Leto XI. Ljubljana, dne 14. februarja 1935* Dr. Dinko Puc je bil rojen v LJubljani L 1879. V Ljubljani je absolviral tudi osnovno šolo. Ko je študiral pravo v Gradcu m na Dunaju se je kot akademik živahno udejstvoval v naprednih akademskih društvih, v Gradcu v »Triglavu«, na Dunaju pa v »Sloveniji«. Med mladino je ravno takrat začel prevladovati nov duh, ki Je zahteval prelom s starimi navadami ter udej-stvovanje akademikov in vse mlade inteligence pri narodnem delu za okreoitev in napredek. Prepojen tega duha se Je tudi dr. Puc, ko je po končamth študijah stopil leta 1903. v pisarno odvetnika dr. Treota v Gorici, z vsem ognjem vrgel na kulturno in politično delo med goriškimi Slovenci. Bil je med ustanovitelji »Narodne prosvete« v Gorici, ki je bila zamišljena kot kulturno središče nacionalnega življenja v tem tako živahnem mestu. Sam je uredil javno ljudsko knjižnico, ki je prav kmalu navezala na sebe med goriškim prebivalstvom ogromno število čitateljev in je služila še dolgo časa za vzor drugim ljudskim knjižnicam. Obenem je bil dr. Puc tudi ustanovitelj in duš£ dramatičnega odseka Narodne pr»svete. Kakor je bila to v takratnih razmerah pač usoda redkih delavnih izobražencev, je bil istočasno intendant, dramaturg, režiser in igralec. »Narodna prosveta« je s svojim vsestranskim delom mnogo pripomogla k okrepitvi slovenskega življa v Gorici. Razume pa se po sebi, da se je mladi pravnik udejstvoval tudi v drugih goriških nacionalnih društvih. Toda tudi dežela je klicala po delu in delavcih. Italijani so ravno v tisti dobi zopet enkrat poskušali preiti v ofenzivo. Preplavljali so vasi z Italijanskimi listi in knjigami, najnevarnejše njihovo orožje pa je bila melodiozna italijanska pesem, ki so jo spretno skušali širiti tudi med slovenskim prebivalstvom. Da se zavre nevarnost Italijanskega prodiranja, je začela slovenska inteligenca iz Gorice z živahnim delom na vasi. V teku dveh, treh let so ustanovili precej nad sto pevskih, bralnih in drugih nacionalnih društev ter zelo razširili Sokolstvo. Eden najuspešnejših organizatorjev je bil dr. Dinko Puc, ki je končno to lepo delo kronal z ustanovitvijo Zvene narodnih društev kot centrale vsega nacionalnega ln prosvetnega organizacijskega dela. Bil je tudi prvi ln dolgoletni predsednik Zveze, obenem eden njenih najmarljivejšlh ljudskih predavateljev ln govornikov. Kot tak je kljub svoji mladosti igral tudi veliko politično vlo^o v goriški Narodni stranki, ki se Je imela baš Senator Po dolgem bolehanju je umrl 7. t. m. v Ljubljani senator dr. Val. Rožič, profesor v pokoju. Pokojnik je bil rojen leta 1878. v Viševku nad Moravčami in je dovršil gimnazijo v Ljubljani, filozofski študij pa na fakulteti v Gradcu. Posvetil se je zgodovini in zemljepisu, l. 1908. Je promoviral za doktorja, dve leti pozneje pa ga najdemo v službi Mohorjeve družbe v Celovcu. Med svetovno vojno je bil poklican in je služil nekaj časa v Beljaku, po prevratu pa se je takoj pridružil slovenskim dobrovoljcera v Celovcu in ee tudi udeležil bojev za svobodo Koroške, ki jo je ljubil čez vse. V teh bojih je bil tudi ujet in so ga Avstrijci do avgusta 1919 Internirali, nato pa izpustili. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je stopil v državno službo in postal kmalu profesor na Tehnični srednji šoli, kjer je služboval do imenovanja za senatorja. Vse svoje življenje je pokojnik posvetil borbi za Koroško ln Je tudi njegovi vztrajnosti zahvaliti za marsikak uspeh. Ob izbruhu vojne je tako bil dr. Puc, čeravno po rodu ne Goričan, eden glavnih nacionalnih voditeljev goriških Slovencev. Zato ga je v avgustu 1914. doletela enaka usoda kakor dr. Žerjava ln še mnoge druge narodne delavce: bil je aretiran ln obtožen veleizdaje, zlasti srbofilstva. Po zaporih so ga vlačili nad pol leta, dokler italijanska vojna napoved ni prisilila avstrijskih oblasti, da so izpustile ln nazaj na Goriško pe*-elale ljudi, ki so bili med Slovenci priljubljeni. Takrat je bil izpuščen tudi dr. Puc, ki pa je bil kmalu poslan na fronto in se je udeležil tudi treh soških bitk. V vojaški službi Je ostal vse do konca vojne. Ob prevratu ga je Narodna vlada v Ljubljani zopet poslala v Gorico ln mu poverila poveljstvo nad tamkajšnjimi slovenskimi četami. To nalogo je izvrševal do prevzema Gorice po italijanski vojski, potem pa se umaknil v LJubljano. Bil je med prvimi oficirji, ki so bili prevzeti v jugoslovensko vojsko. Leta 1920. je dr. Puc otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je takrat tudi član začasnega Narodnega predstavništva, v katerem je imel več govorov, ki so vzbudili splošno pozornost. Glavno svoje delo pa je posvetil borbi za naše Primor-Je, katerega usoda se je ravno takrat odločala. Izdal je tudi več brošur, ki so izšle v nemškem, francoskem ln angleškem jeziku in ki so dokazovale sveto pravico našega naroda do slovenskih in hrvatskih primorskih pokrajin. Že leta 1921. je bil dr. Puc izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do leta 1924., ko je bil občinski svet razpuščen ln imenovan gerent-ski svet z dr. Pucem kot predsednikom. Na tem položaju je vodil občino do leta 1926., ko je namesto gerentskega sveta prišel vladni komisar. Pri volitvah v jeseni leta 1927. pa je bU dr. Puc vnovič izvoljen v občinski svet, ta pa ga je Izbral za mestnega župana. Od takrat naprej Je skozi dolgih 7 let vse do danes načeloval ljubljanski mestni občini. Razumljivo pa je, da se je pri tem udejstvoval tudi na drugih poljih javnega življenja in ga Je zlasti napredna in ju-goslovenska nacionalna fronta v Sloveniji vedno štela med svoje odlične predstavnike. Imenovanje dr. Dlnka Puca za bana je nacionalna javnost sprejela s simpatijami ln zadoščenjem. Tudi ml se pridružujemo čestitkam, ki Jih g. ban prejema, ln željam, da bi bilo njegovo delo uspešno za vsestranski napredek banovine in za okrepitev jugoslovenske nacionalne misli med Slovenci. dr. V. Rožič napisal celo vrsto zgodovinskih ln narodno obrambnih del. Udejstvoval se je tudi politično ln Je bil dolga leta somišljenik bivše SLS. a jeseni leta 1931 Je kandidiral v Narodno skupščino na Usti JNS. Izvoljen sicer nI bil, zato pa je bil v priznanje svojih zaslug v januarju 1932 imenovan od blagopokojnega kralja za senatorja. Pokojni je bil član raznih naših nacionalnih ln narodno obrambnih organizacij, tako CMD. Bra-nibora ln Jadranske straže, bil je pa zaradi svoje obzirnosti, šegavosti ln ljubeznjivosti povsod priljubljen ln zato bodo vrlega moža pogTešalt vsi, ki so ga poznali. Za njim žaluje soproga ga. Milka iz znane Hafnerjeve rodbine v Železnikih. Dr. Rožiču, ki si Je v borbi za pravice našega naroda pridobil mnogo zaslug, bo Hy, ki je o božiču 1933 s svojo lokomotiv« eavozil v brzi vlak pri Lognyju na Francoskem, zaradi česar je bilo ubitih 230 oseb. BodiSče v Meauxu ga je te dni oprostilo slfr-, herne krivde. DED IN VNUKINJA. Švedski kralj Gustav • princeso Margerito, najmlajšo svojo k vnukinjo, ki so jo te dni krstili. GOSPOD iz udobna. Te dni je obhajal blvfii nemški cesar Viljem, ki je ob koncu Vojne pobegnil na Holandsko, 76. obletnico svojega rojstva. TO SO JUNAKI: Na Dunaju imajo društvo, čigar člani se drže pravila, da je dobro, če se človek vsak dan prehladi. Vodja teh po-gumnikov je dr. Panesch, ki se s svojimi privrženci kljub zimskemu mrazu vsak dan kopa v Donavi. NAJDENO ZLATO. Pretekli teden je izgubilo potniško letalo, ki vozi na progi London—Pariz, zlato poSiljatev za franoosko Narodno banko. Zlato v palicah so našli pozneje na ozemlju Somme v OLsemontu. Orožniki so ga odnesli na pristojno mesto v Pariz.