodo razglas sodbe dostavili pismeno. Včerajšnja obravnava je bila vsa v znamenju odličnega odvetnika KEL dr. Michaela Graffa, ki je ute-nieljno dokazal, da tudi obstoječi zakoni predvidevajo „kolektivno“, |o se pravi skupinsko zaščito manjšine. Dr. Graff je pred sodiščem jasno ugotovil, da veljavni volilni red, načrtno zabranjuje manjšini vstop v deželni zbor in da bi s kančkom dobre volje lahko našli tudi rešitev, ki je bolj naklonjena narodni skupnosti. .Zaščita manjšine ni samo ma-en"iatična enačba, kjer z raznimi °sebami enakovredno postopajo,“ Je dejal dr. Graff, ki se je upiral pri Svojih trditvah na važne ugotovit-Ve. do katerih je prišlo ustavno so- dišče že v letu 1957. Zastopnik deželne vlade dr. Ralf Unkart je v svojem odgovoru delno polemiziral z izvedenškim poročilom dr. Veiter-ja. Znani strokovnjak za manjšinsko in mednarodno pravo profesor dr. Theodor Veiter je namreč za ustavno sodišče izdelal posebno razpravo, v kateri se popolnoma pridruži stališču Koroške enotne liste. Dr. Unkart je na vsak način želel dokazati, da so volilna okrožja zgodovinsko dejstvo, moral pa je priznati, da so v začetku hoteli le dve okrožji, vendar je prišlo do masivnih protestov ÖVP in FPÖ. Torej so volilna okrožja le kupčija med strankami, ne pa zgodovinsko dejstvo! Dr. Unkart pa je tudi priznal, da so Slovenci naselili Koroško pred Germani, („tu živijo že 1500 let“) in da so Nemci prevzeli slovenske običaje. Unkart: „Ziljsko * Ze 14-ič je slovenska prestoli-Ljubljana priredila letos Kmečko ohcet. Nosilci tega naj-večjega Spektakla Ljubljane so fdesto Ljubljana in turistične ter 9ostinske ustanove. Že ves teden so se vrstile prireditve, tako da gostom in domačinom ni ^oglo biti dolgčas. V soboto je bil višek — poroka vseh parov na matičnem uradu mesta. Štirinajst parov iz Slovenije, Jugoslavije, Nemčije, Slovaške in Italije je stopilo pred poročno mizo in s tem sklenilo zvezo življenja. Na Gospodarskem razstavišču in v mestu pa se je vrstil pester spored folklornih in kulturnih skupin. Ogromno število gledalcev je kljub nesigurnemu vremenu navdušeno pozdravljalo skupine in aplavdiralo. Koroško je zastopala folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi. Čeprav so bili žitrajski plesalci najmlajši, so odlično zaplesali ter pokazali, da se trdo in odgovorno delo skupine že obilno obrestuje. Za nekatere plesalce je bil to sploh prvi nastop tako v inozemstvu in pa sploh prvi v tako širokem in svečanem okviru. Saj so poleg njih nastopile skupine iz cele Jugoslavije, ki imajo že mnogo starejšo plesal-no tradicijo. — Za svoj nastop so Žitrajčani želi mnogo aplavza in dobro kritiko. Po obisku Slovenske gimnazije, kjer so se pogovarjali z ravnateljem dr. Reginaldom Vospernikom, zastopniki personalnega zastopstva, odbora šolske skupnosti in dijakov, je sprejel predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Z njimi se je pogovarjal o trenutnem narodno-političnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (Več o obisku predsednika Zemljariča na Koroškem na 2. strani.) štehvanje je slovenski običaj, ki so ga prevzeli Nemci, tega se na Koroškem ne zavedajo več!“ Gorostasna pa je Unkartova izjava, da je asimilacija sad zavesti pripadnosti Avstriji. Unkart je namreč „razmišljal“ o tem, zakaj imamo uradno tako hud padec števila koroških Slovencev. Unkart: „To je sad jugoslovanske zasedbe koroškega ozemlja leta 1918“ in zato po čudnih Unkar-tovih ugotovitvah število pada! Hkrati pa je Unkart priznal, da podatki ljudskega štetja velikokrat ne držijo. „Ljudska štetja v gotovi meri niso verodostojna.“ S tem je vodja ustavne službe pri deželni vladi sam priznal, da so podatki popačeni, pačijo pa jih tudi letos, o čemur je NT že in Ido še poročal. Sedaj je treba čakati, do katerega spoznanja bo prišlo ustavno sodišče. Pri tožbi Koroške enotne liste namreč ne gre le za volitve, ampak tudi za odločilno vprašanje, ali lahko samo poedinim delom manjšine zagotoviš njene ustavne pravice ali pa je treba zaščititi vso slovensko narodno skupnost. Avstrija je mednarodno vedno zahtevala zaščito vseh Južnih Tirolcev. Menda bo to veljalo tudi za koroške Slovence? Občni zbor SKGZ: Iste težave kot koroški Slovenci Slovenci v Italiji zahtevajo, da v vseh 35 občinah, kjer živijo, izpolnijo narodnostne pravice, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. To so jasno zahtevali na preteklem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) predvsem zastopniki iz Benečije, ki podobno kot Kanalska dolina, doživlja narodno prebujenje. Prav za slednji dve pokrajini pa italijanske stranke zanikajo obstoj Slovencev ali pa govorijo o neki „jezikovni“ skupini. Slovenci pa tudi niso voljni čakanja na sprejetje zakona: „Zahtevamo, da se nemudoma začne v parlamentu razprava o predloženih zakonskih osnutkih,“ je dejal na občnem zboru predsednik SKGZ Boris Race. Občnega zbora SKGZ, ki je bil 13. v zgodovini zveze, se je udeležilo okoli 150 delegatov in je bil preteklo nedeljo v Gorici. Udeležence je v začetku pozdravil goriški župan Antoni Scarana. V glavnem referatu je predsednik SKGZ govoril o zavlačevanju zaščitnih zakonov in obsodil tudi postopanje nekaterih italijanskih strank, ki podobno kot na Koroškem preprečujejo gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Gre za tako imenovano „gospodarsko cono“ na Krasu. Race je tudi obsodil „preštevanje“ Slovencev — tudi v Italiji hočejo iz podatkov ljudskega štetja sklepati na dejansko število pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Kot slovenske centralne organizacije na Koroškem tudi v Italiji zahtevajo dvojezične popisne pole pri ljudskem štetju. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki koroških Slovencev, pozdravni telegram je poslal tudi Narodni svet, zaključil pa se je z izvolitvijo novega glavnega odbora, ki ga sestavlja 107 članov. Obisk katoliških akademikov iz SR Slovenije: Utrjene medsebojne vezi Septembra lani so obiskali katoliški akademiki iz Koroške Slovenijo in si ogledali kulturne spomenike v Crngrobu in Ljubljani, sprejel pa jih je tudi nadškof ljubljanski in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Takrat so se tudi dogovorili za vsakoletne obiske pri sosedih. Tako so v soboto, 13. junija, prišli katoliški akademiki iz Slovenije na Koroško. Po ogledu škofijskega muzeja jih je sprejel celovški škof Jožef Köstner v svoji rezidenci in jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Po ju-žini v Slomškovem domu Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe, so se koroški gostitelji odpeljali z gosti iz Slovenije v Šentpavel v Labotski dolini. Tam jih je prisrčno pozdravil opat Bru- no Rader. Zanimivosti benediktinskega samostana, ki slovi zaradi svoje edinstvene knjižnice (tako je npr. prišla Guttenbergova biblija, na katero zapriseže ameriški predsednik, iz Šentpavla), je pokazal brat Krištof, ki je tudi poudaril, da je prav v bližini, v Štandražu, bil nekoč sedež lavantinske škofije. Sedež je prenesel škof Anton Martin Slomšek v Maribor. V samostanski cerkvi je bilo tudi slovensko-nemško besedno bogoslužje. Za zaključek so se odpeljali gostje iz Slovenije s koroškimi slovenskimi rojaki skozi prelepo Podjuno k Jueni v Čepičah pri Globasnici, kjer je ob prijetnem pomenku in domači pesmi minil ta krasni dan. [naš tednik Predsednik slovenske vlade na Koroškem: „Manjšina ni drobiž“ „Manjšina ne more biti drobiž, s katero se baranta za ceno dobrososedskih odnosov“. Do tega spoznanja se je dokopal tudi deželni glavar Wagner, ko je v Celovcu spregovoril pred novinarji ob enodnevnem uradnem obisku predsednika slovenske vlade Janeza Zemljariča na Koroškem. Janez Zemljarič je obiskal z delegacijo slovenske vlade, v kateri so bili tudi podpredsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose Drago Mirošič in gradbeni minister Marko Franičar. Sestal se je tudi z zastopniki NSKS in ZSO. Delegacija iz Slovenije je obiskala Slovensko gimnazijo, dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu in tovarno Obir na Rebrci. Predsednik slovenske vlade Zemljarič, glavar Wagner in prevajalec dr. P. Apovnik. V sestanku z delegacijami Narodnega sveta in ZSO je Zemljarič spregovoril o gospodarskem položaju v Jugoslaviji ter dejal, da je manjšina v okviru sodelovanja obeh dežel faktor, ki se naj enakopravno vključi in sooblikuje dobrososedske odnose. „V klimi zaupanja, ki nastaja ob tem sodelovanju, sodimo, da bo lahko postopno prišlo do izboljšanja položaja manjšine, ki je za nas mednarodno pravni subjekt,“ je dejal Zemljarič. Pogovor z zastopniki slovenske narodne skupnosti je bil v dijaškem domu SŠD. V Delegaciji, ki sta jo vodila predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, so bili za Narodni svet še podpredsednik zbor. svet. Ignac Domej, podpredsednik mag. Filip Warasch in član predsedstva Karel Smolle ter tajnik KKZ Nužej Tolmajer, za ZSO pa podpredsednika Janez Wutte in Hanzi Ogris ter tajnik dipl. ing. Franci Einspieler in Feliks Wieser. Zemljariču so v Dijaškem domu izrekli dobrodošlico dijaki v narodnih nošah, spregovorila pa je predsednica domske skupnosti Marica Hribernik in voditeljica doma Anica Kokot. V pogovoru z zastopniki Slovencev je Zemljarič dejal, da v okviru sodelo- vanja vodijo tudi obračun o izboljšanju položaja Slovencev. V tej zvezi je predsednik Narodnega sveta dr. Grilc dejal, da Slovencem ni treba več precizirati zahtev, saj so jih dovolj jasno predložili v Operativnem koledarju. Nastaja pa situacija, da stranke sicer govorijo, da naj bo manjšina most povezovanja, niso pa pripravljene, da v dejanjih dokažejo Zelo pade v oči razvoj rži v zadnjih letih. Čeprav obstoja avstrijska vrsta rži, ki je dobila najboljšo oceno pri preizkušnjah Zvezne ustanove za sadišča in preizkušnjo semen (Bundesanstalt für Pflanzenbau und Samenprüfung), je delež ene same inozemske vrste rži v Avstriji 80%. To pa ni vse. To inozemsko semenje se prodaja kmetom za znatno višjo ceno, kot se ga lahko kupi v inozemstvu. seme: delež inozemskih vrst: zimska pšenica (Winterweizen) 7% poletna pšenica (Sommerweizen) 65% zimska rž (Winterroggen) 80% zimski ječmen (Wintergerste) 55% poletni ječmen (Sommergerste) 51 % oves (Hafer) 60% krompir (Kartoffel) 54% sladkorna pesa (Zuckerrübe) 100% MIHA ZABLATNIK: 10. del Kmet v stiski MALOŠTEVILNI ZASLUŽIJO NA RAČUN MNOŽICE! POLJEDELSKI DOHODEK ČISTIH IN TUDI-KMETOV: 3% 50% 1230 najbogatejših kmetov v Avstriji zasluži skupno toliko, kakor 60.000 najrevnejših kmetov! J ' ' 1 ’ Ministrski predsednik iz Slovenije je obiskal tudi Slovensko gimnazijo. lepe besede. Zato bo manjšina razmišljala o novih prijemih v narodni politiki. Hkrati je Grilc najavil ofenzivno strategijo v borbi za dosego pravic. Tudi predsednik ZSO dr. Zwitter je dejal, da Slovenci zahtevajo dejanja, ki naj bi spremenila klimo, ki sedaj nikakor ni taka, da bi Slovenci lahko gledali brez srkbi v bodočnost. Pred sestankom s centralnimi organizacijami je delegacija iz Slovenije obiskala v spremstvu deželnega glavarja Wagnerja Slovensko gimnazijo, kjer sta goste pozdravila ravnatelj šole dr. Reginald Vospernik in strokovni inšp. dvor. svet. dr. Valentin Inzko. V pozdravnem govoru je izrazil ravnatelj gimnazije svoje veselje nad obiskom ter dejal, da gimnazija vzgaja dija- TEDNIKOV KOMENTAR Ne drobiž ne ovira JOŽE WAKOUNIG TEDNIKOV KOMENTAR Predvsem v trenutnem nadvse napetem svetovno-političnem položaju, ko smo priča zvrhanemu položaju groženj in ogrožanj varnosti, medsebojnim krvavim obračunavanjem in vojaškim napadom, krčenjem in kršitvam suverenosti, je tem bolj važno in potrebno, da se sosedi v geografskih širinah, kjer se še upoštevajo civilizirani odnosi, prizadevajo za politično odkritost in za pravo dobro sosedstvo. Obisk predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Janeza Zemljariča na Koroškem je do- kaz takim prizadevanjem za odkrite in enakopravne odnose med sosedoma. Preveč je skupnih interesov med Koroško in SR Slovenijo, med Avstrijo in Jugoslavijo, kakor da bi klonili pritisku in spletkarjenju, zaviranju in izpodbijanju tistih, ki hočejo take odkrite in enakopravne odnose razbiti. Stopnjo odnosov med Koroško in SR Slovenijo pa med Avstrijo in Jugoslavijo je treba meriti tudi po stopnji avstrijske in koro- ške pripravljenosti, da rešijo v celoti in brez odbijanj člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. ADP s členom 7 in z njima vred neodvisnost in svoboda republike Avstrije so sad oboroženega boja in zmage nad nacistično Nemčijo. (Prav gotovo je bil dan obiska, 22. junij, eden izmed številnih zgodovinskih slučajev, saj je v ponedeljek minilo 40 let od tiste nedelje leta 1941, ko je Hitlerjeva nacistična Nemčija napadla v svoji nadčlovekovski, herenfolkovs-ki oholosti in zagamnosti hkrati svojo dotedanjo zaveznico Sovjetsko zvezo in se tako pognala v zasluženi pogin.) Koroški Slovenci pozdravljamo razširitev in poglobitev odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, Koroško in SR Slovenijo. Vendar v tem razvoju nočemo biti ne drobiž ne ovira, ampak subjekt. V številnih primerih smo že dokazali svojo pripravljenost za pogovore z avstrijskimi in s koro- škimi oblastmi, da bi se končno približali rešitvi, ki ustreza duhu in črki člena 7 ADP, rešitvi, ki bi morala biti za civilizirano, mednarodno ugledno državo nekaj povsem samoumevnega, ne pa predmet izigravanj in zdaj bolj, zdaj manj očitnih izsiljevanj in posiljevanj, groženj in namigovanj. Važen izsledek iz zadnjih izkušenj bo, da se obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO, pomenita na skupnem posvetu o najbolj perečih vprašanjih in da se domenita o nadaljnji poti. Prednost morajo imeti pred vsem drugim skupni narodno-politični interesi, skratka obstoj in nadaljnji vsestranski razvoj koroških Slovencev. Če bomo pametni, če bomo iskali skupnost, če se bomo složno trudili, če bomo složno delali za uresničitev skupnega načrta, ne bomo drobiž, ne samim sebi ovira, marveč subjekt. ke v zavestne državljane in samozavestne člane naše slovenske skupnosti. „Zavedajoč se dejstva, da šola ne more delovati v sterilnem prostoru, se živo povezujemo s koroškimi, avstrijskimi in jugo slovanskimi, zlasti slovenskimi kul turniki,“ je poudaril ravnatelj Vo spernik. Pri pogovoru na gimnzaij so sodelovali še člani odbora šol ske skupnosti in člani personalne ga zastopstva profesorskega zbo ra. V program obiskov so vključil' še ogled dvojezičnega vrtca v Šentprimožu in ogled tovarne čelu-lože na Rebrci. Šefa obeh vlad sta se dobro uro pogovarjala tudi z novinarji in dejala, da bo Koroška in Sloveniji naprej zasledovala projekt izgradnje turističnega centra na Peci tef skupaj z Italijo po možnosti gradila tudi zimski turistični center ne Tromeji pri Podkloštru. „O reševanju odprtih vprašanj iz člena 7 se nisva kregala, ker sva se domenila, da se o teh stvareh ne bova sprla,“ je dejal pred novinarji predsednik Zemljarič, ki pa je odločn0 poudaril interes Slovenije po zašc' ti manjšine. Zemljarič je ugodn0 ocenil pripravljenost deželne vlade, da bo v jeseni nadaljevala 5 pogovori z zastopniki Slovencev-Na vprašanje našega lista, kaj d0 koroška deželna vlada konkretn0 uresničila iz zahtev Slovencev, ie Wagner omenil abiturientski tečaj-o katerem je bilo še dopoldan 9° vora, da ga ne bo. Wagner: „Vme^ so se sestale spet stranke“ (Pr tem natrpanem programu?). Wa9 ner je tudi dejal, da hočejo spre meniti sestav sosvetov in da d, parlament pripravil izjavo, v kater naj bo rečeno, da vstop v sosvet ne pomeni priznanja zakona o ea rodnih skupinah. „Manjšina pa ne more biti dr° biž, za katerega barantamo,“ je de jal Wagner, ki je menil, da zavz® ma manjšina važno mesto v stik' med Slovenijo in Koroško. Ja?e, Zemljarič je povabil koroško dež® no vlado na obisk v Slovenijo. 25. junija 1981 ES ozadja/3 Zaključna prireditev v Šentpetru: „Rož, Bog te je ustvaril za domovino veselemu narodu“ „Rož je domovina dolge vrste pomembnih mož, znanstvenikov, pesnikov, umetnikov. Rož pa slovi daleč okrog tudi po svoji izredni lepoti in tako zvabi vsako poletje cele trume turistov v naše vasi. To pa žal ne pomeni samo gospodarske koristi, temveč hkrati predstavlja tudi nevarnost za narodnostni značaj te prekrasne doline. Želeti bi bilo, da bi naše družine in naša mladina spet črpale več samozavesti in več ponosa, da bo Rož ostal oz. postal spet to, kar je bil skozi stoletja: domovina veselih, prijaznih in do sosedov odprtih Slovencev,“ je poudaril dr. Janko Zerzer v pozdravnem nagovoru ob zaključni prireditvi Strokovne šole za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu v nedeljo, 21. junija 1981. Štajerskem npr. vidijo, kako sedi na Mesecu Marija z Jezušč-kom v naročju, pred njo pa kleči ogrski kralj sv. Štefan. V Stari cesti za Ščavnico stoji sredi Meseca sv. Florijan z vrčem v roki in gasi ogenj. V Hotemažah pri Kranju pravijo, da v Mesecu kovač tolče svojo ženo. V Lo-paršici sta morala hlapec Martin Kovač in neka dekla delati na njivi v mesečini. Martin je zagrozil Mesecu, da mu nekaj „učine“, ker je on kriv njunemu nočnemu delu. Mesec je nato Martina pogoltnil in tako je Dekliški zbor je s svojim lepim petjem navdušil občinstvo Martin zdaj tam zgoraj. V Rožu pa so rekli, da sta v Luni Kajn in Abel. Škoda, da se je v zadnjih vrstah polne dvorane zelo slabo čulo, tako da so mogli številni slediti dogajanju na „Za učenke in učitelje naše šole bo čez nekaj dni dosežen vmesni cilj, zaključeno je spet šolsko leto, brez dvoma važna ni meri, smo si lansko leto bolj podrobno ogledali naše tri doline, se seznanjali z njihovimi šegami in z lepimi narečji. Letos pa smo sklenili, da ostanemo kar doma in občudujemo lepoto Roža, ,ki ga je Bog ustvaril za domovino veselemu narodu1, kakor pravi geslo letošnje prireditve. Da smo tak spored mogli postaviti na oder, za to je bilo potrebno mnogo truda in precej strokovnega znanja. Tega so nam nudili režiser Peter Sticker, zborovodja Jože Ropitz in koreografinja Hedvika Jamšek. Njim vsem se v imenu vodstva šole prav prisrčno zahvalim,“ je dejal med drugim dr. Zerzer. V enourni prireditvi so gojenke predstavile Rož v pesmi, plesu in igri. Krstno predstavo je Kot vsako leto so se dekleta tudi letos zavrtela . Povezoval je dr. Janko Zerzer postaja v življenju vseh prizadetih. Za gojenke tretjega letnika je to celo izredno važen dogodek, saj je zanje s tem končana doba šolanja in se začne pot v morda negotovo poklicno bodočnost. Za nas vse pa naj bo današnji popoldan priložnost, da dekleta, kakor vsako leto, pokažejo svojim staršem in prijateljem, kaj so se naučile, tako v praktičnih spretnostih — to ste .ahko kritično ocenjevali v razstavi — in v umetniškem ustvarjanju — to pa Vam bomo zdaj pokazali. Predlanskim smo se v zaključni prireditvi podali na daljše potovanje, ki nas je peljalo v vse tiste kraje, kjer živijo Šlo-venci. Hodili po zemlji smo naši in smo se seznanili v sliki, pesmi in besedi s slovenskimi po- Dekleta so razstavljala svoja dela odru samo z očmi, ne pa tudi z ušesi.' Nedeljska prireditev v Šentpetru pri Šentjakobu je znova dokazala, kako važno vzgojno delo opravljajo šolske sestre. Razstava del — kakor vedno so tudi tokrat menjale poslastice zelo hitro svoje lastnike — je bila obširen prikaz ustvarjanja v tej dvojezični strokovni šoli. Seveda gojenke niso mogle rastaviti tudi tistega znanja, ki so se ga še sicer naučile v šoli; to jim pa pride tem bolj prav v poznejšem poklicnem življenju. Omeniti pa moramo v tej zvezi tudi izredno pomembno dejavnost šentpetr-skih šolskih sester, otroški vrtec, v katerem vzgajajo mladi- krajinami, Dolenjsko, Belo krajino, Štajersko, Primorsko in Gorenjsko. Potovanje smo zaključili doma na Koroškem. In ker smo uvideli, da naše ožje domovine ne poznamo v zadost- doživela igrica „Sveti Florijan v Luni“, ki jo je po koroški narodni pripovedki prav za nedeljsko prireditev napisal prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane, ki pa na krstno predstavo žal ni mogel priti. Legenda o svetem Florijanu v Lunu je po Slovenskem v različnih oblikah zelo razširjena. Na Šolske sestre skrbijo tudi za telesno rekreacijo svojih gojenk V Rožu Tu borov gozdiček, tam bukev, tam breza, med drevjem pa vztrajni bršljan se razpreza in znamenje moli v zamišljeni senci. — Ovenčala rada bi misel te z venci, ljubezni ti moje zasanjani cilj! Če drug te ne ljubi, pa sveta Marija, šent Jakob, šent Janže — kjer se Drava ovija, za stražo je dana pobožna Šmarjeta, v zelenje macesnov, smrek, bukev odeta, in dolga še vrsta svetnikov z nebes. Kaj v olšju šepeče, kaj v Selah žaluje? Povodni mož, revček, pregnan je na tuje in Žalik žene so na gore zbežale, ko besne so tolpe po poljih divjale, ubogi trpin, težko skušani Rož! A zdaj je že dan in ljubezen razlita, po polju je klasje, mak, rožica rdita in pesem se s cest in hišic razlega. Vsi božji patroni, varujte nas zlega in večne svobode prižgite nam kres! Ivan Albrecht (1893—1955) no k sožitju spoštovanju. in medsebojnemu Močno povezanost šenfpetr-ske šole s slovenskim narodom na Koroškem je dokazal predvsem obisk razstave preteklo soboto in nedeljo. Prišli so rojaki iz vseh naših krajev, od skrajnega vzhoda pa do zahodnega roba. Nedeljske prireditve so se udeležili tudi številni odlični gostje, tako generalni vikar Franz Kirchner, škofijski kancler Mihael Krištof, domači župnik Andrej Karicelj in številni duhovniki, jugoslovanski konzul Alfonz Naberžnik s soprogo, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, inž. Tonči Schlapper kot zastopnik Zveze slovenskih organizacij, višji vladni svetnik Pavel Apovnik, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije Pavel Za-blatnik in tajnik KKZ Nužej Tol-majer; sobotne pa med drugim Profesor Jože Ropitz vodi pevski zbor monsinjor Janko Hornböck, šentjakobski župan Johann GreBI, strokovni nadzornik Valentin Inzko, ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik in akademski kipar prof. France Gorše. Citre v Šentpetru niso neznan instrument SPD „Obir“ na Obirskem vabi na REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 27. 6. 1981, ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem. Po občnem zboru bo film. DIJAŠKI KULTURNI DNEVI od 30. 6. do 3. 7. 1981 Prireditev zastopstva dijakov Zvezne gimnazije Včlkermarkter Ring 27 ter Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Kraj: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu Čas: torek, 30. 6. 1981: od 16. do 19. ure sreda, 1. 7., četrtek, 2. 7. — in petek, 3. 7. 1981: 15. do 20. ure SLAVJE ČEBELARJEV Prireditelj: Čebelarsko društvo v Bil- čovsu Kraj: gostilna SEHER v Velinji vasi Čas: sobota, 4. 7. 1981, ob 20.30 uri Za ples igrajo „Orig. Feldkirchner Buam“ Razstava slik Romana Verasa v Kulturnem domu „Danica“ v Šent-primožu je odprta dnevno od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa tudi ob 10.30 ure do 12. ure. Razstava je odprta od 19. 6. 1981 do 10. 7. 1981. ZAKLJUČNA PRIREDITEV Prireditelj: Gojenci dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu Kraj: Dijaški dom, Tarviser Straße 16, Celovec Čas: petek, 3. 7. 1981, ob 20. uri Vsi starši in ljubitelji mladine prisrčno vabljeni! DAN IZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 5. 7. 1981, s pričetkom ob 14. uri, v Kulturnem domu v Šentprimožu svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo tudi letos povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM Prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetarji, poleg teh pa bo možnost ogleda likovne razstave slovenskega umetnika Romana Verasa iz Ljubljane, ki trenutno razstavlja v Kulturnem domu. KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu in tržna občina Šentjakob Kraj: Kulturni dom v Šentjakobu v Rožu Čas: sobota, 4. 7. 1981, ob 20.30 uri Sodelujejo: Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple; Tambura-ški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč Jadralni klub „NAUTIC-KOROTAN“ prireja od sobote, 11.7.1981,do sobote, 18. 7. 1981 PRAKTIČNI TEČAJ ZA JADRANJE v Istri Prijave: do 26. 6. 1981 Cena: 800.— šil. (s prenočiščem) Naplačilo ob prijavi 500.— šil. na konto Športna zveza Posojilnica Celovec, konto štev. 2911 Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Kraj: Kulturni dom v Vrbi Čas: sobota, 27. 6. 1981, ob 20.30 Nastopajo: mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka, moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč, pevsko-instrumentalna skupina iz Žvabeka KONCERT RIBNIŠKEGA OKTETA Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Kraj: gostilna Schwarzl v Pliberku Čas: nedelja, 28. 6. 1981, ob 20.30 Ribniški oktet nastopa ob priliki 50-letnice moškega zbora SPD „Edinost“ Krščanska kulturna zveza v Celvocu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabita na srečanje KOROŠKIH VIŽARJEV v nedeljo, 12. julija 1981, ob 14.00 uri, v farni dvorani v Selah Nastopajo domači ljudski godci in pevci z Žile, iz Roža in Podjune. Tč naš tednik, Prva plošča SRD Zarja Za 75-letnico obstoja društva so si kapelski prosvetarji sami podarili najlepše darilo — izdali so prvo ploščo v zgodovini društva Zarja. Plošča je ravno kar izšla in nosi naslov: „Lepa moja Koroška/Mein schönes Kärnten“. Kot je v spremni besedi zapisal Miha Travnik, je SPD „Zarja“ v vsej svoji zgodovini uspešno izpolnjevalo svojo vlogo, da vodi slovensko kulturno življenje v tej najjužnejši avstrijski občini. Prav tako pa pravi, da prispeva v kulturno zakladnico Slovencev, ter je tako živ most med narodoma tu na Koroškem in preko meje. Kajti že sam naslov plošče je dvojezičen, pa tudi izbor pesmi ga potrjuje. V okviru SPD „Zarja“ danes deluje precej skupin, naj omenimo samo moški in .mešani zbor, folklorne in odrske skupine. Vsi prosvetarji z vnemo in prizadevnostjo množijo ugled društva. Za časa nacističnega terorizma je kapelško društvo moralo prenehati obstojati, prosvetarji pa so stopili na križev pot izseljeništva, ječ. Marsikateri je šel v partizanski boj. Od vseh teh se jih mnogo ni vrnilo. Začetek po vojni je bil težak, a preživeli prosvetarji ter mladina so z združenimi močmi zaorali novo brazdo na kulturnem polju — kot vidimo — uspešno. Ta plošča je zares viden uspeh in obračun tega dela. In prav ob priliki izida te plošče veljajo besede, ki jih je zapisal tajnik društva, da sta ljubezen do materine besede in slovenske besede porok, da bo v Železni Kapli in na Koroškem slovenska pesem zvenela tudi v prihodnjem tisočletju. Ta plošča naj pomaga še bolj utirati pot tej zamisli. Cena plošče oziroma kasete je 130.— šilingov, dobite jih pa lahko pri kapelških prosvetarjih, v obeh slovenskih knjigarnah, pri SPZ in KKZ ter v Posojilnici Železna Kapla. Matura na Slovenski gimnaziji Prvič v zgodovini Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu so letos nastopili k maturi dijaki iz treh razredov; skupno jih je bilo 63. Zrelostni izpit so napravili z odličnim uspehom: Andrej Feinig, Marica Kušej, Ursula Umschaden, Hanzi Gasser, Martina Ogris, ter Nadja Vauti; z dobrim uspehom so maturirali Lucija Krištof, Herbert Kulmež, Marjeta Micki, Stanko Nachbar, Maks Zdouc in Marjan Pipp. Minuli torek sta obe osrednji organizaciji, Narodni svet in ZSO, maturante sprejeli v hotelu Korotan ob Vrbskem jezeru. Predsednik ZSO Franci Zwitter je maturantom čestital ter jim želel za nadaljnje življenje mnogo uspeha. Za Narodni svet je spregovoril predsednik Grilc, ki je maturantom čestital ter dejal, naj nikoli ne pozabijo svojega materinega jezika in slovenskega naroda na Koroškem. „Rotim vas,“ je dejal Grilc, „vključite se v delo slovenskih organizacij in ne pozabite nikoli, da ste maturanti Slovenske gimnazije.“ Poročila sta se Marica Fugger z Raven pri Rožeku in Han-zej Urschitz iz Malošč. Mladima zakoncema želi mnogo sreče na skupni življenjski poti Kulturno društvo „Peter Markovič“ ter uredništvo NT. V Prosovičah, fara Marija na Zilji, praznuje gospa Marija Jobst, pd. Wuteva mati dne 26. junija 1981 svojo 75-letnico. (Na isti dan je bila rojena tudi njena edina že leta 1962 umrla hčerka Marica). Zvesti bralki našega lista iz srca čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. Zofki in Slavku Mlinar z Blata pri Pliberku se je rodil sinček. Čestitkam se pridružuje tudi SPD „Srce“ iz Dobrle vasi ter uredništvo NT. * Pred kratkim je slavila svojo 40-letnico Greti Bučovnik iz Go-selne vasi. Dobrolsko društvo „Srce“ ter uredništvo NT prisrčno čestitata. ♦ V Salzburgu je promovirala za doktorja filozofije Helga Mračni-kar, soprevajalka Lipuševega romana „Zmote dijaka Tjaža“. Dr. Helgi Mračnikar čestitamo! Svoj 80-letni življenjski jubilej je minulo soboto praznovala v krogu svojih znancev in prijateljev Julijana Grilc iz Libuč pri Pliberku. Slavljenki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta! iščemo za sezono julija in avgusta dve dekleti za kuhinjo in serviranje (od 16. leta naprej). Prijave pošljite na penzion Trinklwirt, Bogenfeld/Vognje polje, 9580 Drobole. Tel.: 0 42 54/28 5511 Ministrski predsednik Janez Zemljarič si je po tiskovni konferenci, ki je bila v Celovcu, ogledal otroški vrtec in kulturno dvorano v Šentprimožu. V otroškem vrtcu so ga otroci pozdravili s pesmico in plesom. Nato si je ogledal skupno z Wagnefjem in delegacijo, prostore v otroškem vrtcu, nato pa so si ogledali kulturni dom. Ministrski predsednik je bil navdušen nad tem, kar je videl. „Visoko cenim vaše vzgojno delo, da vzgajate otroke v zavedne in ponosne pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter v dobre državljane. Mladi rod bo našel svoj odmev in širšo družbeno podporo.“ Čirkovče Četudi oče treh hčerk trden in ugleden kmet, ga okolica naziva kar Mlinarjev Lojz. Ta mladeniški naslov pa mu tudi povsem pristo-ja. Vsak ga sodi za več kot desetletje mlajšega. Tudi njegov prijetni bas je še kot nekoč, čvrst in mlad. Kot najstarejši izmed osmerih Mlinarjevih otrok, je že kot mlad fant postal kmet z dušo in telesom. Že dolga leta je bil svojemu očetu desna roka; okolici pa svetovalec v marsičem. Če je bilo treba kaj napisati, ali če se krava ni „zravnala“, in kaj še vse se je soseska zmeraj zatekala k njemu. Mlinarjeva hiša je slovela že več rodov kot dom pevcev. Tako so tudi Lojz, njegovih pet bratov m dve sestri, bili navdušeni pevci. Žal živijo samo še štirje. Ti pa še radi zapojejo kot nekoč v mladosti. Prej pa, če so šli kosit, ali če je travnik „padel“, so zmeraj zapeli. Posebno pa zvečer preden so šli spat. Ker je imela še tudi ostala vas nekaj pevskih talentov, je ljudska pesem v Čirkovčah kar živela. Ob lepih sobotnih večerih so kaj radi pripeli v sosednje vasi. Vse jih je bilo veselo, staro in mlado. Zato je pač razumljivo, da so se za slavljencev god zbrali okoli njega njegovi prijatelji in obenem prijatelji lepe pesmi. Zbujali so spomine iz mladih let, prepevali in skušali izprazniti klet. To pa se jim ni posrečilo. Ančka, žena Lojzova in hčerka An-či sta jo, kot je kazalo, založili prav tja do stopnice, tako da so se vrata samo še malo odpirala. Lojze je bil deležen seveda še mnogo drugih čestitk. Občina se mu je zahvalila za njegovo sodelovanje v občinskem odboru in mu želela še v bodoče trdnega zdravja. Istotako Posojilnica Pliberk: saj je bil Lojz dolga leta njen predsednik. Bog te živi dragi Lojz, s Teboj tudi v bodoče Mlinarjev rod. Kotmara vas Prijeten obisk je doživela Kotmara vas v nedeljo, 14. junija 1981, zvečer. Iz Globasnice so prispeli gostovat igralci tamkajšnjega prosvetnega društva s spevoigro „Kje je meja“. Ker je bilo o tej igri in o Globašanih itak že dosti pohvalnega povedano, tu tega ne bi ponavljali. Reči je samo treba, da je bilo občinstvo, ki je napolnilo farno dvorano do zadnjega, izredno zadovoljno in da se je zahvalilo z navdušenim ploskanjem. Ob koncu se je zahvalil župnik Maks Mi-chor v imenu prireditelja, farne igralske skupine, in v imenu vseh navzočih Globašanov za prijetni večer. Prenekateri izmed navzočih pa je tudi izpovedal željo, da bi bilo takih prireditev v Kotmari vasi še več. Loče Dne 29. junija praznuje loški župnik Jakob Škofič svoj štirideseti jubilej mašniškega posvečenja. Novo mašo je obhajal 6. julija 1941 v Šmarjeti pri Velikovcu, kjer je tudi doma. Svoje poslanstvo je torej kaplanoval v Zagorici (Sagritz i. Mölltal), v Šentjakobu v Rožu, v Tinjah in končno v Pliberku. Kot provizor je opravljal faro v Slovenjem Plajberku od leta 1946 do 1953. Od tedaj je bil do leta 1957 župnik v Galiciji, nato od 17. 3. 1957 naprej župnik v Ločah. Ob tem jubileju mu slovenski farani iskreno čestitajo ter želijo obilo Božjega blagoslova. Velikovec Mesto Solnograd/Salzburg je na vsak način vredno obiska! To smo ugotovili, ko smo se vračali minulo nedeljo iz Mozartovega mesta nazaj proti domu. Ta izlet, na katerega je vabilo PD Velikovec, ni bil le po vabilih izobraževalnega značaja, temveč smo na tem izletu videli in slišali mnogo zanimivega. Za to so poskrbeli naši bogoslovci, ki so znali v kratkem času, ki nam je bil na razpolago, pokazati nekaj znamenitosti tega simpatičnega mesta. Vodili so nas po dobrem kosilu v stolnico, kjer smo lahko občudovali impozantno stavbo. Obiskovali smo tudi katakombe, oz. grobnice prejšnjih škofov salzburške škofije. Za nas je bila ta točka programa zelo zanimiva, saj so igrali salzburški škofje v zgodovini za nas Korošce posebno vlogo. Od tam so prišli k nam prvi misijonarji in tudi prvi škofje. Tako tudi znani koroški škof Modest, ki je pokopan v cerkvi Gospe Svete. Poleg cerkva smo si ogledali še druge znamenitosti mesta. Naši mestovodji so nas popeljali v cvetoči vrt „Mirabell“, v vrt palčkov, na stari trg, v rojstno hišo W. A. Mozarta in seveda v salzburško bogoslovje. Lepo doživetje pa je bila skupna maša v „Asylkirche“, kjer smo se srečali s Slovenci, ki živijo v Salzburgu in okolici. Mašo je daroval gospod Lavrič, ki je pristojen dušni pastir za Slovence v nekaterih mestih Avstrije in ki prihaja vsak mesec enkrat iz Linza v Salzburg. 25. junija 1981 kronika/5 BOST V MAŠEM TED1MIKU Mirko Berlakovič Tiskana beseda gradiščanskih Hrvatov Pred kratkim je Mirko Berlakovič, učitelj na glavni šoli v Velikem Borištofu, prevzel predsedniško mesto pri „Hrvatskem tiskovnem društvu“ Gradiščanske. Je predsednik Hrvatskega narodno-prosvetnega društva, vodja moškega pevskega zbora In vodja tamburašev v Borištofu. Hkrati je glavni urednik edinega otroškega lista gradiščanskih Hrvatov „Radost“. NT: Gospod predsednik, kateremu namenu služi Vaše tiskovno društvo? Berlakovič: Glavni namen društva je oskrba gradiščanskih Hrvatov s tiskano besedo. To skuša doseči z izdajanjem tednika „Hrvatske novine“, letnega koledarja „Kalendar Gradišča“ in letnega knjižnega daru. Za otroke že pet let izdajamo „Radost“, ki jo prilagamo Novinam in jo uporabljajo tudi v šolskem pouku hrvaščine. NT: Od kdaj naprej pa obstaja organizirano tiskovno delo med vami? Berlakovič: Hrvaško tiskovno društvo obstaja kot samostojno društvo od leta 1952 naprej. Prej je bila sekcija Hrvatskega kulturnega društva. Danes je tiskovno društvo popolnoma samostojna organizacija in nadstrankarsko. Vsakdo lahko postane član. Za letno članarino 500.— šil. dobi „Hrvatske novine“, koledar in knjižni dar. Povedati pa moram, da nimamo lastne tiskarne in tudi ne lastne založbe. Trenutno je naš glavni cilj, da bi dobili glavnopoklicne-ga urednika za naš list, ki ga zdaj urejuje v svojem prostem času Tomi Schneider. NT: Kako se razlikuje gradiščanska hrvaščina od hrvaščine na Hrvaškem? Berlakovič: Naša hrvaščina se res razlikuje od današnje pismene hrvaščine, ker je ostala v svojem razvoju na starejši stopnji. Ni pa zategadelj drug jezik. Oče gradiščanske hrvaščine je bil Mate Mersič-Miloradič, duhovnik v Frankanavi. Bil je priznan znanstvenik in literat ter je pisal knjige v madžarščini, francoščini in nemščini. Skupno s svojim sorodnikom Martinom Miloradičem, ki je bil gonilna sila našega kulturnega delovanja, je začel izdajati koledar v hrvaščini. Ker pa do tedaj ni bilo enotnega gradiščansko-hrvaškega pravopisa, je Mate Mersič-Miloradič opravil to veliko delo. Od njegovega časa naprej je bilo pri nas že nekaj reform hrvaškega pravopisa in se bolj in bolj približujemo nor-mam pismene hrvaščine. NT: Kdaj je izšel prvi hrvaški časopis na Gradiščanskem? Berlakovič: Prvi časopis gradiščanskih Hrvatov je izdal na lastne stroške prav Martin Milo-radič starejši, ki je bil župnik v Velikem Borištofu. Leta 1985 bomo praznovali 75-letnico izhajanja „Hrvatskih novin“, ki jih je on ustanovil in so se tedaj imenovale „Naše novine“. Časopis ni izhajal redno in se je pozneje preimenoval v „Hrvatske novine“. Ker je bila tiskarna v Juri/Raab/Györ, je po priključitvi Gradiščanske k Avstriji leta 1921 prenehala tiskarska dejavnost Hrvatov; v novih okoliščinah je bilo treba najti novo tiskarno. Nove „Hrvatske novine“ so bile najprej nadstrankarske, ker pa je bil njih urednik član krščansko-socialne stranke, je tudi list začel zastopati njeno linijo, medtem ko je socialnodemokratsko linijo zastopal list „Naš glas“, ki je obstajal 5 let. Leta 1942 je Hitlerjev režim prepovedal „Hrvatske novine“, po vojni pa so kar spet začele izhajati kot „Naš tajednik“ do leta 1955. Potem pa je časopis spet dobil svojo prvotno ime „Hrvatske novine“. NT: Vi ste tudi urednik otroškega lista „Radost“. Kako je z mladinsko literaturo pri Vas? Berlakovič: List „Radost“ obstaja šele pet let in je priloga „Hrvatskih novin“. Uporablja se tudi v šolah, kot sem že omenil. Priznati pa moram, da je to edino otroško in mladinsko čtivo in da ta zvrst literature pri nas sploh ni razvita. Na žalost. NT: Hvala za razgovor. Franc Wakounig kulturna prireditev: Spored prlr.diW« D.kl.l. ... -J *»??*»-* _______ [nasledniki Makedonci gostovali v Ločah Dne 18. junija je v Ločah gostovala znana makedonska folklorna skupina „Glegor Prličev“ iz Skopja s plesi in pesmimi iz njihove domovine. Ansambel, ki šteje okrog štirideset plesalcev, pevcev ter instrumentalistov gostuje v okviru ljubljanske „Kmečke ohceti“ v Sloveniji in je priliko izrabilo za kratek obisk na Koroškem. Vsi sodelujoči so amaterji ter sorazmerno mladi ljudje, ki so s srcem in dušo pri stvari. Lepe narodne noše in dovršeno izvedeni plesi so navdušili občinstvo, med katerim je bilo precej gostov, ki so v tukajšnji okolici na oddihu. Našemu ušesu nekam nenavadno zveneče in strogo ritmične melodije so posredovale publiki nekaj vpogleda v kulturo slovanskega naroda, ki je prehodil zgodovinsko pot dokaj različno od naše in čigar življenjski pogoji se le bistveno razlikujejo od naših. Tudi iz čustveno podanih pesmi zveni melodija svojevrstno in je v marsičem slična spevom tako imenovanih jutrovih dežel, vsebinsko pa se prav nič ne razlikuje od naše narodne pesmi, saj v bistvu ravno tako opeva ljubezen fanta do dekleta, lepoto domovine ter vesele in žalostne dogodke človeškega življenja. Dozdevna monoličnost melodije ima v bistvu vendarle obilo različnih variant in le navidezno zveni nam tuje, ker je pač nismo vajeni. Vsekakor so zapustili naši bratje iz najjužnejšega kraja Jugoslavije lep vtis v Ločah posebno s tem, ko so ob pesmi „Jugoslavijo“ prišli iz odra v dvorano in občinstvo sprejeli med plesom v svoje vrste. Kako bi bilo mogoče boljše izpričati željo po prijateljstvu med narodi, kot pa s to majhno, a prisrčno gesto! Prodam novo, visoko pritlično hišo, takoj vseljiva. V bližini imate vse: vlak, avtobus, otroški vrtec, šolo itd. Ponudbe pošljite na naslov: Pestotnik Srečko Preserje — vaška pot 5 YU-61235 RADOMLJE Slika iz popotne torbe Važen sestavni del naroda je njegova zgodovina, ki močno vpliva tudi na umetniško izražanje pripadnikov naroda. Vsepovsod najdemo narodne muzeje in galerije, ki zbirajo in prikazujejo kulturne spomenike iz preteklih dob. Le koroški Slovenci takega muzeja še nimamo, čeprav je dozorevala zamisel v povojnem času s pomočjo ljubljanskih narodopiscev v zadovoljstvo vseh. Rojaki širom dvojezičnega ozemlja so radi dali na razpolago svoje kolovrate, čevnice, slike za steklom, razno poljedelsko orodje, stare zapiske, skrinje idr. Da bi se ustanovil poseben narodni muzej, kjer bi se stare umetnine ohranile in pričale mlajšim rodovom in tujcem o življenju in kulturi majhnega naroda na južnem Koroškem. Projekt, poln zanosa, se je kar kmalu zataknil, zbirka je nekje šla v pozabo, le tu in tam še naletiš na narodopisno zanimivo pohištvo (na sliki skrinja iz I. 1748 iz okolice Rožeka), zaupanja v zbiratelje narodnega blaga pa ne najdeš več nikjer. FK Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morje mS'S26 tel. 0 42 22-72 5 85 Gasometergasse 10 Milka Kokot tel. 0 42 22 - 32 5 50 Vljudno Vam sporočamo, da bo letovanje otrok na morju v SAVUDRIJI le- —s“..™; _ obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega .„ajitelja. zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka bolnico, prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša šil. Razglas )k na morje išče koordinacijski odbor vzgojitelje. Interesenli naj se javijo pismeno na enega od sgorai omenjenih naslovov Žog« zasprejem: dopolnjeno 18. leto. IzkoSnje v vodenju skupin (prednost 111... PIŠE MIHAZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA LISTA ^ Članstvo pri sindikatu (Gewerkschaft) Različna so mnenja o Avstrijski sindikalni zvezi (Österreichischer Gewerkschaftsbund). Pozitivno mnenje prevladuje pri delojemalcih, ki živijo z nedostatki na delovnem mestu in tam, kjer obrtni svet (Betriebsrat) dobro funkcionira. Negativna mnenja se slišijo iz vrst delojemalcev v boljših pozicijah ali če se v obratu zlorablja članstvo pri sindikatu v strankarske namene. Gotovo pa je najefektivnejše zastopstvo delavskih interesov sindikat. Zato objavljam tokrat nekaj prednosti, ki jih nudi Avstrijska sindikalna zveza; s 1. 1. 1972 se je uvedlo solidarnostno zavarova- nje in s 1. julijem 1980 je sindikat ponovno izboljšal svoje storitve: • brezplačna pravna zaščita (Rechtsschutz) v vseh spornih zadevah iz delovnega in poslovnega razmerja; • podpora pri stavkanju, kaznovanju (Maßregelung) ali brezposelnosti; • individualna pomoč v izven-rednih stiskah; • štipendije za študij otrok članov sindikata; • brezplačna udeležba izobraževalnih tečajev; • udeležba učnih tečajev (Lehrgang) za poklicno izpopolnjevanje za znižano ceno; • znižana cena pri nabavi knjig in vstopnic za teater in koncerte; • poceni dopust v počitniških domovih sindikata (ÖGB — Urlaubsheime) ali v družinskih bungalovih Zveze za socialni turizem (Verband für Sozialtourismus); t pocenjena potovanja preko Sozialtourismusa ali potovalno službo Solidaritete; • solidarnostno zavarovanje vseh članov, ki vsebuje: bolniš-niški denar (Spitalgeld), zavarovanje za nesreče v prostem času (Freizeitunfall-Versicherung); prispevek za pogrebniške stroške (Begräbniskosten-Beitrag). Storitve so za aktivne člane druge kakor za upokojence. Aktivni člani so vsi, ki se nahajajo v vajeniškem, delovnem ali poslovnem razmerju. Upokojenci so člani sindikata, ki so prenehali z delovnim razmerjem in plačujejo članarino za upokojence naprej. 6/branje -J..L Svarilo Da za kolo si še premajhen, pravi policaj, zato ne hodi z njim na cesto, to ni primeren kraj! Avto vozi, tovornjak -ti si premajhen še, junak! Povozi te, ojoj! Le ubogaj, sinko moj! Zopet v šolo Osem tednov je minilo, adijo, lepi čas! Začne se delo spet za nas! V šoli V šoli se učimo šteti, pisati, računati in peti -in med seboj si srca greti! Milica Hrobath VIGREDNO SONCE Pesmi Zaspanček Ko že sonce sije, ti še spiš. Ko ti žarek lička boža, se šele zbudiš. In medvedek te že čaka, čaka žogica, punčka, kužek, račica, čaka mamica. Valentin Polanšek Križ s križi 118. Hendlinga tudi ni več. Zdaj je vseokrog nevarnost. Piber se poredko pojavi. Stalno ga pošiljajo na or-donančne poti. VA-1 pa odgovarja za nemogočo drhal VII. tropa. Skuša na vse načine. Ne uspe. Pritisk. Stalne posebne komande. Nikoli ni miru. Tudi v sobi se godijo svinjarije. Kradejo in se tolčejo. Grožnja vsakemu, ki bi kaj izdajal. Ponoči mu „dajo kočo”, to se pravi: skrivaj te sredi spanja zavijejo v kočo in nabijejo do nezavesti. Ne vidiš in ne slišiš storilcev. Drugo jutro si na pol ubit. Če. pridejo na fronto, bodo podavili formane in trupfirerje, to sedi. In če bodo dobili orožje še prej, pride še marsikdo na vrsto. Zadnji naboj pa sebi! Kriminalna krutost. Kurbirski trupfirer Unteraicher z Dunaja pride samo mimogrede in se vselej na novo izkozlja s podlimi namigi z babami. VA-1 leži zbit in ne more vstati za apel. Ne izda ničesar. „Koca” ga je spravila na sanitetni revir. Drhal VII. tropa potaknejo po drugih tropih. Trupfirer VI. tropa pri VA-1: — Vsak čas pride sonderbefel. Rusi so že blizu Gradca. Mi gremo v „alpenfestung”. Werwolf! Zdaj bomo še mi partizanih kot na Balkanu in v Rusiji za našo fronto. Če vse gre k vragu, je samo še moja „nul-ahtarca” zame rešitev. Dogodki prehitevajo same sebe. Odhod. Nov cilj: starodaven grad Mosham blizu Mauterndorfa. Šušlja se, rajhsmaršal je tukaj. Kdo ve, kaj je „alpenfestung”? Nobene pošte več. Komaj je VA-1 spoznal Peternela iz celovške strani, že ga ni več. Ustrelili so ga. Reklo se je, nezgoda je bila. Pa menda ne zato, ker je spregovoril nekaj slovenskih besedi z VA-1, tako za šalo, ko mu je cigareto podaril. V gradu vrvež. Od vseh strani skupaj nametane enote RAD-mladincev. Tudi ostanki z vzhodnošta-jerske strani Fürstenfelda, Riegersburga, Feldbacha. Skrhana, skoraj starčevska postava se ugnezdi na slami poleg VA-1. Ali se mu blede ali govori v sanjah? Ponoči slovensko žebra. Zjutraj se izdavi: Iz celjske okolice je. Starec ni. Kaj pa? Še sedemnajst let mu ni celih. Ruski T 34, ti so ga postarali. Koliko njegovih tovarišev je šlo v nič. Sami so enega zasmodili, ker so nespretno streljali s pancerfau-stom na sovjetske tanke. Kadil bi, pa ne more tiho držati cigarete. Tako živčno zdelanega človeka še ni videl VA-1. Težava je bila z njim. Drugo noč se je podelal. Na podstrešje z njim, kjer je bilo zasilno sanitetno bivališče. Dizenterija je mučila številne bedake. Hrana je bila za pse. Poljska kuhinja je stala na dvorišču. Zdrobov močnik bi še bil, samo okus je imel po petroleju. Kako so prevažali ropotijo, da so vreče polili s smradljivcem? Nikogar niso kaznovali. Težje primere dizenterije so sedaj prepeljali v lacaret, ki je bil nameščen v nekdanjem otroškem vrtcu v St. Margarethen im Pinzgau, „grupenhajlšte-te” je obetajoče pisalo na stavbi. Vse polno apatičnih obrazov. Tujih. Nihče ne govori. Je govorjenje prepovedano? Dvonadstropni pogradi povsod. Drugo poldne šele zine sosed velikan poleg VA-1: — Zadnjo noč niso nikogar več odnesli. VA-1 je takoj ovohal bližino smrti. 19. SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA se vse bolj razkosava, čim svetlejše leze pomlad leta 1945 ^ deželo . . . Od nekod pride razburljiva vest: Dunaj so zasedli Rusi! In dodatek: Neki Renner je ustanovil že provizorično avstrijsko vlado! (Dalje) 25. junija 1981 ■ i [naš tedniki radiotv/7 od petka, 26. junija 1981 do četrtka, 2. julija 1981 PETEK, 26. junija: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Tečaj ruščine — 10.00 Eugene Ionesco — 10.15 Glasbila — 10.30 Sabrina — 12.20 Glub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medvedi so ušli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno " 21.20 Scene — 22.20 Prava vremenska napoved — želje in resnica — 23.20 Poročila SOBOTA, 27. junija: 9.00 Poročila — 9- 05 Tečaj angleščine — 9.35 Tečaj francoščine — 10.05 Tečaj ruščine — 10- 35 Iskalci smaragdov v Columbiji — 11- 25 Prava vremenska napoved — že-'ie in resnica — 12.30 Poj z nami — 13.00 Poročila — 15.40 Marx — Brothers v trgovini — 17.00 Jolly-box — 17- 30 Stari parnik — 17.55 Za lahko n°č — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Slika Avstrije ~~ 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20-15 Kaj stavite ... — 22.00 Šport — 22.20 Jazz-festival — 23.00 Poročila NEDELJA, 28. junija: 9.45 Prenos sv. maše — 11.15 Tiskovna ura — 12.15 l9|'a — gradbeni kamen življenje — 15.00 Brigadon — 16.45 Pinocchio — 17.10 Na pot z Odisejem — 17.40 Za iahko noč — 17.45 Club seniorjev — 18- 25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 ^r*stjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19- 50 Šport — 20.15 Noč klasičnega baleta — 21.35 Ogled starega mesta " 22.05 Poročila . PONEDELJEK, 29. junija: 9.00 Poroda — g os Am, dam, des — 9.30 TV-huhinja — 10.00 Šolski poizkusi in reforma — 13.00 Poročila — 17.00 Am, bam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za ahko noč — 18.00 Živali pod vročim ®°hcem — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Čas ^ slikj — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 1.50 Detektiv Rockford — 22.35 Poročila junija: 9.00 Poročila —-des — 9.30 Tečaj angle-Fizika — 10.30 Zaključni akord — 12.IO Doktor in živali — 13.00 počila — 17.00 Poročila — 17.25 Tu-1 hec mora biti — 17.55 Za lahko noč r- 18.00 Čoln 121 SP — 18.25 ORF da-^®s — 18.30 Mi — 19.00 Slika Avstrije P 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumen-,e " 21.15 Operetni koktajl — 22.05 1716 mi je Robert Guiscard — 23.20 Poučila Q 'OREK, 30. '°5 Am, dam, Scine____ -mm ) SREDA, 1. julija: 9.00 Poročila — f'°5 Tudi hec mora biti — 9.35 Tečaj /ancoščine — 10.05 To je Rim — 0^-35 Šarmantni goljuf — 11.05 Užitek veselju — 12.00 Argumente — ■00 Poročila — 15.45 Parlament — 00 Slon Bubu — 17.30 Wickie in °4ni možje — 17.55 Za lahko noč — ■00 p0pj _ 1825 ORF danes — ■30 Mi — 19.00 Slika Avstrije — ■3o čas v sliki — 20.15 Maigret — '40 Polfinale angleških teniških vsnstev — 23.00 Poročila 9 05ETRTEK’ 2' iulija: 9 00 Poročila — kl',.5 Am, dam, des — 9.30 Neznana nP,a Avstrija — 10.00 Kaj lahko postali T' ~~ 1°-30 Ko je mama stavkala — 5 Hans in Lene — 12.15 Waltonovi ^ 13.00 Poročila — 15.45 Parlament ^ 7.00 Am, dam, des — 17.30 Marco k . .17-55 Za lahko noč - 18.00 TV-Mi 'Hja — 18.25 ORF danes — 18.30 v p 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Čas Dn 'ki — 20.15 Sončni konji — 21.05 2l 5n -nemške literature v Celovcu — Šport — 22.40 Poročila 7 ^ 1-, 26. junija: 17.25 ORF danes Ig.oo | ®olski poizkusi in reforma — igra — gradbeni kamen življenja — 18.30 Dialogi z Herodotom — 19.00 Mednarodni jahalni turnir — 19.25 Kdo me želi? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Guliverovo potovanje — 21.00 Neodkriti profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Pod zastavo tigra — 23.50 Poročila SOBOTA, 27. junija: 14.45 Mednarodni jahalni turnir — 17.10 Križarjenja svetovnega popotnika — 17.35 Muppet-šov — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Mednarodni jahalni turnir — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Antonij in Cleopatra — 23.00 Vprašanja kristjana — 23.05 Na krogli ni bilo imena NEDELJA, 28. junija: 13.05 ORF danes — 13.10 Šport — 17.05 Le passe Muraile — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.50 Šport — 22.05 Vojni ujetniki na zapadu — 22.55 Soap — 23.20 Poročila PONEDELJEK, 29. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanje danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Kdo me želi? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Doktor in živali — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Pšenica v septembru — 23.50 Poročila TOREK, 30. junija: 16.40 ORF danes — 16.45 Parlament — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Tom in Jerry — 19.30 Čas v sliki —- 20.15 Kaj sem? — 21.03 Apropos film — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 SREDA, 1. julija: 14.55 ORF danes — 15.00 Polfinale angleških teniških prvenstev — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cesar Rudolf — 21.05 Vere sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Prijatelj (Boy friend) ČETRTEK, 2. julija: 13.55 ORF danes — 14.00 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, dalli — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 NEDELJA, 28. junija: 9.15 Poročila — 9.20 Sezamova ulica — 10.20 Tale — 11.05 TV kažipot — 11.28 Mozaik — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 14.40 Melodije Istre in Kvarnega — 16.10 Poročila — 16.15 Prisluhnimo tišini — 16.55 Dežela naših očetov — 18.05 Športna poročila — 18.15 Sestanek v nebotičniku —- 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —- 19.57 Propaganda oddaja — 20.00 Partizanska eskadrilja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Slovenska mesta — 21.30 V znamenju — 21.50 Športni pregled PONEDELJEK, 29. junija: 17.20 Poročila — 17.25 Glasba za cicibane — 17.40 Mozaik kratkega filma: Smrt kmeta Djurice; rdeči svet — 18.05 Človek in duševna stiska — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ekvinokcij — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Ali se med seboj dovolj poznamo? TOREK, 30. junija: 17.30 Poročila — 17.35 Kapitan Kuk — 17.45 Bosanska elegija — 18.15 Obzornik — 18.25 Tončka Čeč — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualno — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Rdeče in črno — 22.00 V znamenju SREDA, 1. julija: 16.45 Poročila — 16.50 Rokomet: Jugoslavija:ČSSR — 18.15 Risanka —- 18.30 Obzornik — 18.45 Festival MPZ — Celje 81 — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Asfaltna džungla — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Miniature — 22.10 V znamenju LJUBLJANA PETEK, 26. junija: 17.05 Poročila — 17.10 Rdeča Zora — 17.40 Glasbena parada Radenci — 18.15 Obzornik — 18.25 Vidiki socialnega dela — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Cirkus — 21.30 V znamenju — 21.45 Nočni kino: Razbojniki Ker sobotnega 1 in 2 TV-programa nismo prejeli, prosimo naše bralce, da nam oprostite! (Ured.) ČETRTEK, 2. julija: 17.55 Poročila — 18.00 Čas za pravljico — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.30 625 — 22.10 V znamenju Obiščite Odprta bo od 17. 5. od 31. 10. 1981 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. Werner Bergovo galerijo v Pliberku Petek, 26. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (zaključna prireditev šolskih sester v Šentjakobu). Sobota, 27. junija: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 28. junija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 29. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Zborovska glasba. Torek, 30. junija: 09.30—10.00 Domača zabavna glasba. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno. — 75- letnica Sodalitete. Sreda, 1. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasba. — Literarna oddaja. Četrtek, 2. julija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin. PETEK, 26. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 Zvočni laboratorij — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.35 Včeraj, danes, jutri — 20.55 Ona — 21.40 Predstavljamo vam NEDELJA, 28. junija: 16.05 Nedeljsko popoldne — 17.30 Sobna postrežba — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 „Svem 80“ — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Glasba iz ateljeja PONEDELJEK, 29. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Zlatarjevo zlato — 18.30 Bajke daljnih ljudstev — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri TOREK, 30. junija: 17.00 Vaterpolo: Kotor:Jug — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Sammy Davis — 20.45 Človek in čas — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.40 Izobraževalna oddaja SREDA, 1. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Kaj je novega pod streho — 18.45 Festival MPZ — Celje 81 — 19.30 TVD — 20.00 Srbska gledališča — 21.35 Včeraj, danes, jutri — 21.55 Tale — 22.55 Knjige in misli ČETRTEK, 2. julija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Družba Zore rdečelaske — 18.45 Vaterpolo: MladostPartizan — 19.30 TVD — 20.00 Izseljenka vas — 23.00 Poročila NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 300.— šil. (po zračni pošti 550.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. slowenisches informationscenter slovene Information center A-9020 Klagenfurt/Celovec, Viktringer Ring 26 Koroški zbori in tamburice na kasetah Kočna - Hodiški tamburaši Šentjakobski otroci Danica ■ i ■ naš tednik! Lani, na binkoštni ponedeljek, je SRD „Danica“ prestopilo prag v novo obdobje. Odprlo je vrata svojega Kulturnega doma. Prejšnji petek pa je bil svečan zaključek gradnje doma. Ciril Stern otvarja 1. razstavo v Kulturnem domu. Ob tej priliki so odkrili lesen kip, delo kiparja Janeza Dolenca. Kip, visok nad dva metra, je prijateljstvo med narodi in tako vsebinsko zaokrožuje poslanstvo Kulturnega doma. Ob tej priliki je bila odprta tudi prva umetniška razstava v prostorih doma. Svoje slike razstavlja mlad umetnik, slikar, iz Ljubljane Janez Veras. Proslavo ob zaključku gradnje doma je začel domači mešani zbor. Zapel je pesem „Naša zmaga“, ki jo je ob priliki odprtja posvetil društvu pesnik Andrej Kokot. Nato je predsednik društva, Stanko Wakounig, pozdravil vse navzoče, se vsem, ki so pomagali pri gradnji doma zahvalil ter povedal, da je dom doslej služil svojemu namenu. V domu so bile kulturne prireditve, sestanki, občni zbori, redne društvene vaje, mladinska srečanja, gimnastika za ženske. Ni bilo tedna, ko v domu ne bi bilo Del zbora MPZ „Danica“ ob spomeniku. kake prireditve. Predsednik doma, Janez Wutte, pa je povedal, da so prag doma prestopili tudi tisti, ki so se po sili razmer odtujili svoji identiteti, a jim je odprtost in zamisel doma olajšala pot v dom. Tudi on se je zahvalil vsem za pomoč in podporo pri gradnji doma. Oba predsednika sta izrazila željo, da ta pomoč v bodoče ne bo prenehala. Društvo je v znak hvaležnosti podelilo tudi zahvalne diplome. Naj nam nihče ne zameri, če omenimo tu samo nekatere. To listino so prejeli med drugim predsednik Slovenske gospodarske zbornice Verbič, generalni konzulat SFRJ v Celovcu, Slovenska gospodarska zbornica, Ljubljanska banka, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, arhitekt Bavdaž, kipar Dolenc, vodja mladinske delovne akcije, zastopstvo mladine iz Šentjurja. Posebno pa se je društvo zahvalilo nekaterim društvenikom, ki so odločno podprli gradnjo. Tako so prejeli listino Marica Hobel, Franci Polzer, Hanzi Kežar, Janez Wutte, Mara in Milan Rutar, Danica Kežar. Po odkritju spomenika je spregovoril Milan Šterban in poudaril vlogo narodne skupnosti kot nasilnega elementa pri zbliževanju narodov ter poudaril potrebo enakopravnosti narodnih skupin pri graditvi miru. V domu je bila nato odprta razstava slikarja Romana Vera-sa. Odprl jo je Ciril Štern. Izrazil je veselje nad prireditvijo in dejal, da odprtje izpričuje tudi sposobnost in delavnost društva, da organizira take prireditve in da je to v namenu društva — negi in gojitvi domačih slovenskih kulturnih dobrin. Tako pa opogumlja prebivalstvo k ohranitvi lastne identitete. Kulturni dom, kraj razstave, je mišljen kot mesto srečanja, Danica pa sooblikuje in uresničuje povezovalno vlogo med skupnostima na domačih tleh in med narodi na splošno. V kulturnem programu pri razstavi so nastopili domači pianisti in pevci: Marija Kežar, Danijela Kežar, Hanzi Kežar mlajši in Stanko Polcer. Slikar Roman Veras se je vsem prisrčno zahvalil za večer in je nato kratko povedel po razstavi. Med gosti, ki so bili navzoči, so bili: predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, oba predsednika osrednjih kulturnih organizacij, Lovro Kašelj in Valentin Polanšek, predsednik koroškega deželnega zbora Josef Gut-tenbrunner, zastopstvo generalnega konzulata SFRJ, generalni konzul Milan Šamec in konzul Alfonz Naberžnik, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in predsednik ljubljanske banke, Atelšek. Pianistka Marija Kežar je popestrila program. Društveniki so pripravili majhno zakusko, ob kateri so navzoči pustili izzveneti večer. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc sprejema zahvalno plaketo iz rok predsednika KD, Janeza Wutteja. SAK premagal tudi Dobrlo vas: Trenutno na 3. mestu Slovenski atletski klub je iz zadnjih šestih srečanj odnesel kar 11 točk ter se uvrstil eno kolo pred zaključkom letošnjega nogometnega prvenstva vzhodne podlige na 3. mesto. Verjetno takega zaključka ni pričakoval prav nobeden, saj še ni dolgo od tega, ko so se slovenski nogometaši morali boriti za obstoj v podligi. Jesenska sezona se je za SAK začela zelo slabo. Po vodi je šla pika za pi- V soboto, 27. 6., ob 16.00 Borovlje 23 — SAK 23 in ob 18.00 Borovlje I — SAK I L____________________________> ko, vrhu tega so nogometaši imeli smolo — parkrat so izgubili tekme prav v zadnjih trenutkih srečanj, drugič spet ni bilo na razpolago dveh igralcev. Toda vse to se dogaja tudi v drugih klubih. Na vsak način pa je treba upoštevati, da so slovenski nogometaši v jeseni in deloma tudi še pomladi morali „bandrati“ iz enega igrišča na drugo, ker niso imeli lastnega. Odgovorni kluba so se sicer trudili, da so za svoje nogometaše poskrbeli igrišča. Toda vsak, ki je kdajkoli igral nogomet ve, kako težko je bilo za igralce, vsako tekmo igrati na drugem terenu. Pa vse to bi verjetno igralci, funkcionarji in nenazadnje trener še vzeli nase. Kar je bilo hujše, je bilo dejstvo, da SAK ni imel niti PODLIGA VZHOD 1. Borovlje 27 15 7 5 53 20 37 2. ASK 28 14 8 6 42 25 36 3. SAK 27 11 9 7 33 36 31 4. Velikovec 27 11 8 8 38 35 30 5. Mostič 27 9 11 7 43 34 29 6. Breže 28 10 9 9 52 36 29 7. Grabštanj 27 10 8 9 26 39 28 8. ASV 28 8 11 9 29 30 27 9. Dobrlavas 27 8 10 9 37 37 26 10. Kotm. vas 27 6 14 7 36 40 26 11. Žrelec 27 7 11 9 30 38 25 12. KAC 27 9 6 12 43 37 24 13. Sinčavas 27 7 10 10 24 34 24 14. Šentpavel 27 7 6 14 30 48 20 15. Možberk 27 5 6 16 30 57 16 za treninge primernega igrišča. Morali so se posluževati igrišča za otroke. Ravno to pa je verjetno bil vzrok temu, da je SAK v jeseni odrezal bolj slabo. Pomladansko prvenstvo pa je bilo za vse navijače in prijatelje slovenskega moštva prijetno presenečenje. SAK se je stopnjeval iz igre v igro in se z devetega mesta „prerinil“ na tretje. Treba je tudi omeniti, da so se „znašli“ legionarji iz Slovenije tudi šele spomladi. „Baba“-Babšek je bil eden najbolj konstantnih igralcev SAK-ovega moštva, tudi z vratarjem Ahlinom so igralci, gledalci in funkcionarji SAK-a lahko zadovoljni. Za marsikatero točko v tekmovanjih se je treba zahvaliti prav njemu. Vsekakor pa je razočaral nekdanji „golgeter“ Slovenije, Džalma — Drnovšek. Čeprav se je trudil in poskušal napraviti dober vtis, se mu to ni posrečilo velikokrat. V tem sklopu pa je treba nekoliko krivde iskati tudi pri trenerju Rogiču, saj je, kot smo videli na zadnji tekmi SAK-a proti Dobrli vasi, Drnovšek odličen obrambni igralec. Proti Dobrli vasi je pokazal, kaj zna. Škoda, da ga Rogič ni „odkril“ že prej. Tekma proti Dobrli vasi je pokazala, da ima Slovenski atletski klub moštvo, ki lahko premaga vsakega nasprotnika svoje lige. Tokrat so napadalci bili nekoliko „raztreseni“, saj so izpuščali najlepše priložnosti za zadetke. Zmaga je bila več kot zaslužena, le premalo golov je bilo. Tekma se je končala 1 : 0. Zadnje kolo je bilo preloženo, zato bo SAK odigral izostalo tekmo proti moštvu iz Borovelj naslednjo soboto. Velikovec je proti Boroveljčanom izgubil nesrečno 1 : 0. Prav tako je obe točki pustilo v Sinči vasi moštvo Mostiča. Borovlje so prvak in bodo „stopili“ v koroško ligo. Slo- Slovenski športniki v Novi Gorici Minuli konec tedna so se srečali v Novi Gorici mladi športniki iz Furlanije-Julijske krajine, Železne županije in Koroške z novogoriškimi mladinkami in mladinci. Bilo je to že 5. srečanje. Skupine so se pomerile v nogometu, šahu, namiznem tenisu in odbojki. Najboljša moštva so imeli gostitelji, pač pa, na takih srečanjih rezultati niso najbolj pomembni. — Srečanje mladih je bilo predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje in utrjevanje bratskih vezi. Goričani so srečanje pripravili nadvse skrbno, vzdušje je bilo zelo prisrčno, tako da so se po končanih tekmovanjih mladi razšli le nerado. Gostitelji so pripravili tudi ples, ki je uspel zelo dobro. Tam so imeli mladi možnost „tesnejših“ stikov. S programom jazz-gimnastika so nastopila dekleta Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca. venski atletski klub pa se bo v soboto verjetno „maščeval“ za poraz (Borovlje so zmagale 7 : 0). Na vsak način bo tekma zanimiva in upamo, da se bo zbralo v Borovljah mnogo navijačev slovenskega moštva. Ali bo SAK ostal na odličnem 3. mestu? 2. RAZRED E 1. Bilčovs 23 12 2. Podkrnos 23 14 3. Donau 23 13 4. Galicija 24 10 5. Sele 23 10 6. Trdnja v. 23 11 7. HSV 23 10 8. Pokrče 23 8 9. Bistrica 23 7 10. Ulrichsb. 23 6 11. Hodiše 23 5 12. Kriva Vr. 23 7 13. Škofji dv. 23 0 9 2 58 26 33 5 4 48 19 33 6 4 47 19 32 8 6 46 39 28 5 8 39 25 25 2 10 50 39 24 4 9 36 43 24 6 9 49 55 22 6 9 42 42 20 7 10 30 36 19 9 9 36 46 19 3 13 24 46 17 2 20 15 85 2 V soboto, 27. 6., ob 16.15 Hodiše 23 — Sele 23 in ob 18.00 Hodiše I — Sele I V. J