ftMERISKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
« ii 1
NO. 8G.
CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, APRIL 11th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Novice iz vseh strani sveta, ki kažejo na potek svetovnih dogodkov
Minister notranjih del v republiki Mehiki je odredil, da se Prepove cerkvenim občinam v 'državi razpošiljati cerkvene govore po radiu. Poleg cerkvenih govorov se ne more niti cerkvenih obredov razpošiljati po radiu.
Iz Pariza se poroča, da je kontno francoska vlada, po dolgih in mučnih dogovorih, dovolila Poljski republiki posojilo v znesku ene milijarde frankov. Pod kakšnimi pogoji se bo to posojilo izvršilo, vesti ne poročajo. Obresti bodo precej visoke.
Iz španske se poroča, da se Prebivalci z velikim zanimanjem Pripravljajo na bližajoče se občinske volitve, ki se bodo prvič Po dolgih letih diktature vršile v Španiji. Zlasti so aktivni komunisti, ki širijo literaturo po Vseh mestih in vaseh. V Gibraltarju so pa imeli shod republikanci, ki zahtevajo kot prvi pogoj osvobojenje vseh političnih kaznencev.
Znani vodja indijskih borcev za neodvisnost Indije, mahatma Gandhi, se je te dni izjavil, da bo zahteval, da se ženam v Indiji podeli ista državljanska svoboda in iste pravice, kot jih uživajo moški.
Francoska poslanska zbornica je odobrila državni proračdn za prihodnje fiskalno leto, in kateri proračun znaša ogromno svo-to dva tisoč milijonov dolarjev.
Romunski parlament je sprejel predlog, glasom katerega se obdavči vse samske v državi. Postava se tiče enako ženskih kot moških neporočenih. Vdovci in vdove imajo dve leti časa, da se Poročijo, in ako ne, morajo enako plačevati "samski davek."
-o-
Vdova umrlega Long-Wortha bo kandidatinja?
Cincinnati, Ohio, 10. aprila. Republikanci v tem mestu se že Posvetujejo, ali bi kandidirali za izpran j eno kongresno mesto po umrlem Nicholas Longworthu, njegovo vdovo, dasi mož še pokopan ni. Republikancem prede trda v tem mestu, in mislijo, da bi ime Longworth končno vendar še imelo upljiv pri volivcih.
Vlada končno vendar naznanja nekaj resnice o stanju brezposelnosti
Washington, 10. aprila. Zvezni tajnik za trgovinske zadeve, Lamont, je končno prišel na dan s statistiko, ki kaže Stanje brezposelnosti, kot prevladuje danes v Zedinjehih državah. Kot znano je lansko ljudsko štetje v Ameriki naštelo nekako 3,000, 000 brezposelnih. Proti tej statistiki so se pojavili ostri protesti, tako da je bila vlada prisiljena odrediti novo štetje brezposelnih. In razlika med prvim n drugim štetjem je ogromna. Drugo štetje, ki se je pravkar zaključilo, navaja 6,050,000 brezposelnih, dočim znaša števi-o onih, ki so le deloma zaposlje-ni, 2,200,000, tako da se lahko reče, da danes v Ameriki 8,250,-000 delavcev nima pravega zaslužka. Izmed večjih mest, kjer je brezposelnost najhujša, se zlasti navaja mesto Detroit, kjer so našteli 174,527 brezposelnih delavcev, kar je 12 procentov vseh prebivalcev mesta. Za De-troitom pride na vrsto mesto Chicago, potem Philadelphia, Houston, New Orleans, Boston, New York in Cleveland. Uradni krogi v Washingtonu so začeli nemirno gledati okoli sebe, ker takega rezultata brezposelnosti niso pričakovali, še bolj so pa prepričani o brezposelnosti, ko so ljudje marca meseca plačevali dohodninski davek v zvezno blagajno. Letos se je plačalo $225,000,000 manj tega davka kot v istem času lansko leto. --o-
Sanje, ki bodo vredne menda $60,000
Chicago, 10. aprila. Louis Jurs je sanjal pred kratkim, da mu je njegova žena nezvesta. Videl jo je v objemu — v sanjah namreč — z nekim James O'Brien. Drugo jutro je Louis Jurs premišljeval o teh sanjah. Pa je zapustil svoj urad in se nepričakovano podal domov. In tu je v resnici dobil svojo ženo v cbjemu James O'Briena. In včeraj je vložil Jurs tožbo za $60, 000 odškodnine napram O'Brienu, ki mu je odtujil ljube zen njegove žene.
Malo več alkohola bo treba . . .
Kdo bo prihodnji predsednik poslanske zbornice, je važno vprašanje
Washington, 10. aprila. Sedaj ko je umrl Nicholas Long-worth, ki je bil tekom zadnjih še3t let predsednik poslanske zbornice kongresa, je nastalo važno vprašanje na dnevnem redu. Kot predsednik poslanske zbornice izvaja dotična oseba veliko oblast in upljiv na tekoče dogodke in postave. Sicer predsednik ali "speaker," kot se glasi njegovo uradno ime, še ne bo izvoljen do decembra meseca, pa vendar se enako republikam ska kot demokratska stranka pripravlja na boj, da dobi to važno mesto v oblast. Longworth je bil republikanec in silno popularen med svojimi volivci. Toda da je bil izvoljen kot republikanski kongresman, se ima edino zahvaliti svoji popularnosti, kajti mišljenje prebivalstva v Cincinnati ju je močno proti republikancem, in pri prihodnjih volitvah bo na vsak način izvoljen demokrat. To je brez dvoma. Predno je Longworth umrl, so imeli republikanci v poslanski zbornici 217 poslancev, demokrati pa 215. S smrtjo Long-
Sodnik usmiljen napram očetu štirinajstih otrok v slučaju sleparije
Policijski sodnik Bradley Hull, ki ima srce na pravem mestu, je izročil 46 letnega Theo-dorja Fanger, 12718 Ben wood Ave. probacijskemu oddelku sodni je, namesto, da bi ga poslal v ječo. Fanger je bil aretiran septembra meseca lanskega leta, in ker se mu je na sodni j i dokazalo, da je sprejemal denar od brezposelnih pod obljubo, da jim bo preskrbel delo, česar pa ni storil, je bil poslan v zapore v Warrensville. Pozneje so ga izpustili iz zaporov, ko je obljubil, da ne bo nikdar več kaj enakega storil. Toda pred kratkim je bil ponovno aretiran radi istega pregreška. Na sodniji se je dognalo, da je Fanger oče štirinajstih otrek, izmed katerih jih je 10 manj starih kot 18 let. Nihče v družini ne zasluži niti centa, in Fangerju ni preostaja-lo druzega kot na nepošten način dobiti denar. Načelnik pomožne akcije Rdečega Križa v Clevelandu je pričal pred sodni-jc, da je prepričan, da Fanger ni sleparil v svoje lastne sebične svrhe, pač pa je hotel dobiti ne-
Velik ples
Menda takega plesa še ni bilo v slovenski naselbini kot se bo vršil v torek, 14. aprila v S. N. Domu ,ko priredijo demokrat je 23. varde svoj izvanredni ples Vse kar je demokratskega bo na tej prireditvi. 2,000 vstopnic je Prodanih. Najeti sta obe dvorani za to priliko, in igralo se bo, da se boste zibali prijetno po mehkih tleh. Deset nagrad je določenih za posetnike plesa, cekini po $5.00 in drugo. Tudi za igranje kart bo v obilni meri Preskrbljeno. Odlični sodniki, Prosekutorji in drugi višji uradniki iz mesta bodo tudi navzoči. Vstopnina je samo 50c. Kot pravi Mr. Adam J. Damm, načelnik Pripravljalnega odbora, bo to izvanredno zanimiva prireditev.
Iz domovine
Mr. Frank Zaje je prejel iz domovine vest, da mu je 28. marca preminul njegov ljubljeni oče Ivan Zaje, star 73 let. Rojen je bil v Gornjem Kašlju pri sv. Devici Mariji v Polju, a je bil nastanjen kot posestnik in mesar na Poljanski cesti v Ljubljani. Naj mu bo lahka domača gruda, mu kliče njegov sin ^rank, kateremu izrekamo globoko sožalje!
Šerif in komisarji
Te dni je poslal šerif Sulz-mann večji račun komisarju za izplačilo, šlo je za prevoz jetnikov iz Clevelanda v razne zapore. Komisarji so poslali račun nazaj šerifu z zahtevo, da še-
if natančno označi vsako vsoto, kje in kako je bila potrošena, šerif Sulzmann pa je jezen, začel je robantiti, toda komisarji so se mu smejali, ker so vedeli, da imajo za seboj državne postave. Rad ali nerad se je moral Sulz-man podati zahtevam komisarjev.
Maša zadušnica
V nedeljo, 12. aprila, ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojno Terezijo Dulc, ob priliki prve obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci ranjke so prošeni, da se gotovo udeležijo.
"Martha Washington"
Poznano slovensko žensko i društvo "Martha Washington," št. 38 S. D. Z. priredi nocoj večer v Mervarjevi dvorani na Bonna Ave. in E. 60th St., prijetno plesno zabavo Igral bo Hojerjev Trio. Prijatelji dobre zabave so prijazno vabljeni.
* število brezposelnih se je v Nemčiji v dveh tednih znižalo za 200,000.
Banditi zahtevajo od bivšega pivovarja 150,000 dolarjev odškodnine
Monroe, Wisconsin, 10. aprila. Fred J. Blumer, 50 let star, pi-vovarnar, in bivši predsednik Zveze pivovarjev v državi Wisconsin, se nahaja danes v oblasti banditov, ki zahtevajo za njegovo oprostitev $150,000 odškodnine. Blumer je zginil s svojega doma ,ko je dobil telefonsko sporočilo od nekega moškega, da se snide z njim v nekem hotelu radi važnih dogovorov. Blumer je šel, toda se ni vrnil. Prijatelji njegovi pravijo, da Blumer nima toliko denarja, da bi mogel plačati odškodnino. Njegova žena je. dobila telefonsko sporočilo iz Rocport, Illinois, v katerem se je zahtevalo denar, žena je vso zadevo sporočila šerifom, ki so se podali na sled za banditi. -o-
Zmaga Klubove Zarje
Poroča se nam, da je stara "Zarja," katero društvo sedaj nazivljejo "Klubova Zarja" na prizivnem ali apelatnem sodišču zmagala in sme po odločbi te sodnije obdržati svoje staro ime "Zarja," medtem ko si bo morala, nova "Zarja" poiskati sedaj drugo ime. Tako se je zopet pokazalo, kam človeka pripelje nepremišljena strankarska napetost. Vso to zadevo je svoječas no vlekel na sodnijo Grill, urednik Enakopravnosti in tako povzročil kulturnemu društvu in sorojakom delavcem ogromne stroške. — Tako se dela za narod in zedinjenje.
Gasolin 9 centov
Standard Oil družba naznanja, da bo v kratkem postavila na trg gasolin, ki se bo prodajal za 9 centov galona. Obenem bo ceno tudi drugim vrstam gaso-lina znižala.
Revolta na Portugalskem se širi. Kabinet in vlada se skriva v fortu
Lisbon, Portugalska, 10. aprila. Predsednik portugalske republike Carcmina, njegov kabinet in drugi višji vladni uradniki so se zatekli v zavetišče v trdnjavo, in sicer v postojanke tretjega topniškega regimenta, kjer so se zabarikadirali. žične ograje in strojne puške jih stra-žijo. Revolta med portugalskim vojaštvom se širi. Ne samo na Madeiri, pač pa tudi na Azorskih otokih je nastal punt med vojaštvom, in uporniško gibanje se pojavlja tudi v deželi sami. Mesto Lisbon zgleda kot trdnjava. Vsepovsod so lojalni vojaki na straži, po mestu vozijo tanki in strojnice. Te izvanredne odredbe so bile zapovedane, ko je dospelo poročilo iz Azorskih otokov, da, so se vojaške posadke na raznih otokih spuntale in odpovedale pokorščino. Kot naznanjajo verodostojna poročila iz Londona, je dvomljivo, da bi portugalska vlada bila v stanu potlačiti sedanjo revolto.
-o-
2000 mestnih uradnikov odpuščenih od dela, ko
Čermak prevzame urad
Chicago, 10. aprila. Anton J. čermak je postal danes župan mesta Chicago. Kot je obljubil tekem volivne kampanje, je nemudoma vzel v roke veliko metlo in "očistil" mestno hišo. 43 ur potem, ko je bil izvoljen in je porazil svojega republikanske-
wortha in z izvolitvijo demokrata na njegovo mesto, postane •razmerje 216:216. K tem je pri-[ šteti še enega farmar-laborita, ki bo gotovo potegnil z demokrati, in zgodilo se bo, da bo prihodnji predsednik poslanske zbornice kongresa — demokrat.
-o-
Mnogo tujezemcev bilo aretiranih v New Yorku
New York, 10. aprila. — Od 1. marca naprej so samo v mestu New Yorku zvezni agent je dobili 112 tujezemcev, o katerih trdijo, da niso postavnim potom prišli v to'deželo, in ki bodo sedaj v kratkem deportirani.
Velik deficit
Mestni blagajni preti velik deficit, ki znaša $613.000, in katerega nikakor ne vedo, kako bi ga pokrili. Deficit je baje nastal, ker so ljudje plačali premalo davkov in mesto ni dobilo denarja, kolikor ga je pričakovalo. Mestni manager je izjavil, da ni drugega izhoda, kot da se odpu-1 sti večje število javnih uslužben-1 cev iz službe, in da se ostalim1 znižajo njih plače.
Smrtna kosa
Ob 9. uri v petek dopoldne je preminula Ana Danculovič, rojena Rudman, stanujoča na 1415 E. 25th St. Stara je bila 46 let. Zapušča soproga Marko, sinove, Mike, Nikolaj, in Milan in tri hčere, Ano, Helen in Amalijo. Bila je članica H. B. Z. in Slovaške Jednote. Pogreb se vrši j v torek v cerkev sv. Nikole pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj
kaj denarja za svoje otroke, da bi jim kupil kruha. Sodnik Hull je izjavil na sodniji: "Ako bi bil jaz v položaju tega obtoženca, tedaj najbrž tudi ne bi bil dovolj previden, da, gledam, na kakšen način si zaslužim denar." Fanger je bil stavljen pod nadzorstvo, hi, dobrodelne družbe bodo najbrž skrbele za njegovo družino, dokler se položaj ne obrne na bolje!
—--o--
Rusija daje žito, Italijani pa truke
Washington, 9. aprila. Trgovinski oddelek ameriške vlade naznanja, da je prišlo med laško in rusko vlado do sporazuma, glasom katerega bo Rusija poslala v Italijo toliko žita, kot je vrednih 2,000 trukov, ki bodo izdelani v Italiji in poslani v Rusijo. Za plačilo garantira tako laška kot ruska vlada.
ga nasprotnika z večino 194,000 i glasov, je Cermak bil zaprisežen! in prevzel svoj urad kot župan drugega največjega mesta v Ze-dinjenih državah. Njegovo pr-j vo delo je bilo, da je odpustil 2,000 mestnih uradnikov od de-: la, ki so bili nastanjeni v mestni hiši le iz političnih ozirov. To je bil dan triumfa za novega chi-cr/?kcga župana. Prvi dan je imenoval Col. Sprague za novega komisarja javnih del, in znanega odvetnika Francis Busch za mestnega odvetnika. A. M. Smietanka, ki je kandidiral za sodnika, toda ni bil izvoljen, je bil imenovan za mestnega pro-sekutorja. Prvo uradno povelje novega župana je bilo, ko je za-
Koncert društva "Zvon"
Kot je bilo že naznanjeno, priredi poznano pevsko društvo "Zvon" v nedeljo večer v prostorih Slovenskega narodnega doma na 80. cesti izvanreden koncert. Posamezne točke so izbrane z največjo skrbjo, so času primerne in tudi dobro naštudira-ne, tako da bo prava slast poslušati. Po koncertu se priredi ples. Vstopnina h koncertu in plesu je samo 50 centov. Pridite, od blizu in daleč.
Poroka
Danes se poročita Mr. Joseph J. Glavan, 1*383 E. 39th St. in Miss Frances A. Požar, 1058 E. 74th St. Obilo sfeče!
povedal mestnemu blagajniku, da ne izplača nobenih računov, nobenega čeka ne izda, dokler se ne dožene, ali je delo za politične svrhe ali v resnici mestno delo. Republikanci v Chicagi so svojim pristašem iz mestne blagajne plačevali stotisoče, pa če je bilo izplačilo pravično ali ne.
-o-
Dva ognja Prebivalci na zapadni strani mesta so imeli snoči priliko ogledovati dva ogromna požarja. Zgoreli sta dve hiši. škode je bilo $34,000. 300 ognjegascev je gasilo šest ur,
* Will Rogers, ameriški humorist, je podaril $5;000 prebivalcem mesta Managua.
bo ranjki ohranjen blag spomin!
Smrt pobira
Ob polnoči v soboto je preminula Irene Marc, rojena Lopala, 18209 Nottingham Rd. Stara je bila šele 25 let. Zapušča mater, moža Antona M. Markus, tri brate, Matija, Jakoba in Avgu-
Zabava "Zarje'*
Danes zvečer praznuje Zarja, odsek Slov. Soc. kluba št. 27, svojo zmago na sodniji s tem, da ima domačo zabavo v obeh dvoranah, št. 1 in 2 v Slovenskem narodnem domu zgoraj. Pridite vsi prijatelji na to privatno demačo zabavo ter se zabavajte ž njimi. Zabavo priredi zbor, predno odide gostovat v Detroit, 26. tega meseca.
šolanje učiteljev
Šolski odbor proučuje predlog, da se upelja petletni tečaj za vzgojo učiteljev in učiteljic. Doslej učitelji študirajo tri leta normalno, potem ko so izvršili višjo šelo. Po novem načrtu bi morali študirati pet let. Vzrok je, ker se preveliko število mladih ljudi oglaša za učiteljski poklic.
$20,000 za roko
Earl Weigand, priprost mor-; nar, je tožil Cleveland-Cliffs pa-
sta ter šest sester, Jeanette, Virginijo, Lillian, Saro, Marto in Cecilija. Pogreb se vrši v pon-deljek pod vodstvom A. Grdina & Sons. Bodi ranjki ohranjen blag spomin!
Zopet doma
Ana Bizjak, 3615 E. 80th St., je bila prepeljana iz Warrens-
robrodno družbo za $50,000 odškodnino, ker si je pri delu poškodoval roko tako, da je za vselej hroma, Dobil je na zvezni sodniji $20,000 odškodnine.
Hrvati v Lorainu
Poznano hrvatsko pevsko društvo "Lira" priredi v soboto, 18. aprila, v Slov. Narodnem Domu
ville bolnice zopet na svoj dom. Prijatelji jo lahko na domu ob-ioščejo.
v Lorain, Ohio, koncert z igro in plesom, na kar opozarjamo tudi Slovence v Lorainu.
I AlCOWOLtKiy
r^MivtoW'
T* W8UC II

' s/
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOMB)
SLOVENIAN DAILY NIWSPAPIR
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko la Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pottl, celo leto >7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka 3 cente.
!Taa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 4117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0028.
JAMKS DKBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
83
No. 86. Sat., April 11th, 1931.
Ko se ladja potaplja—
hočete. To potrjujejo vsi, ki so že delali pri "E.", in katere so razmere nanesle preko praga, ker so bile neznosne. Grill hi bil dober človek, toda ima zle svetovalce, in čimprej se jih bo otresel, toliko bolje za njega. Saj je bil dober fant, ko je bil uslužben pri "Ameriški Domovini." Kot odvetnik bi si dobil lahko dobro karijero, da bi mu ne bilo treba delati šta-fažo "korifejam" — oprostite, ker rabimo izraz "E." In mož bi bil danes, ne pa putka v rokah cinika, ki je bil še vedno njegov zli duh!
Torej, da končamo. Rojaki nas poznajo dolga in dolga leta. Neprestano smo se gibali v njih krogih. Naš časopis je med vami 33 let. Neradi v teh prosvitljenih časih uporabljamo čas in prostor in dobro voljo naročnikov za komedijante in cinike pri "E." Toda dobro je včasih, da jim pretip-Ijemo žile, da se ohladijo in streznejo. Ker danes samim sebi ne verujejo, kar pišejo, zato jim je treba potegniti krinko z obraza. Oni vedo, da se njih ladja potaplja. . . .
"E." piše v svojem članku: "Mi smo tolerantni, da, toda motite se, urednice "Ameriške Surovine," če mislite, da bomo tolerantni tudi napram lažnjivcem in zavijalcem resnice, ki so že zdavnej pozabili, kaj je človeška dostojnost. Pire si predstavlja, da sme pn lagati kot cigan, če mu pa potem v povračilo poveš par resničnih v brk, obrača oči kot da ga božjast lomi, kremži se kot nebogljen otrok ter joka o gnoj-
. .	v*
niči. . . .
Tako piše "E." In to so težka očitanja, rečemo, očitanja, katera se mora dokazati. Povedati je treba kdo je lagal, kdaj je lagal in o čem je lagal. Povedati je treba in dokazati, kdo je zavijal resnico, mi ali vi? Očitati je lahko, toda očitanja z dokazi podpreti, da držijo, zato je treba boljšega človeka, kot so pisatelji psovk in nečednih besed. Ali smo zbirali za jugoslovansko republiko ali smo zbirali za tisoče naših iačnih in sirotnih rojakov v domovini takoj, ko je bila vojska zaključena? Dočim se je s silnim trudom, delom in žr-' tvami spravilo za pet milijonov dolarjev blaga v staro domovino v največji stiski in potrebi, so oni pri "E." zbirali fond za "jugoslovansko republiko," kateri fond je potem tako lepo zginil v žepih tega ali onega! Kdo laže ?!
Kdo laže kot cigan, kdaj, komu in kje in na kak način? Lahko je očitati, tovariši pri "E.", toda očitanja se morajo dokazati. Naš narod precej misli in gre preko očitanj mimo Mi smo vam potoni vaših lastnih ljudi dokazali, in katerih' ;mena smo osebno navedli, da ni res, kar trdite, in sedaj je vrsta na vas, da nam dokažete, kdaj je "Ameriška Domovina," oziroma "Ameriška Surovina" kot nas "gentlemansko" nazivate, kdaj je ta "surovina" lagala in zavijala kot cigani?!
Končno naj še spregovorimo nekaj besed k izrazu "časnikarska prostituka," katero je zapisal urednik "E.", misleč s tem — nas. Či ta tel j že ve, kaj je to, časnikar ali časnikarski. Človek, ki piše dostojno za časopis, ki urejuje časopis, ga pripravlja za tisk in skrbi, da dobivajo ljudje novice, članke, družabna poročila, povesti in enako, temu pravimo časnikar.
Vsak čitatelj pa menda ne bo vedel, kaj je to: prostitutka. Naši ljudje so preveč..značajni in močni, da bi kaj prida imeli opraviti s prostitutkami, zato jih tudi ne poznajo. Omenjena beseda pomni žensko, ki je naprodaj vsakomur za denar. Prodaja poštenje, čast in vse, kar ima, in v čemur bi morala sicer sama spoštovati. To je torej "prostitutka," s katerim izrazom je "E." blagovolila nazvati "Ameriško Domovino."
"Ameriška Domovina" je od začetka svojega postanka, ko je bila v letu 1898 ustanovljena, imela in nosila eno in isto idejo: napredek našega naroda na društvenem, narodnem in političnem polju. "Ameriška Domovina" ima še danes nad 200 naročnikov, ki so naročeni od prvega začetka, ko je list prišel na svitlo, in ti ljudje, kot častitljivi, stari možaki spoštujejo "Ameriško Domovino" še danes, ker vedo, da je list, ki jim je bil vodnik in prijatelj od začetka, ko so stopili na ameriška tla do danes. To so pošteni, pri delu ;n pri skrbeh za vsakdanji kruh osiveli delavci, ki so vzredili sijajne družine v Clevelandu, katerih hčerke in sinovi so danes v ponos našemu narodu in se odlikujejo na tem ali onem polju. Ti ljudje, ki so bili pionirji slovenske naselbine v Clevelandu, spoštujejo in čislajo "Ameriško Domovino," kajti kot njeni čitatelj i od početka, dobro vedo, kaj je naredila "Ameriška Domovina" za blagor in napredek naselbine.
"Tisoče in tisoče rojakov je v Clevelandu, ki so prihajali tekom let v naš urad in iskali nasveta, pomoči, pisali smo za nje, hodili na sodnije, posredovali, koristili jim v stoterih slučajih, in vsak je vprašal; "Koliko sem pa dolžan?" In odgovor je bil vselej: "Nič! Nas veseli, ker imate zaupanje v "Ameriško Domovino." Naredite tako, kot smo vam rekli, in vse bo dobro."
In tako delajo "prostitutke," kaj ne? Sedaj pa poglejmo nekoliko na dokazana dejstva, kaj je delala "E." odkar obstoji. Ko je prišla na dan, je izjavila, da bo "narodno-napredna," potem je postala "liberalna," potem proti-ver-ska, potem zopet napredna, nakar je presedlala k socialistom, in ker ti niso bili dovolj "napredni;" je šla k komunistom, za katere je pisala dolge članke, in ker tam ni kazalo, je postala na hlinjen način religiozna, nakar se je naenkrat znašla v naročju republikancev in Hooverja, za katerega je tako navdušeno delovala v letu 1928. In ko je bil Hoover v resnici izvoljen, nas je obdaril s tako prosperiteto, da se mora danes pobirati milodare za one, katere je "E." navajala, da volijo, da dobimo — lakoto in brezposelnost.
In kako se reče ženski, ki se prodaja za denar, ki spreminja vsak čas svoje mnenje, ki obrača plašč po vetru, kako pravite ljudem, ki so sami preleni in prenevedni, da bi se z lastno pridnostjo, delavnostjo, poštenjem in odkritosrčnostjo povzpeli naprej? Bumerang, ki je bil zagnan, je odsko-Čil nazaj in zadel v glavo onega, ki ga je vrgel. .
In so še precejšni drugi vzroki izbruha "E." Toda ker stoje za temi vzroki še drugi elementi, bomo gledali in pazili, kako se bo te vzroke izkoriščalo in gledali, da nihče izkoriščan ne bo. In omenimo naj še eno zadevo. "E." piše: "Grill je vsega kriv, edino — Grill. Zato seveda, ker je urednik "Enakopravnosti."
Mi pa rečemo to-ie: Grill sploh ničesar kriv ni. Je nedolžen kot otrok. Njega se da voditi kot bebička, kamor ga
tiste, ki prosijo. Tu se ne gleda kaj si, kam spadaš. Nihče ni bil vprašan, kakšno barvo poznaš, vse kar se ga je vprašalo je bilo, če si potreben pomoči ali ne. Vpraša se tudi ne, od katere strani je prišla ideja, od republikanske, demokratske, soci-jalistične, komunistične, katoliške ali od katerekoli strani. Kdor je bil prvi, ta je dobil, pa naj bo kdor hoče. Ko bi imeli vsaj malo razuma, ne bi gledali, kdo si in kaj si, ampak šli bi na delo za pomoč našim ubogim bratom in sestram. Veliko jih je, ki še danes ne občutijo te delavske depresije. Dolžnost njihova bi bila, da, pomagajo in delujejo na to, da bo akcija v korist in da se pomaga našim bednim Slovencem. čast našim trgovcem, kateri so priskočili v pomoč, da so dali pod ceno živež in mesarji, pet po številu, so darovali brezplačno suho meso, tako da smo z malim kosom mesa vse obdarili. Oglasimo se prihodnjič pri drugih, kateri vem, da bodo šli na roko v istem smislu in z istim veseljem kot prvi.
Potrebne so tudi obleke in čevlji, za kar se bo odbor obrnil tudi na te trgovce, da darujejo po svoji moči.
Največ zahvale gre Welfare klubu na St. Clair a ve., ker je v tej skupini cela vrsta žena, ki imajo čut do potrebnih in v resnici zaslužijo vse spoštovanje.
Med prvimi je gospa Makovec, katera je bila prva na mestu ravno tako gospa Zupan in gospa Gornik, čast vam žene, da ne poznate stranke, ampak pridete v vrste, kadar ste poklicane za pomoč ubogemu trpinu. Hvala tudi vsem ostalim ženam, katere so imele tudi srce in z veseljem pomagale. Kličem vam: Stojte na strani še v bodočnosti, dokler bo ta brezposelna akcija obstojala, dokler kličejo naši rojaki in rojakinje za pomoč, čas bo prišel prej ali slej, da se bo zaznalo in spoznalo, kaj je storila ta akcija za naše nesrečne v času, ko so neiskreni rovarili proti nji. Prepričani smo, da se mora nekaj ukreniti, ker ima kapital in Wall Street v krempljih ubogo delavstvo, iz katerih se ne more rešiti toliko časa, dokler se delavec ne zbudi in deluje roka v roki za dobrobit s svojimi tovariši za dobrobit samega sebe. Dokler pa se bomo gledali med seboj in kavsali, ne moremo misliti na boljšo bodočnost. Suženjstvo je že danes očitno, in čas se bliža, da se bomo morali drug drugemu podati roko in jti v boj za svobodo trpina. Nikakor pa ne smemo misliti samo to, da smo mi sami poklicani. Ne, poklicani smo vsi, kajti več glav več ve. Bodimo bratje Slovenci ter delujmo za skupno pomoč našim bednim bratom in sestram. W. C. -o-
Ce verjamete al' pa ne.
ZAKLJUČEK IGRALNE SEZONE
Bela Ljubljana, O.—Doživela sva veliko presenečenje, surprise, v Jugoslovanskem društvenem domu ob priliki najine 25-letnice zakonskega življenja. Tem potom se najlepše zahvaljujeva Mrs. Červan in njenim pomočnicam ter vsem tistim, ki so ka,j pripomogli k tako lepemu večeru. Zahvaljujeva se, za take lepo darilo in še posebno tistim, ki so prispevali k temu. Iskrena hvala vsem skupaj.
Frances in Joseph Koss,
863 E. 185th St.
Cleveland (Collinwood), O.
— Prosim, odstopite mi nekaj prostora, ker naju dolžnost veže, da se javno zahvalim vsem najinim prijateljem in prijateljicam, ki so mi priredile surprise party ob priliki 42-letnice, v soboto 14. marca. Najlepša hvala gre Mrs. Pinculič in Mrs. Robert, ki sta imeli vso stvar v rokah. Najlepša hvala za daro vana darila: fin radio aparat, smoker in pisalno mizo. Zahvaliti se morava tudi Mr. in Mrs. Stupica, ki sta naju na tako spreten način od doma speljala, da je pri dobro poznani družini Kramar, mlajša hčerka nevarno bolna. Takoj sva bila pripravljena, da se odpeljeva k imenovani družini. Bila je res bole zen v hiši, pa ne tako nevarna, kot se je Mrs. Stupica izrazila. Pri Kramarjevih sem pa videl, da se odpravljata ,na neki party, zato sem jim ponudil, da se lahko peljejo z menoj. Bila sta s predlogom zadovoljna, pred našo hišo sem jih pa povabil, naj gredo malo k nam v vas. Tudi s tem s bili zadovoljni. Ko pa cdprem vrata v hišo, mi pa od vseh stra.ni zadoni: surprise, iz grl številnih navzočih prijateljev in prijateljic. Mize so bile obložene z najboljšimi jedili, Mr. F. Toporiš in Mr. Mike Pinculič sta pa skrbela za rujno kapljico.
Kmalu smo postali dobre volje in smo zapeli: Prej' pa ne gremo dam. ... in smo tudi besedo držali. Nikdar ne bom pohabil večera 14. marca 1931. Nosil ga bom za vedno v spominu.
Bog naj vam vsem skupaj vse povj-ni in v enakem slučaju vas tudi jaz ne bom pozabil.
Najprisrčnejša hvala sledečim :
Družini Pinculič, družini Robert, družini Benčin, družini Kos, družini Toporiš, družini Najninger, družini John Okički, družini Ropret, družini Stupica, družini Kuhar, družini Mlinar, družini Ažman, družini Kramar.
Ostajamo vam hvaležni, družina Joseph in Mary Burja, 1149 E. 172nd St.
S pota.—Skupni odbor za Vilharjev spomenik poroča, da je prejel iz Amerike $811.45. Ta vsota in kolikor se je doma nabralo, znaša skupno 57,298 dinarjev. Spomenik bo postavljen v Planini na Notranjskem. Proračun pa pravi, da ta vsota še ne bo zadostovala, zato sem razposlal na rodoljube po pošti prošnje vsem onim, ki so obljubili kaj darovati potem, ko še z delom prične. Spomenik je sedaj v delu ter bo odkrit 9. avgusta letos. Tudi mali zneski se sprejemajo in se lahko dopošljejo v poštnih znamkah.
PROŠNJA!
Ker je fašizem uničil v Postojni na Notranjskem spomenik pokojnega pesnika Miroslav Vil-harja, se mu bo letos (1931) postavilo nov spomenik v njegovi i rojstni vasi Planini na Notranjskem. Na uničeni plošči so bili izklesani citati raznih verzov pokojnega pesnika, na koje se še spominjajo izza šolskih let, ko smo pohajali v šole v mili Sloveniji. Na spmeniku bo med drugimi tudi sledeči citat nepozabnega pesnika:
Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo.
Kot rodoljuba in zavednega narodnjaka, se vas vljudno prosi za kak dar v prilog novega spomenika. Z narodnim pozdravom, za odbor Vilharjevega spomenika :
Matija Pogorele,
7 West Madison St. room 605, Chicago, 111.
V zaključitev dramske sezone bo dramsko društvo Anton Verovšek uprizorilo v nedeljo 12. aprila krasno dramo "Lepa Vida." člani in članice društva Anton Verovšek so v tej sezoni uprizorili tri večje igre in eno burko, vse z lepim uspehom. Za zaključek pa bodo uprizorili nekaj, kar bo prekašalo vse prejšnje igre. Ta. igra, katero reži-ra g. Louis Kaferle, je vseskozi prepletena z veseljem in žalostjo, bridkimi in veselimi trenotki življenja. Videli boste nesrečno ljubezen lepe Vide, kateri sledi nezadovoljno zakonsko življenje. Kako pusti dom svojega moža ter pobegne s svojim prvim ljubimcem Albertom, katerega lepa Vida, ko vidi, da jo je zapeljal, v maščevalni jezi pahne v mrzle valove Jadranskega morja.
Igra je polna nestrpno priča-
ZA AKCIJO BREZPOSELNIH
Prva kaplja tolažbe za naše nesrečne in brezposelne, je padla iz S. N. Doma na St. Clair ju in iz S. D. Dcnra na Waterloo Rd v četrtek, 2. aprila 1931. To kapljo tolažbe je poslala akcija za brezposelne med svoje rojake in rojakinje, med naše brate in sestre Slovence in Slovenke, kateri so že več kot leto dni brez dela in danes so ne samo brez dela, ampak tudi brez jela.
Iz obeh prostorov se je dalo 120 družinam 6460 funtov živil, krompirja, moke, riža, jaj.ee* testenine, masti in nekaj mesa, vse to se je razdelilo med naše rojake, kateri stradajo že nad leto dni. Karte so bile poslane vsem preje prijavljenim družinam, ker pripravilo se je samo za tiste, ki so se javili, da so potrebni. Odbor je bil na delu celi teden, da je pregledal, ali so vsi potrebni pomoči ali ne. Ko so se živila razdajala, so siromaki videli, da nosijo velike košare živil iz S. N. Doma; prišli so drugi, enako revni kot prvi z milo prošnjo in z solznimi očmi ter prosili: "Pomagajte nam
vsaj s par krompirji, da se enkrat nasitimo!" Drugi zopet prosijo: "Dajte mi malo koruzne moke, da skuhamo sok za otroke, kateri nimajo kaj jesti." Odbor je poskusil ustreči s tem, kar je imel ter dal kar je imel kupljenega. Tako je ustregel vsaj v toliko, kolikor je bil zmožen.
Ko človek vidi sestradane, in suhe, boječe ljudi, ki prihajajo picsit, ga pretrese do'kosti, ko v tako bogati deželi kot je Amerika, mora ubogi trpin stradati, ko je vendar dal vse svoje najboljše moči v povzdigo Amerike. Danes trpi glad, nima kaj jesti, obleči ali obuti. Kam naj se zateče drugam kot k svojemu rojaku, ker ve in zna, da bo dobil pomoč. Pri pripravljanju teh daril in pri razdelitvi smo opazili skupino, katera je proti tej akciji ; slišali smo razne opazke kakor: ali imate razstavo, ali prodajajte živež, gremo krompir peči v Gordon Park. Po mojem mnenju bi svetoval vsem tistim, naj ne špikajo, ako se ne strinjajo, naj bodo dostojni in pustijo v miru tiste, ki delajo in
kujočih prizorov, kateri tako lepo harmonizirajo v to krasno dramo. Med dejanji bo pa Ja-dranov kvartet zapel nekaj lepih pesmi. Vloge so vse v dobrih rokah Vercvškovih igralcev in prepričani ste lahko, da boste imeli od te igre več užitka, kot še od kake druge. Napravljena je za to igro tudi nova scenerija, katera stane precejšnjo vsoto denarja. Za, ves ta trud in delo, katerega žrtvujete za dramo, pa ne zahtevajo drugega plačila, kakor da napolnite dvorano Slovenskega delavskega doma v nedeljo 12. aprila zvečer. Začetek točno ob 7.30. Po igri se pa vrši ples v spodnji dvorani. Verov-škov orkester bo pa igral polke, valčke, pa tudi jazz komadov ne bo manjkalo. Vstopnina 75 centov in 50 centov. Pridite, da vidite lepo igro, ne bo vam žal.
John Rožanc.
-o-
UMETNICA MRS. STELLA MAREK-CUSHING
Sedaj je najbolj pripraven čas za moške: ni pregorko, ni premrzlo. Bom pa povedala eno možičkom, da se bodo vedeli rav- ' nati, kadar bodo zboleli. Nasvet je dober in naj se ga možički po-služijo, V naši vasi je bil zakonski mož, ki se je k hiši priženil, ali kakor pravimo, da je priskočil ali pristopil. Zetje navadno mnogo pretrpe, ker gre vsa žlah-ta vanje in tako je tudi ta. Pa dokler je bil zdrav, je že še prenašal, ali poglavi mu je hodilo, kaj bo, kadar zboli. Pa se vse-de nekega večera na tnalo in premišlja in jo pogrunta, da se bo preskrbel za slučaj bolezni. Sklene, da bo nenadoma hudo zbolel in da ne bo v napotje, bo šel ležat v kajžbo poleg shrambe za suho meso, pa tudi kad s kislim zeljem je stala tam.
Nekega jutra se privleče ves scagan k ognjišču in reče: "An-ca, nekaj mi je stopilo v križ in tudi bode me, da se ne morem držati pokonci. Malo se bom vlegel, morda mi odleže." žena se obregne: "Kar lezi, saj bi itak najraje vedno ležal." Pa se mladi gospodar res vleže. Opoldne ga pride žena klicat h kosilu, a mož ji reče, da ne more ustat. Potem je ni bilo več nazaj tisti dan. Drugo jutro ga pride zopet klicat, naj gre živini pokladat, za jest mu pa ni nič omenila. Mož pa da ne more ustat. Opoldne mu prinese žena nekaj polente in zelja, a bolnik ji reče, da takih stvari ne more jesti, ker je preveč bolan. Drugi dan mu zopet prinese polente, da sta stali na mizi kar dve skledi, tretji dan pa mu prinese fižola in zelja, peti dan nekaj boba, šesti dan pa krompirja v gatah. Mož je vedno odkimaval, da ne more jesti, ker so take stvari pretežke zanj. Toda ponoči, ko ni pričakoval obiskov, je stopil v jedilno shrambo in opletal klobase in špeh, da je bilo veselje, a čez dan je stokal v postelji in čakal, kedaj mu bo žena kaj boljšega prinesla: malo kurje župce ali telečjega ajmohta, ali par ocvrtih jajec, kakor se to spodobi za bolnika. Ko pa vidi, da mu žena streže samo s fižolom, bobom in oblicah krompirjem in da ne kaže, da bi se jedilni list kaj izpremenil, sedmi dan vstane, prime tiste sklede s polento, fižolom in bobom in jih nese v kuhinjo, kjer jih trešči na tla pred ženo:
"Na, tukaj imaš, pa sama jej tele stvari. Veš, jaz nisem bil nič bolan, pa tudi lačen nisem bil ta čas, ampak sem hotel samo vedeti, kako mi boš stregla, kadar bom zares zbolel." In je tako razsajal po kuhinji, da je vse v kraj letelo. Ko je žena videla, da. ima mož tudi nekaj svoje "majndge," mu je od tistega časa lepo stregla. Znat se mora ! Pozdrav od
Vodiške • Johanc.e.
Odbor Ameriško-jugoslovanskega kluba si šteje v čast naznaniti jugoslovanski javnosti, da je z veseljem sprejel ponudbo mlade umetnice, Američanke Mrs. Marek-Cushing, da nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Priredila bo lep program za Jugoslovane o domovini Jugoslaviji, ali o krajih, iz katerih smo mi prišli.
Umetnica je prepotovala vso Jugoslavijo in si je dobro ogledala razmere naše bivše domovine, navzela se je duha naše pesmi in glasbe in jugoslovanske zavesti sploh, tako da je največji užitek poslušati jo.
Ameriško-jugoslovanski klub se zaveda, da razmere današnjih časov niso ugodne, toda zavrniti take ponudbe in prilike klub ni mogel. Klub računa, da je v mestu Clevelandu 50,000 Jugoslovanov in med temi je mnogo takih, ki se bodo radevolje odzvali, da slišijo umetnico, ki bo nastopala v glasbi, petju in besedi o naši bivši domovini, domovini našega treimenega naroda: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodovino tega Naroda zna umetnica pomembno razložiti ter isto v glasbi in pesmi predočiti, kar je vsega občudovanja vredno.
Klub se je prej dobro prepričal, da se je izplačalo posetiti to prireditev, sicer take ponudbe ne bi bil sprejel. Klub misli, da je čast za nas, da se zanima tu rojena Američanka za nas Jugoslovane. Posebno je priporočljivo, da pride na to predstavo kolikor mogoče naše mladine, ker bo s tem dobila precej pojma o naši stari domovini.
Mrs. Cushing nastopi 22. apri-|la, zato ameriško-jugoslovanski J klub že sedaj vabi vse zavedne Jugoslovane, da pomagajo širiti propagando za kar največjo udeležbo. Klub zagotavlja, da ne bo nikomur žal, kdor se bo udeležil tega zanimivega programa.
Za ameriško - jugoslovanski klub:
A. Grdina, predsednik, Dr. James Mally, tajnik.
KONCERTI PERDANOVE
! 11. aprila, Fortnightly Musical Club, Cleveland, O. (popoldne).
11.	aprila, Girard, Ohio, (zvečer).
12.	aprila, Lorain, Ohio.
18. aprila, Herminie, Penna.
26. aprila, Sodelovanje pri koncertu Soče, S. N. D., Collin-wood-Cleveland, Ohio.
3. maja, Poslovilni koncert v Clevelandu, Slov. Nar. Dom.
10. maja, Zadnji koncert, 'Chicago, Illinois.
—--o---
Kadar pometaš, spravi majhne otroke po možnosti v prostor, j kjer se ne kadi, da ne vdihavajo bacilov.
*
Zrcala, steklene slike itd., najboljše osnažiš s takozvanim svilenim papirjem, katerega namočiš v spirit.
*
Zrcala ne obešaj na mesto, kamor solnce največ meče svoje žarke, sicer bodo kaj kmalu obledela in nastali bodo madeži, katerih ni mogoče odstraniti.
A
Tole mi je pa Frank Savel povedal :
Mati in hči sta nesli v mesto hruške prodajat. Upali sta, da jih bosta največ prodali, če gresta od hiše do hiše in tako gresta po ulici, ena po eni strani, druga po drugi. Hči pride v hišo bogatina, kjer je bil gospodar sam doma, pa mu ponudi hruške: "Gospod, kupite hruške, so tako dobre, da boste planili po njih kot volk." Tako govorjenje se gospodu ni dopadlo, pa vpraša dekleta, kdo jo je navadil takega govorjenja. "Moja mati," reče dekle. "Kje pa je tvoja mati?" vpraša gospod. "Tam po drugi strani ceste hruške prodaja." "Pokliči jo sem." Dekle uboga in pokliče mater. Gospod nahruli mater: "Kakšne manire ste pa naučili svojo hčer, da je tako robata!" Mati se obrne do hčere: "Kaj pa ponujaš takim ljudem hruške, ko sem ti rekla, da ne. Saj vendar veš, da pazijo na vsako besedo, kot svinja na gorke pomije!"
DOPISI
Velika-noč je bila prelep praz-' nik za nas v vsakem oziru. Kakor je solnce pospeševalo krasoto dneva, tako je tudi nebeško s°lnce, Kristus, kateri so ga prejeli v presvetem zakramentu, sijal žarke veselja, tolažbe in sre-ce v mnoga srca. Ne vem, če smo kedaj poprej imeli toliko sv. obhajil na ta veličastni praznik, kakor letos. Letos smo prvič "neli pet maš na Velikonoč. Vse niaše so bile zelo dobro obiska-ne> še prav posebno pa prva, da-si Je bil pričetek pol 5 zjutraj. Popoldne smo imeli slovesno pete litanije, pri katerih se je glasila zmagovita Marijina himna: 'Raduj nebeška, se Kraljica."
lies pomenljiv je velikonočni' Praznik za kristjana, kateri je' Vgtal iz groba svojih grehov in se Prenovil v Kristusu, še posebno ■)e Pa ta praznik tolažljiv za vse one — in med temi smo kar vsi kateri morajo piti kelih trpljenja in težav tukaj na zemlji. Vera v vstalega Kristusa je steber na katerega se opiramo, ko nas pripogiba teža križa zem-skega življenja. Zmagoslavno vstajenje Kristusovo je bil konec Njegovega trpljenja. Naše vstajenje od mrtvih bo istotako začetek rajskega življenje tudi za naše telo. Tega se trdno drži Vsak kristjan in hodi pogumno Za Kristusom in ne daj se odtrgati od Njega po nikomur. Kristus je resnico prinesel na svet, kaj več ti nihče ne more dati, zato pravi sv. Pauel, "nihče naj v'as ne zavede s praznimi besedami." Strašno so prazne besede onih ljudi, kateri trdijo, da Boga ni, ne nebes, ne pekla. Kristus je trdil, da je Bog, da so Nebesa, da je pekel. Ta svoj nauk je potrdil s čudeži in končno z lastnini vstajenjem od mrtvih. Ali. je kateri današnjih bil rad učenikov potrdil svoje t>ra-zne besede s kaj večjimi znamenji, ali pa vsaj pribljižno takimi ? ? ? ?
Father John šolar, ki se na katoliški univerzi v Washington C. pripravlja za nadzornika katoliških šol v Duluthski škofiji v Minnesoti, nam je pomagal nied velikonočnimi prazniki, father šolar je nečak misjonar-ja Rev. Vencel šolarja, kateri je ze štirikrat dajal misijone pri ttas. Rojen je bil v starem kraju na Gorenjskem in kot mlad
PRED 100 LETI V CERKLJAH NA DOLENJSKEM
dijak je prišel v Peru, 111., v ta-mošnji benediktinski zavod, St. Bede's College, kjer je izvršil višje 'šole. Od tam se je podal v semenišče v St. Paul, Minn, in bil pred štirimi leti posvečen v mašnika. Do lanskega leta je bil kaplan na Virginji, Minn., kjer je precejšne število slovenskih rudarjev. Zadnjo jesen pa ga je poslal njegov škof na Washing-tonsko katoliško univerzo, da se posveti in pripravi za nadzorni-štvo šol. Father šolarju čestitamo, kajti če pomislimo, da je bil izmed mnogih drugih angleških duhovnikov škofije izbran on, Slovenec, gotovo to priča o njegovi nadarjenosti in zmožr^>sti. Kličemo mu: na svidenje!
Družina Vidovič je imela letos žalostne velikonočne praznike. Zbolel jim je sinček leto in pol star in vsa prizadevanja več zdravnikov ga niso otela. Mali Peterček je bil ravno v letih, ko so otroci najbolj zanimivi in zabavni. Bil je za svoje mlado življenje zelo brihten in ker je bi) edinec, je udarec toliko težji, Kdo bi ne^sočustoval z mladimi starši, kateri so skoraj netolaž-ljivi radi prevelike izgube. Naj jih tolaži Bog in misel, da je ločitev le za nekaj časa. Vaš mali Peterček pa je sedaj pri Bogu v nebesih, kjer uživa nekalno veselje. Svetne bolečine, težave in
Leta 1829. so bosanski hajduki obiskali tudi cerkljansko župnijo. Opleniti so nameravali graščino Turn am Hardt (vrh vasi Leskove). Grajski so to še pravočasno izvedeli in so prosili kresijsko gospodo v Novem mestu za vojaško pomoč. Vojaki so se zakasnili, dasi so šli po bliž-nici čez gozd Krakovo. V gradu so bili v velikem strahu. Zaprli so se in na okna nastavili puške. Okoli 10. ponoči pridejo "juna-ci." Ker se jim vrata ne od-pro, poseka eden brezo, jo prisloni k zidu in spleza na prvo, drugo in tretje okno. Povsod otip-lje puškino cev. To hajduke zelo prestraši. Prazni odidejo v smeri proti Raki. Tik pred vasjo Brezje, v župniji leskovški, pa se sestane j o z oddelkom vojakov, ki hiti turnski župniji na pomoč ter gre vsaka četa svojo pot. Pri prvi hiši, v Brezji pri Luštku, zbudijo družino in pri-morajo domačega fanta -Antona Levstka, naj jih vodi po gostem gozdu proti reki Krki. Fant jih pa pelje v nasprotno smer, proti vasi Senuše. Ko roparji zagledajo oddaleč zidovje podružnice Sv. Lucije na Senušah, povprašajo Levstka, če tam tudi "pop" prebiva. Ko jim ta to zanika, rečejo, naj jih vodi proti jugu, kjer je bil tisti čas velik gozd. Pridejo na cesto, ki pelje iz Krškega na Rako. Tu zagledajo graščino v Veliki vasi.
skupaj, razbojniki se zboje in odidejo. Streljali so v zvonik, a niso nikogar zadeli. Grajskega oskrbnika Judeža so pa prisilili, da jim je izročil okoli 70 goldinarjev.
V tej zmešnjavi je vodnik Anton Levstek ušel. Hajduki so dobili drugega: Janeza Zevnika, ki jim je kazal pot v Cerklje na brod. V bližnjih vaseh se je hitro izvedelo, kaj se godi v veliki vasi. Bilo je vse zbegano. V naglici so poskrili svoje dragocenosti ter zbežali. Tedanji vikar Jožef Krašovec se je na kozolcu v seno zakopal, še sedaj stoji ta zgodovinski kozolec na travniku "Ograjca." Toda strah je bil prazen. Roparji niso nikogar nadlegovali. Podali so se na cerkljanski brod in veleli so brodarju, naj jih prepelje. Tudi domačih ljudi je bilo nekaj na brodu, ki so šli preko Krke na polje. Ko so bili ljudje s hajduki vred nekako sredi Krke, je pričela finančna straža na roparje streljati, a ti so se za naše ljudi skrivali in stražniki so s streljanjem prenehali.
Bošnjaki so dospeli v Gorjance in se od tam pomikali proti Novem mestu. V št. Jerneju so zopet vznemirjali ljudi. Zopet so se srečali z onimi vojaki, ki so se vračali s turnske graščine. Vojaki so se zopet pobotali kakor pri prvem sestanku. Tako pripoveduje v svojem življenjepisu gospod kanonik Fr. Kramar, ki je bil takrat kaplan v št. Jerneju. Njegov životo-pis je objavil Kramarjev nečak, kanonik K. Klun. Piscu, rajnemu župniku Gabriču, pa je to do-
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
Vitovec pa je oblegal cesarja in naskakoval grad v soboto ves dan. Večkrat so bili že prelezli izurjeni njegovi vojaki visoko obzidje, a vselej jih je pregnala posadka. Ko pa so trudni počivali zvečer oboji, se je izpolnilo upanje Hohenwartovo. Ognji so se zasvetili po savinjskih hribih. Z veselim vriskanjem so jih pozdravili obleganci. Postajali so po trdnjavi, zrli na zahod in jug in si kazali kresove in ugibali, kje gori ta, kje oni, in vesela nada jim je budila srčnost in. vtrajnost. A zagledala je kre-
bodo rekli gledalci in poslušalci, to ga skrbi vedno. A miru mu ne da njih hvala, priganja ga le k večjemu trudu; graja pa ga peče tem bolj, čim manj jo .je zaslužil. Tako se drevi brez pokoja za senco slave, ki beži vedno pred njim, dokler ne obnemo-re. Potlej ga slave: živel je zanje, zase ne."
"Oh, pač res, milostiva kneginja," je pritrjevala komornica, vesela, da se kneginja vendar enkrat obrača na ono pot, na katero jo je ona že tolikorat napeljevala ; "kaj je boljše mirno živ-lnjenje v sladki nezavisnosti. ko storimo lahko to, kar smatramo | sami za dobro in lepo, ne, kar se drugim zdi. Preostaja nam časa, da mislimo nase, na svojo dušno in telesno srečo. Kakor trenotje je človeško življenje, in še to kratko dobo nam zagreni slavohlepnost; tako se odrekamo časne sreče in zaigramo cesto tudi večno. O da bi milostiva I kneginja spoznala pravo svojo j srečo!"
Pazljivo jo je poslušala kneginja Katarina, a ko je spoznala smer njenih besedi, je postala nejevoljna in je zamerila kornor-nici, da jo je prijela tako hitro ; za besedo; lačen gost, ki se brani jesti, nam zemeri takisto, ako mu verjamemo. Mlad^, komornica, ki ni razumela gospe, pa se ni dala premotiti, ko je videla priliko, da si olajša srce. živo .ji je opisovala sladkost mirnega življenja in iskreno jo je vabila i v ta svoj raj.
(Dalje sledi)
sove tudi Vitovčeva vojska. In Vitovec je vedel, kaj to pomeni j in se jezil in preklinjal: njego-l vim vojakom pa je upadel po-; gum.
"A mi jim zakurimo drug in večji kres," so jih osrčevali vodje, katerih se je bila lotila nestrpna že] j a, da si prisvoje grad, | preden dobijo pomoči. In da te ne bo pred tednom, je vedel Vitovec dobro; zakaj v tistih časih je vojna vselej vsakega presenetila. Kdo je v miru mislil nanjo, da bi se pripravljal, in kdo potem v vojni na mir, ko je po-žigal in ropal po svoji in tuji deželi !
Na snubitev je bil gospod Vitovec zdaj nekoliko pozabil, ko je imel posla za sto rok. Vrhu-tega je bil zopet sprt s kneginjo. Tisti večer, ko je bežal cesar v grad, jo je bil ostavil brez slovesa, kakor hitro se je začul šum in ropot. On je vedel takoj, kaj
Hajdi nad njo. Bilo je okoli 3. ure zjutraj. Trkajo na vrata. Družina je vsa prestrašena, ko zapazi roparje. Služabnice pri-čno vpiti. Vpitje zbudi gospodarja, grofa Riharda Auersper-ga, ki je bil nekdaj francoski župan. Ta misli, da dražijo ponočnjaki družino in prične zmerjati lopove. Kar poči samokres in krogla rani grofa v desno stran prsi. Grof zbudi ženo in hčer in vsi se skrijejo na podstrešje v predivO.
Vaščani se vsled poka in krika z b u d e in gredo zvonit plat zvona. Ljudstvo prihiti
greh ga ne morejo več doseči. Zato ne žalujte, "kakor oni, ki nimajo upaj na."
Zadnji torek je bilo sprejetih pet naših deklet v red sv. Dominika, v Adrian, Mich. Sprejete so bile: Frances Aidešek, Mary Ovnik, Albina Mulh, Anna Ke-nik in Emm.a Fink. Navzoči so bili njih starši in drugi sorodniki pri tem pomembnem opravilu. Ginljivo je slišati, kako se odpovedo vpričo vseh navzočih kandidatinje svetu in se izrazijo, da hočejo živeti le za Boga. Pri torkovem sprejemu je bilo 70 deklet sprejetih. Navzoči so bili trije škofi in večina župnikov, iz katerih župnij so bile kandidatinje. Bog dal, da najdejo res pravo srečo v tem poklir cu. Staršem omenjenih sester čestitamo in upamo, da bodo istotako srečni v zavesti, da je njih hčerka se posvetila stanu, ki ni sicer lahak, toda visoko zaslužen za ta in za oni svet.
Vabilo na sejo
članice podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze, so prijazno vabljene, da se polnoštevilno udeležijo seje v pondeljek, 13. aprila, ker imamo zelo važne stvari za, rešiti. Gre radi nove društvene zastave, da se pogovorimo vse potrebno, kajti čas hitro poteka. Vabljena so tudi vsa mlada dekleta, da gotovo pridejo na sejo. Kakor veste, je sedaj kampanja za nove članice. Agitirajte in vsaka naj pripelje eno novo k društvu, potem smo pa lahko zagotovljene, da dobimo prvo nagrado — zlato spominsko knjigo. Pridite! Po seji bomo pa imele malo card party in prigrizek. Pozdrav — M. Otoničar, tajnica.	(87)
ženska
z dvema otrokoma, želi dobiti delo, da bi varovala otrojke. 1100 "E. 63rd St.	(86)
V najem
se da dvoje lepih stanovanj po 5 sob vsako. Vse udobnosti. 1256 E. 60th St.	(87)
štiri sobe
na novo opremljene se dajo v najem. Pralnica v kleti". Prav poceni. 1007 E. 63rd St. (87)
DNEVNE VESTI
Naprodaj
je hiša za $3500. Pet sob, velik lot, v osrčju slovenske naselbine, južno od St. Clair Ave, blizu Norwood Road. McKenna, 1383 E. 55th St., Tel. Henderson 5282.
godbo mnogokrat pripovedoval njegov oče, ki je kot devetletni deček na lastna ušesa slišal ropot hajdukov pri "Luštku," kakor tudi plat zvona iz Velike vasi. Pripovedovala sta mu jo tudi oba hajduška kažipota: Anton Levstek iz Brezja, št. 9 ter ■Janez Zevnik iz Velike vasi, št.j 27.
o-
POGREB PRI MRAVLJAH
Naznanilo
Gospodinjam naznanjam, da bom od nedelje naprej, 12. aprila, pričel z razvažanjem mleka
Na brutalni način mučen
od treh roparjev
St. Clairsvile, Ohio, 10. aprila. Šerifovi pomočniki iščejo v tej okolici tri roparje, ki so na bru- i
talen način napadli nekega 55 let starega Andy Jelanda v Barto-nu, katerega ne samo, da so ga okradli, pač pa so ga tudi mučili na nečloveški način. Njego- j va ušesa in konci prstov so bili t deloma odrezani. Ko je pozneje ! prišel k zavesti, je povedal, da so mu banditi s kleščami trgali nohte s prstov, da bi jim izdal prostor, kamor je baje skril $2000.00.
Še se dobijo pošteni ljudje na svetu
Trenton, New Jersey, 10. aprila. Phil Whitman je eden izmed | redkih poštenjakov na današnjem svetu. Ko je cestna komi-! sija mu poslala $100.00 kot v odškodnino, ker je dovolil, da so I izpeljali cesto preko njegove zemlje, je poslal Whitman de-!nar nazaj, rekoč, da je bila do-: tična zemlja, preko katere teče cesta, že radi suše postala nerabna, in torej ne more vzeti denarja.
Nekega lepega dne sem se iz-prehajal po okolici, piše neki j prirodoslovec, ter se utrujen vse-del na rob nekega travnika. Nenadoma sem opazil več mravelj na svoji roki. Skočil sem po-
METROPOLITAN OPERA
Zanimanje za letošnjo opero, ki jo vprizori Metropolitan Ope-l'a Co. v Clevelandu, ni samo za bliske umetnice, kot so: Jerit-Z'A> Lily Pons, Grace Moore, Rosa Ponselle in nedosegljiva Lu-Cl'ezia Bori, ampak zanimanje v'ada tudi za moške umetnike, kot: Lauri-Volpi in Lawrence
Tibbett.
Maria Jeritza nastopi prvič v, Clevelandu letos v "Tosca," tener bo pa pel francoski umetnik Georges Thill. V soboto nastopi Tibbett v novi ameriški operi "Peter Ibbetson." Ta ope-
konci in videl, da sem sedel baš na mravljišču rdečih mravelj. Stresel sem z rokami in pohodil po nezgodi kakih 20 živalic.
Ko sem se čez pol ure zopet vrnil na dotično mesto, sem videl mrtve mravlje obdane od velikega števila živih. Sklenil sem opazovati njihovo nadalnje početje ter sem sledil štirim ali pe-
Lawrencc Tibbett
( Lauri-Volpi pride malokdaj v Cleveland, ker vsako leto nastopi v poletni sezoni v Italiji in odpotuje vedno, predno gre Metro-•J°Utan opera proti zapadu. Letos Pil bo nastopil v "La Traviata" (J,Jenem z Rozo Ponselle, ki poje v vlogi "Violeta." Tibbett bo nfr '^opii pri otvoritveni predstavi 27- aprila, k0 bo pel vlogo "Ger-
mont."
tim od njih, ki so se ločile od skupine ter se napotile proti nekemu griču, na katerem se jo nahajalo veliko mravljišče. Stopile so vanj ter se prikazale po kakšnih petih minutah zopet. Njim je sledilo še nekaj novih tovarišic. Vse so se postavile v sprevod in tekle na kraj, kjer so ležale mrtve mravlje.
Kmalu sta odkorakali dve mravlji naprej in dvignili enega mrliča. Njima sta sledili dve brez tovora, nato zopet dve z drugo mrtvo mravljo in tako naprej,' da je sprevod narastel na kakih štirideset parov. Sprevod se je pomikal potem počasi naprej, spremljan od kakih 100 mravelj.
Sem in tja sta se kateri nosilki ustavili in položili mrliča na tla, katerega sta potem dvignili naslednji dve neobremenjeni mravlji. Tako so dospele mravlje med izmenjava-' njem bremen do nekega pešče-i nega prostora. Glavna množina spremstva je pričela kopati v zemljo luknjice, v katere je potem polagala mrtve mravlje in jih zasula.
O podobnih opazovanjih pišejo tudi razni drugi naravoslovci. Neki drugi učenjak je nekoč del mravljišča navadnih rumenih travniških mravelj stresel v
veliko stekleno posodo, pri čemer so se delavci takoj spravili na gradnjo novih hodnikov in izbic. Najbrže zaradi velikega napora je bilo med njimi mnogo mrtvih, ki so jih vse spravili na površino mravljišča in tam položili. Mravlje so jih morale ostaviti tam, ker je bilo očivid-no nemogoče, da bi jih spravile preko strmih in gladkih sten svoje steklene ječe. Da bi mravlje pri njihovem delu okrepil in ker je mislil, da trpijo lakoto, je omenjeni učenjak postavil tri s strdjo napolnjene posodice na površino mravljišča. Toda mesto, da bi mravlje planile poželjivo na jed, so začele uporabljati posodice s strdjo za pokopališče, v katero so prinašale svoje mrliče, tako da je bilo v treh dneh v eni posodi pokopanih 140, v drugih dveh pa po kakih 180 mrličev. Prav v tisto! svrho so uporabile škatljice, napolnjene s sladkorjem. Zdelo se! je, da so se njihove misli, do-j
se godi. Ona, ki ni vedela ničesar, je ostala sama v največjem strahu. Prihitele so hišne in komornica, soproga barona Vaj de, ki tudi niso vedele nič in se tresle še bolj. Prtwlala je po Ostro-vrharja, po Soteškega; nikogar ni bilo. Tekli so sluge po ko-nrornika V ajdo, po tajnika Lenarta in našli svetovalnico obkoljeno od Vitovčevih vojakov. Sama je pisala kneginja. ukaz na stražnega poveljnika, da naj takoj izpusti tajnika. A poveljnik je zmignil z rameni in menil1, da mu je prepovedano pustiti koga j ven ali noter razen Vitovca. Jezno je udarila kneginja z nožico j cb tla, ko ji je prinesel sluga ta ; edgovor. Polagoma je zvedela, kaj se je bilo zgodilo, in s stra- j hom in grozo jo je navdala misel o ^predrznem naklepu. A da Vitovec njej ni ničesar omenil niti je vprašal za svet, to jo je jezilo; in tako so se križala njena čuvstva, da ni vedela, ali bi
zgodaj zjutraj namesto popoldne. Prosim cenjene gospodinje, da to upoštevajo.
Sedaj v poletnem času bom imel tudi sveže kislo mleko. Se
vljudno priporočam Slovencem. Clover Dairy, * 1003 E. 64th St. Tel. ENdicott 4228. (86)
Hiša 5 sob
se da v najem na 10302 Prince Ave. Za podrobnosti pokličite Kenmore 3169-W.	(86)
Pohištvo naprodaj
vsakovrstno. Tudi nekaj vinskih sodov se proda. Istotam se dobi tudi rent. Poizvedite v nedeljo po 9. uri zjutraj na 6230 | Carl Ave.
Farma naprodaj
inra 75 akrov, ob tlakani cesti, blizu Geneva, Ohio. Vredna $6,500, se proda za $3,500. Vprašajte na 19704 Shawnee Ave., Nottingham, ali pa pokličite Kenmore 4655-R.	(86)
želela srečnega uspeha nezaslišanemu početju, ali pa, da bi j izpodletelo. Le zavest, da se za njeno kn6štvo ne meni nihče več, ji je stala živo pred očmi in ji polnila dušo z žalostjo in srdom.
"O, Helena," je vzdihnila, in si zakrila oči, ko je bila sama s komornico; "ali ne pomiluješ svoje kneginje, ki jo obdajajo sami sebični hinavci?"
Ta jo /"tolažila, da ji posije po nevihti še solnce sreče.
"Sreče, sreče, Helena!" je tarnala ona in solze so ji zalile oko; jaz je ne poznam. Kako malo dni sem preživela s soprogom! Največ niti vedela nisem, kod se j bojuje, in le bala sem se vedno, i da pride zdaj zdaj vest o njegovi smrti. In prišla je. Troje ! ljubih otrok mi je podaril Bog, a komaj sem se jih razveselila, I mi jih je pobrala neizprosna smrt. In zdaj sem sama, sama na svetu; in kolika je moja veljava, to veš tudi ti. A naj bi bila še tolika, nikdar me ne od-škoduje za nesreče, ki sem jih 'prebila. Kak siromak je, kdor stoji na visokem mestu! Njega vidi in gleda vse. Naj poskusi enkrat ustreči svojim željam in ne le vedno zahtevam zavistnih gledalcev, konec je njegove slave. Kar je storil-dobrega, to se pozabi; slabosti se mu ne odpuste nikdar. Na odru stoji kakor jglumač, ki igra za denar. Ka.
Srce so mu odstranili in zopet vrnili
Los Angeles, California, 10. aprila. Louis Valdez, 10 let star, j je bil danes za nekaj minut brez srca. Zdravniki so mu ga vzeli iz 1 notranjosti, da jim je bilo mo- j goče odstraniti zlomljeni konec nekega rebra zadaj za srcem. Ko j so odstranili rebro, so zdravniki še živo srce zopet postavili na j pravo mesto. Fant bo živel.
Ljudje umirajo v množi-
• cah v Iraku
Atene, 10. aprila, — Brzojavka iz Bagdada naznanja, da umirajo ljudje na tisoče, kakor tudi pogin,j a njih živina radi velike suše, ki je nastala po vsej deželi Irak. Dež ni padel že dva meseca. Vse rastlinje je izginilo. Mnogo studencev se je posušilo. Tisoče kamel, ovac in goveje živine, edino premoženje i prebivalstva, je poginilo.
MAH OGLASI"
Soba
!se da v najem, prost vhod. Pripravno za pečlarja. 1265 E. 59th St.	(86)
Soba
se da v najem, za fanta ali dekleta, jako čedna soba. 1197 E, [61st St., spodaj, zadaj. (86)
Farma
naprodaj, 25 akrov. Dobite jo za $700.00. Oglasite se takoj pri M. Jalovec, 19404 Mohican Ave., Tel. Kenmore 1837-J. (86)
Priporočilo
Priporočam se rojakom, da mi poverijo, da jim preračunam stroške novih stavb. Pa tudi vsakovrstna popravila sprejemam. Vse delo se izvrši točno in po nizkih cenah.
Lorenc Rokave
mizar, gradbenik in stavbenik. 1705 E. 162nd St. Tel. Glenville 8860.	(Sat. May 16),
I i ........-................ ...... ■ ----
Prva slovenska
popravljalnica vsakovrstnega pohištva. Izdelujemo tudi nove "parlor sets" in tudi popravljamo vse pohištvo. Vse delo jam-jčeno. Cene nizke. Pokličite in pridem do vas, ter vam dam na-svet, ne da bi vas kaj veljalo. Se rojakom vljudno priporočam.
John Lukanc
698 E. 159th St. Tel. EDcly 2407-J.
(Sat. X)
Lepa prilika
za dobrega čevljarja. Proda se i čevljarska obrt, ali se pa tudi odda z vsemi stroji v najem Vzrok prodaje je, ker sem kupi' čevljarsko obrt v Lorakru nt I Broadway in 6th St. Oglasite s( .; pri Filip Kristančič, 22250 Ivar j Ave.
kler so imele mrtvece v svoji ko-
loniji, gibale samo okrog tega, j kako spraviti mrtvece iz mravljišča. Očividno poznajo mrav- 1 Ije zdravju škodljiv vpliv plina, i ki uhaja iz razpadajočih teles.
Sicer pa je njihova skrb za žive, kakor popisuje imenovani | opazovalec, vendarle še večja kakor spoštovanje pred mrtvimi. Nekega dne je naletel na mravljo, ki je nesla mrtvo tova-rišico iz mravljišča, da bi jo pokopala. Med potjo je odložila svoje breme, da se malo odpočije. Ko je pri tem gledala okoli sebe, je zapazila pri tleh ličinko, ki si ni mogla pomagati nikamor. Mravlja je takoj pustila mrtvo truplo svoje tovarišice in nesla mlado nežno bitje hitro v mravljišče. "Mrtev lahko čaka," tako si mislijo tudi mravlje kljub vsemu svojemu češčenju pokojnikov.
Lauri-Volpi
Newburske novice
ra se bo pela v angleškem jeziku.
Beniamino Gigli, velik italijanski tenor se bo slišal v "Mignem" in v "Rigoletto." Thill bo pel z Jeritzo v "Tosca" in "Carmen," Armand Tokatyan bo pa pel z Rosa Ponselle v operi "Norma" v petek večer.
V soboto popoldne nastopijo tudi slavni pevci in pevke; Luc-rezia Bori, Marion Telva, Edward Johnson, Ina Bourskaya, Louise Lerch, Dorothea Flexer, Louis D' Angelo in Angelo Ba-1 da.
Toda ko bi se moral ustaviti, se zapodi v me in me podere na tla. Tiščal me je k tlom s svojimi ogromnimi šapami in videl sem, kako se plazijo bližje tudi druge zveri, ki so hotele biti deležne dobre večerje, ne da bi vprašale »ato mojega dovoljenja. V tistem trenotku pa se je zgodil čudež: mlada levinja, ki je bila pratv takrat sparjena s tem levom, se ga je po naključju obregnila in lev je takoj zgubil vsako zanimanje zame in je odšel za njo. Srečno sem se potem rešil iz kletke, toda —" pri tem je pokazal na svojo golo roko, ki je bila od leva raztrgana do komolca in za vselej nerabna.
"Nekoč sem imel predstavo z veliko Bengalsko tigrinjo. Tigri-nja se je valjala po tleh in skušala vjeti s šapami bič, ki sem ga držal nad njo. Občinstvu se je zdelo, da hlasta za bičem, v resnici je pa hlastala po meni in me je res zadela s šapo, da sem se zvrnil po tleh. Kot blisk je bila tigrinja na meni in gotovo vam bi tega sedaj ne pripovedoval, da ni skočil lev Nero s svoje klopi v kletki in butil v tigrinjo, da se je zvalila daleč proč od mene. Nero se je potem moško obrnil in se zopet vsedel na svoj prostor, tigrinja pa je bila vsled tega napada tako iznena-dena, da se je splazila v kot kletke.
za nadvlado. Najboljši krotilci živali izgube pri tem lahko svoje življenje, ker si niso nikdar svesti, da imajo zver v svoji popolni oblasti."
Vse zveri, s katerimi igram, me ljubijo, toda to jih ne bi zadrževalo, da bi me ne napadli pri prvi priliki. In pri krotenju teh velikih mačk džungle je nepre-
V SPOMIN
PRVE. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Edward Anthony Smrekar
ki je preminul 12. aprila, 1930. Rojen je bil 16.
septembra, 1906.
Življenja Tvojega načrt velike upe, nade, prekrižala je grenka smrt, ki jemlje tudi mlade.
Počivaj v miru v grudi tej ameriški, Ti dragi; spojin na Tebe za vselej ohranjen nam bo blagi.
Žalujoči ostali:
Frank in Caroline Smrekar, starši. Joseph, Anthony, John, bratje. Mrs. James Macerol, Rose, Josephine, sestre,
Cleveland, O., 11. aprila, 1931.
Ostale živali so videle, da mi je lev rešil življenje in so priča-kovale vsak čas spopada med seboj. Toda predstava se je izvršila točno in po predstavi sem poslal iz kletke najprej Nerona,
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMEU BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE.
Soba št. 7. Tel. RAnd. 5105
Tel. CHerry 3982
Moving — expressing
POKLIČITE
TONY SEDMAK
7718 Lockyear Ave. Tel. FLorida I026-W Dovažam tudi premog: na dom — dober in poceni
PAUL BROWN
KAKO SE KROTI DIVJE ZVERI
ako si hočete postaviti hišo. 15-lctno posojilo po O in 7%. Hiša 5 sob za samo $3,800. Imam tudi nekaj lotov v bližini E. 185. ceste na tlakani cesti, po $500. Dolgoletna izkušnja. Delamo in popravljamo tudi garaže na eno ali dveletno odplačilo. Oglasite se ali pokličite KEnmore 3123-J.
Morda ima vsak izmed nas v' srcu tiho željo, da bi mogel iti enkrat na lov na divje zveri, zlasti, da bi enkrat lastnoročno podrl leva ali tigra, ali pa oba. Veliki večini izmed nas tega ne bo nikdar mogoče, lahko si pa te zveri ogledamo od blizu v cirkusu ali v zverinjaku. Mene je še kot malega dečka silno vleklo k cirkuškim, predstavam, kjer sem široko odprtih oči gledal te velikanske mačke. V poznejših letih sem se pa seznanil z mnogimi krotilci divjih zveri in reči se morai o njih, da imajo velik pogum in trdno zaupanje v svojo moč, s katero morejo krotiti divje leve in tigre.
Clyde Beatty jte ukrotil več levov in tigrov, kot vsi drugi krotilci skupaj in je pravi tip človeka, ki si upa stopiti v levjo ali tigrovo kletko. Dvakrat na •dan stopi v železno kletko v cirkusu, kjer se nahaja 32 teh velikih mačk: osem levov, šest levin j, devet tigrov in devet samic. Vse te zveri, razun par, so bile vjete, ko so bile že odraščene, torej so morale biti dobesedno ukročene šele potem.
Ni splošno znano dejstvo, da so si levi in tigri dosmrtni neizprosni sovražniki, toda to je fakt. Zato je pa krotilec še v toliko večji nevarnosti, ko stopi v kletko, kjer se že zveri med seboj "postrani" gledajo. Kadar stopi Clyde Beatty v kletko k divjim zverinam, je oborožen z nizkim stolom, bičem in samokresom, ki je nabasan samo s slepimi naboji.
Stol je namenjen zato, da se ubrani morebitnega napada zve-
ri. če pa zver le pritiska, za njim, spdstil krotilec stol, katerega zver nekaj časa ogleduje, in ker ni nič posebnega na njem, stori, kar ji krotilec ukaže.
Bič rabi krotilec samo takrat, kadar se porodi v možganih zveri kaka pregrešna želja po kosteh krotilca in že sam glas biča spravi zverino na "pravo pot." če pa je zver trmasta in ne pomaga ne stol ne bič, takrat pa primem za samokres," je rekel Clyde. "Ako ustrelim od strani v glavo napadajoče zveri, navadno zadostuje, da zver ne izvrši napada, če pa še to ne pomaga, streljam naravnost v njih odprta žrela, če pa gredo kljub temu proti meni, sem primoran streljati naravnost v njih oči. Morda se bo to zdelo komu nečloveško, toda zveri to ne škoduje, ampak jim povzroča samo toliko bolečine, da odnehajo od mene."
"Toda ali ni glavna točka predstave v tem, da so zveri kolikor največ mogoče divje, da bolj razburi občinstvo?" vprašam Clyda.
"Je že nekaj resnice na tem. Največ aplavza dobim, kadar imam predstavo z velikim nubij-skim levom. Lev nenadoma napade proti meni, odpirajoč žrelo in strašno rjoveč. Umaknem se proti ogrodju kletke. Potem pa nenadomaj napravim korak proti levu in ta se ustavi en korak od mene. Seve, resnica je pa tudi, da nikdar ne vem, kedaj bo lev v resnici napadel."
"Prošlo leto, ko smo imeli predstavo v Texarcana, me je
VSTOPNICE NAPRODAJ SEDAJ Metropolitan Opera Company
Public CIULIO GATTI-CASAZZA, General Manager April 27
JJa||	EDWARD ZIEGLER, Asst. General Manager ^ May 2
Eighth Gala Season of Eight Grand Opera Performances, Auspices of NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION
Pondeljek, 27. aprila	L A TRAV IATA
Ponselle, Eitener, Lnuri-Volpi. Tibbett, Paltrinieri DeLeporto. Schneider. Sernfin
Torek, 28. aprila	TOSCA
Jeritza, Thill, Tibbett. Cehanovsky, D'Aneelo, lielletia
Sreda, 29. aprila	M IG N O N
Bori, I'ons, Swarthout, Gicli, Rothier, Bada DeLeporte, Schneider, Hasselmann
Četrtek, 30. aprila	CARMEN
JoMlxa, Moore, Thill, Pinza, PIcco, Windheim DeLeporte, Rogj?e, HnsselmnnB
Petek, popoldne, 1. maja	RIGOLETTO
Pons, Swarthout, Falco, Gitrli, Rasiola, Rothier, Ananian, Bcllezr.a
Petek, zvečer, 1. maja	4 NORMA
Ponselle, Telva, Epener, Tokatyan, Pinza, Paltrinieri, Serafin
Sobota, popoldne, 2. maja PETER IBBETSON
(PRVIKRAT)
Bori, Telva, Bourskaya, Johnson, Tibbett, Bada, D'Aneelo, Serafin
Sobota, zvečer, 2. maja LUCIA DI LAMERMOOR
Pons, Falco, Gigli. Danise, Rothier, Bada, Paltrinieri. Bellazza
Cene za posamezne predstave, $7, $6, $5, $4, $3, $2, $1 - No Tax SEATS at LYON & HEALY'S 1226 Huron Road, NOW (Knabc Piano used Exclusively)
18306 East Park Drive blizu La Salle glediiča.
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE R»
Stari Cimpermanovl prostori
HEnderson 5798
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki
MBMMnHMMHMNHMMNMHHl
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Tho. B.l
Vabilo na PLES
ki ga priredi
DRUŠTVO MARTHA WASHINGTON ŠT. 38 SDZ
OB PRILIKI PETLETNICE OBSTANKA
Vrši se v Mervarjevi dvorani
V SOBOTO 11. APRILA 1931
Godba: Hojer Trio. Vstopnina 50 centov
Vabljeno je vse članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze in drugo občinstvo na to prijetno zabavo.
F. ZAKRAJSEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, na] se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč ln dan.
1105 Norwood Rd.	Podružnica 18321 Edgerton Rd.
Tel. ENdicott 4735	KEnmore 2892
A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. — Kenmore 2857-J
A. MALNAR
GENERAL CONTRACTOR
Cement Work, Garages, Sidewalks, Driveways etc.
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
t Nadaljevanje)
"Ne prigovarjaj sreči, zakaj, kakor se vidi, ležeš slepo tja, kjer se ne dele samo rane, temveč tudi smrt. Kako dolgo se že baviš z vojno? Kje si se prej odlikoval?"
Lahna rdečica spreleti bledi obraz gospoda Kmitica.
"Milostivi gospod, saj sem vendar napadal Hovanskega, ko so,že vsi drugi omagali in je bila na mojo glavo razpisana nagrada."
"Poslušaj me!" je rekel naenkrat kralj, "v oni soteski si mi povedal čudovito besedo, toda mislil sem, da se ti je bledlo. Sedaj pa zopet praviš, da si ti napadal Hovanskega, Kdo si ti? Ali res nisi Babinič? Dobro vemo, kdo je napadal Hovanskega."
Nastal jc trenotek molčanja; naposled je dvignil mladi vitez shujšani obraz in rekel:
"Da, milostivi gospod! Iz mene ne govori delirij, temveč resnica. Jaz sem napadal Hovanskega, po teh bojih je zadonelo moje ime po vsej ljudovladi. Jaz sem Andrej Kmitic, praporščak oršanski. . ."
Tu je napel gospod Kmitic oči in bledel čimdalje bolj; ko pa je osupli kralj molčal, je nadaljeval sledeče:
"Jaz sem, milostivi gospod, oni izobčenec, od Boga in ljudi zavržen radi pobojev in svoje-voljnosti, jaz sem služil Radzi-vilo in ž njim izdajal tebe, milostivi gospod, in domovino, in sedaj, potoičen z meči, teptan od konjskih kopit, nezmožen se niti dvigniti, se bijem oj) prsi, ,pq-navljajo: 'Mea culpa! Mea culpa!' in prosim tvojega očetovskega usmiljenja. Odpusti mi, gospod, sicer sem sam preklel svoja lastna dejanja ter krenil že davno s te peklenske poti."
In solze so pritekle iz oči vite za in z drgetajočimi rokami je začel iskati kraljevo roko. Jan Kazimir mu sicer roke ni odmaknil, le zmračil se je in rekel:
"Kdor nosi v tej deželi krono, mora imeti neizčrpno velikodušnost odpuščanja, zato smo pripravljeni tudi tebi, zlasti, ker si na Jasni Gori in nam medpoto-ma zvesto služil in tvegal svoje življenje, grehe odpustiti."
"Torej odpusti, milostivi go-gospod! Skrajšaj moje muke!
"Le enega ti ne morem pozabiti, da si se vkljub čednosti te ga naroda, ki je še do sedaj ne-izkaljena, da bi se kdo upal dvigniti roko na lastnega kralja, ponudil knezu Boguslavu, da nas ugrabiš ter nas živega ali mrtve-ga oddaš v švedske roke!"
Dasi je bil Kmitic še pred tre-notkom sam dejal, da se ne more dvigniti iz postelje, je zgrabil nad sjeboj viseče razpelo in z rdečico na obrazu, z očmi, plamte-čimi od vročice, težko sopeč, za^-čel takole govoriti:
"Pri zveličanju duše mojega očeta in moje mater, pri teh ranah Križanega, to ni res! Če se čutim krivega tega greha, naj me Bog na svetu kaznuje z naglo smrtjo in večnim ognjem. Gospod moj, če mi ne verjameš, si strgam raz sebe te obveze, naj se razlije ostanek one krvi, ki so mi jo švedje še pustili. Nikoli se nisem ponujal. Nikdar mi ni stopila taka misel v glavo. Za kraljestva vsega sveta bi se ne bil lotil takega dejanja. Amen! Na tem križu amen, amen!"
"Torej si je knez to izmislil?" je vprašal kralj osupnjen, "čemu? Zakaj?"
"Da, milostivi gospod, izmislil, To je njegovo peklensko maščevanje za to, kar sem mu storil."
"Kaj si mu storil?"
"Ugrabil sem ga izpred njego-, vega dvora, izpred vsega vojašt-
takoj k njej, tudi če bi mi šlo za glavo. Ker nisem mogel živeti brez nje, sem nabral novo tolpo ter si jo vzel z oboroženo roko."
"Da bi te! Tudi Tatar ne hodi drugače v svate!"
"To je bilo razbojniško delo, priznam. Saj me je pa Bog tudi kaznoval z roko gospoda Volo-dijovskega, ki je zbral ono šlah-to, mi iztrgal dekle, samega pa tako usekal, da sem komaj odnesel življenje. Stokrat boljše bi bilo to zame, ker se ne bi bil zvezal z Radzivilom v pogubo kralja, in domovine. Toda kako je moglo biti drugače? Nastal je nov proces. . . Kriminal, šlo je za življenje. Sam nisem vedel, kaj mi je početi, ko mi je naenkrat prišel vojvoda vilenski na pomoč."
"On te je rešil?"
"On mi je poslal zapovedni list po istem gospodu Volodijov-skem, in tako sem prišel pod het-mansko sodno oblast in se mi ni bilo treba bati sodnij. Oprijel sem se torej vojvode kakor rešilne roke. Takoj sem postavil na noge prapor iz samih pretepa-čev, znanih po vsej Litvi. Boljšega ni bilo v vsej vojski. Pripeljal sem jih v Kejdane. Tam me je Radzivil sprejel kakor svojega sina, spomnil sorodstva po Kiških ter mi obljubil zaslombo. Je že imel svoje namene. Treba mu je bilo odločnih ljudi, pripravljenih na vse, jaz pa, pro-stak, sem šel kakor na lep. Preden so prišli njegovi nameni na dan, mi jeukazal priseči na križ, da ga ne zapustim v nobenem slučaju. Misleč, da gre za vojno proti Švedom ali septentri-onom, sem rad prisegel. Toda prišla je ona strašna gostija, na kateri je bil podpisan kejdanski ugovor. Izdajstvo se je javno pokazalo. Drugi polkovniki so vrgli svoje bulave hetmanu pred noge, mene pa je držala prisega kakor psa na verigi in ga nisem mogel zapustiti."
"Mar nam niso prisegli zvesto-'bo oni, ki so nas potem zapustili?" je rekel žalostno kralj.
"Jaz pa, dasi nisem vrgel bulave, nisem hotel mazati svojih rok v izdajstvu. Kaj sem pretrpel, milostivi gospod, ve edino Bog. Zvijal sem se od bolesti, kakor bi me živega pripekali z ognjem, zakaj tudi moje dekle, dasi je prišlo po onem ropu zopet do sporazuma med nama, me
va in sem ga hotel vreči zvezanega vašemu kraljevemu veličanstvu pred noge."
Kralj si jo pogladi čelo z roko.
'čudno, čudno!" je rekel. — Verjamem ti, toda ne razumem. Kako to? Janušu si služil, a Bo-guslava si ugrabil,' ki je manj zakrivil in si ga hotel prinesti k nam zvezanega?"
Kmitic je hotel odgovoriti, a kralj je opazil v tem l%ipu nje-g9vo bledost in utrujenost, zato je rekel:
"Počij se, potem pa pripoveduj vse izpočetka. Verjamem ti, evo ti moje roke!"
Kmitic jo je pritisnil na usta in je molčal nekaj časa, ker mu je zmanjkalo sape, zrl je le z neizmerno ljubeznijo v kraljevi obraz; naposled je zbral vse svoje sile in začel govoriti:
"Povedal bom vse od začetka. Bojeval sem se s Hovanskim, toda tudi za lastne ljudi sem bil težak. Deloma sem moral delati ljudem krivico in jemati, kar je bilo treba, deloma sem delal to iz svojevoljnosti, ker se je kri razburjala v meni. Imel sem tovariše, čestito šlahto, a ne boljših od mene. Tu pa tam smo koga pobili, tu pa tam tudi kaj požgali, tu pa tam tudi koga z biči nagnali na sneg. Nastalo je kričanje, in kamor še ni prišel sovražnik, tam so se zatekali k sodiščem. Obsojen sem bil v odsotnosti. Sodni izreki so padali name po vrsti, toda jaz si nisem storil iz tega nič, še hudič me je navduševal in mi šepetal, naj iz-kušam prekositi gospoda Lašča, ki si je velel s sodnimi izreki podšiti kožuh, in vendar je bil slaven mož in je še sedaj slavno njegovo ime."	,
Kmitic si je nekoliko odpočil in nadaljeval:
"Medtem si je slekel gospod polkovnik Bilevič — velik rod so ti Bileviči na žmudži — posvetno obleko in se preselil na boljši svet, meni pa je zapisal vasico in hčerko. Za vas mi ni mar, ker pri neprestanih napadih na sovražnika se je marsikaj napleni-lo, in ne le, da sem popravil posestvo, katero je bil zajel sovražnik, temveč sem mu še kaj dodal. V čenstohovi imam od tega še toliko, da bi si lahko kupil še dve vasici in bi mi ne bilo treba nikogar prositi za kruh. Ko pa se mi je vendar moja družba skrušila, sem šel na zimovališče v lavdansko stran. Tam mi je to ubogo dekle tako prirastlo k srcu, da sem pozabil na ves božji svet. To gospodično krasita taka čednost in veselje, da me je bilo vpričo nje sram svojih nekdanjih dejanj. Ona ima prirojen stud do greha in mi je začela prigovarjati, naj zapustim svoje nekdanje življenje, naj pomirim vpitje, naj storjene krivice poplačam in začnem novo življenje."
"In si se ravnal po njenem nasvetu ?"
"Kaj še, milostivi gospod! Hotel sem, kar je res, Bog ve, da sem hotel. . . Toda stari grehi preganjajo človeka. Najprej so mi pobili v Upiti vojake, zakar sem zažgal mesto. . ."
"Za Boga! To je tudi kriminal!" je rekel kralj.
"To še ni nič, milostivi gospod! Potem mi je lavdanska šlahta pomorila tovariše, vrle viteze, dasi svojevoljnike. Nisem se mogel maščevati zanje, zato sem v isti noči napadel selišče Butrimpv ter kaznoval umor z ognjem in mečem. Toda mene so pobili, ker sedi tam mnogo teh zajcev. Moral sem se skrivati. Dekle me ni hotelo več videti, zakaj oni zajci so bili njeni očetje in varuhi, postavljeni v oporoki. Toda srce me je gnalo
je tudi imenovalo izdajico, ter me sovražilo kot strupenega gada. Toda jaz sem prisegel, da ne zapustim Radzivila. O! Ona, milostivi gospod, dasi je ženska, osramoti s svojim razumom moža, a, v zvestobi do vašega veličanstva se ne da z nikomur primerjati."
"Bog jo blagoslovi!" je rekel kralj. "Zato jo imam rad!"
"Ona je mislila, da me napravi za pristaša kralja in domovine, a ker se ji ni posrečilo to delo, tedaj se je takoj zavzela proti meni, zakaj kolikor je imela prej ljubezni, toliko sovraštva ji je ostalo. Takrat me je Radzivil pozval predse ter me začel prepričevati. Pojasnil mi je, kakor da je dva in dva štiri, da je dobro storil, ker le na tak nar čin je mogoče rešiti propadajočo domovino. Saj niti ne morem ponoviti njegovih razlogov, tako so bili veliki, tako srečo so obe-čali domovini. Stokrat modrej-šega bi bil prepričal, kaj šele mene, prostaka, vojaka, on, takšen statist! Zato pravim, vaše veličanstvo, da sem se ga oprijel z obema rokama in srcem, ker sem mislil, da so vsi slepi, le on edini vidi resnico, vsi so grešniki, le on je pošten. In skočil bi bil zanj v ogenj kakor zda.j za vaše kraljevo veličanstvo, zakaj jaz ne znam samo na pol služiti, ampak ljubiti."
"Vidim, da je res tako!" je pripomnil kralj.
"Storil sem mu znatne usluge," je rekel temno Kmitic, "in lahko rečem, če bi ne bilo mene, bi ono izdajstvo ne moglo imeti nobenih pravih uspehov, ker bi ga bila lastna vojska s sabljami raznesla. Skoraj bi bilo prišlo do tega. že so se bili uprli dra-gonci, ogrska pehota in lahki znaki, že so bili napadali s sabljami njegove Škote, ko sem priskočil jaz s svojimi ljudmi in jih stri kakor bi mignil z očesom. Toda ostali so še drugi prapori, ki so kljubovali. Tudi te sem stri. Edino gospod Volodijov-ski se je rešil iz ječe in odpeljal svoje ljudi na čudovit način in z nadčloveško vztrajnostjo na Podlesje, hoteč se združiti z gospodom Sapieho. Ostanki so se zbrali tam v velikem številu, toda kaj je pred tem padlo dobrih vojakov z mojo pomočjo — te lahko Bog sešteje.
(Dalje sledi)
lev napadel, ko je bil program.
da ga niso tigri napadli.
stan boj med človeko in zverino
000048484848484848484848534853534848530000000000000002484848484823000000
535353025323024823235323234848235348905348534853534853535348235353902348534853484848010002