Gospodarske stvari. Kako iz raznega sadja jesili, ocet, kis ali vrisk uapravljati ? M. V vsakem, tudi najmanjšem gospodarstvu se leto in dan mnogo jesiha potrebuje. Če stroški za jesih izdani ravno niso veliki, vendar se pa tudi tukaj marsikteri kracarji dajo prihianiti, ki s 5asom v znatne številke narastejo in gospodarju in gospodinji na marsikteri drugi stiani prav pridejo, 5e se znajo odpadki, kteri se sicer ve5jidel le na gnojišče rneSejo, pametno porabiti. Toraj bo5emo v slede5ih vrsticah pozornost naših bialcev obrniti na takove sadeže, iz katerib in na načine, po ka- terih se zamore brez vseh stroskov skoraj v vsaki hisi jesih napraviti. Prav navaden način, si jesiha napraviti je oni, ki je pri Ncmcih v navadi. Vzauie se nekoliko suhih kibljev iz lesnili jabelk ali pa suhih trnjolic, na ktere se firkclj mizle čiste studeučnice vlije. Dene se to v primerno veliko posodo iu postavi ua zmeruo topel kraj, tako da se kislo vrenje započne. Da prej zavre, se piidene nekoliko jesihove maternice in se pusti nekoliko časa kvasiti. Tak jesih je posebuo okusen in zdrav.  Izvrsten in dober jesib se dobiva tudi na sledeči način. Olupki, izrezki ali osr5ja takib jabelk, ki se za sušenje v krblje razrezujejo, in na kterib je še zmirom nokoliko inesa, se pome5ejo v lonce, v kterih je po potrebi vode. Ko se je takih odpadkov zadosti nabralo, se vse vkup lepo izkuha. Zavrela tekočina se odlije v velike stekleuice za jesih, gošča pa istisne in iztisnjen sok prejšni tekočini prilije. Ta sladkotna juba se potem ua zmerno topel kraj postavi iu vrenju prepusti. Vinsko vrenje se ktnalu začne, kar se po vzdigajočih se penab pozna. Ker se steklenice niso do vrha s tekočino nalile, tako se pene kmalu pozgubijo, se na dno vsedejo in sedaj se začne kislo vrenje. Obilo drožja na dnu in neki vinski duh nazDanja konec vinskega vrenja. Steklenice se pustijo mirno stati in pokušaje knialu spoznaš, kako daleč je ki.slo vreuje že dospelo. Kakor bitro je pa teko5ina prijeten, 5e tudi le malo kisel okus dobila, se skozi dvojno platueno rutico piecedi in poteni zopet v prejšne, toda izmite steklenice vlije. Kislo vrenje v steklenicah saino po sebi napreduje in tako nastali jesih je podobeu slabemu viuskemu jesibu in ima piav izvrsten okus. Kjer.se iz sadja, grusek ali jabelk pijaca, tolkla ali mošt preša, tam si l.judje labko veliku dobrega sadnega jesiba uaredijo. Kedar jabelčnica ali giuševec v sodu že proti kiaju gre, ostaja v njem še razun drožja veliko zakisuelega mošta, ki ni vec za pijačo. Včas.b se zgodi, da se mošt skisa, ali pa se slabejša pijača v ta namen pušča, da iz nje jesih postane. Taka pija5a se pušča v sodu z odpito pilko in se njej pridene jesibove maternice ali klobuka ali pa nekoliko vinskega jesiba. Na toplem kraji se precej jesib naredi. V 4—6 tednib je goden. Tudi po zimi se nabira gnjilo sadje, sadnje lupine itd. v sod, v kteiem je poprej jesih bil in se pnšča v njem gnjiti tako, da zamoie zrak do te nabire. Proti spomladi se sok izpreša, ter se mu nekoliko strdi primeša, v sod vlije in pri odprti pilki na toplem kiaji kislemu vrenju prepusti. Še na drugi način se dobi dober sadni jesih. Iz blizo 40 funtov dobrega moštnega sadja se napresa blizo 7—9 firkeljnov mosta. Tropine se deuejo v primerno posodo in frisne vode se vlije na nje toliko, da voda tropine pokrije. Te od vode pokrite tropine se pustijo blizo 14 dni stati, v kterem 5asu se zaene kislo vrenje. Na to se vse vkup spreŠa in od tropin se natoSijo blizo 4 firkeljni tekočine. Ta se vlije v pripravno posodo, se postavi na toplo mesto in se njej pridene nekoliko jesihove maternice. V nekaterih tednih je jesib goden in ima prijeten, čist oku.s. Da si naredimo dobro maternico, se vlije uekoliko Črez firkelj vinskega jesiba v posodo, postavi na topel kraj in piidene se mu nekoliko koščekov skorje novopečenega kruha. Posoda se s platneno capico zaveže. Na nekterih krajih si narejajo tudi iz malin kakor tudi iz drugih sadežev: postavim izjerebičja prav hvaljen jesib. Malin5njak se posebno zarad aromatičnega, lepo dišeSega duha in lepe nideSe barve obrajta. Kdor si ga hoče napraviti, si zmučka maline, njih pusti nekoliko dni stati in potem na cn funt zmučkanih malin vlije 4V2 firkeljna moSnega jesiha. Po 24 urah se ta zmes spresa, in se njej nekoliko cukia prida in v steklenice nato5i. Strd se priporo5a kot dober pomoček, kisanje povspešiti, in daje jesihu tudi dober okus, lepo barvo in mo5. Ko se je jesih neredil, se pa ne sme na toplem puščati, ker sicer dober okus zgubi in se ga celo gnjilo vrenje poprejme. Hranjevati se mora na hladnem prostoru, najbolje v dobri kleti. Eako meso poleti frisuo ohraniti. M. Na Japonskem vzamejo v ta namen precej globoko okroglo porcelanasto skledo, denejo v njo meso, ki ga ho5ejo dalj časa hraniti, polijejo ga z vrelo vodo, tako, da voda vrb mesa stoji in na to vodo vlijejo potem olja. Sedaj zrak čisto ni5 ne more do mesa, ki dolgo dobro ostane. Beljakovina na površji mesa se vsled naliva vrele vode nsiri in to mnogo pomaga meso dobro ohraniti. Da se jermenje in usnje konjskih oprav ne pokvari. M. Da se usnje in jermenje na konjskih opravab po škodljivem soparji v hlevu ne spridi in da vedno mehko in gib5no ostane, se mora nsnjevi maži nekoliko glicerina primesiti. Taka maža ohrani jermenje mehko in gibčno; zabranuje, da se ne lomi in ne kiba, da se vode ne navzema in ne gnjije.  Kako uš na drevji pokončati. M. V ta namen nasvetuje neki angleški vrtnar naslednji pomoček. Vzame se ^/2 1 Itra. plinovega katrana (pehovec, smolovec) x\2 litra suhega v piah stolčenega ila in 4 litre tople mehke vode, ktera se prejšni zmeei polagoma primešuje in poteru vse skup prav dobro pregnjete. S to mažo se drevje po zimi s pomocjo zidarskega šopka dobro pomaže in ne le ns, ampak tudi vse drugo mrčesje in njegova zalega konec vzame. Kako kose hitro poostriti. M. Na Francoskem imajo navado kose, srpe in druga taka rezavna oiodja pol ure pred rabo v  vodo pomociti, v kterej je bilo nekoliko, za polo- vico moči oslabljene, žveplene kisline primešane.  Takih kos, srpov itd. ni več treba klepati, ampak  zadosti je, njih z mebkini kamnom 2-, 3krat poteg-  niti, da dobijo na vseh krajih jednakomerno o- strost. Ce orodje dalj časa v imenovani tekočini leži, mu to ne škoduje, 5e se le, ko se je iz nje vzelo, dobro obriše in otere. Če tedaj kosci in žanjice svoje orodje med kosilom ali južino ne- koliko v imenovano teko5ino polože, si tedaj mud- no in težavno klepanje prihranijo. Kaj bi sku- siti škodovalo? Na vino- in sadjerejski šoli pri Mariboru začela so se predavarjja za učitelje in sicer v vinorejstvu, kletarstvu, sadjereji, vremenoslovji, zemljeznanstvu in gospodarstvu. Slovenskih uSiteljev je prišlo iz Štajerskega 7, namieč gg. Brinšek iz Šmavja,vVezenšek iz Podsrede, Horvat od sv. Vrbana, Cokl iz Kostrivnice, Jurša iz Oriuuža, Raner iz Poličan in Ješovnik od sv. Roprta. lz Kranjskega je navzočih 7 učiteljev in iz Nemškega 6. Vsak dobi 2 fl. na dan in potnino povrnjeno. Podnčuje se do konca avgusta, vsaki dan po 5 ur. Poduk utegne veliko koristiti. G. ravnatelj Gotbe se kaže izvrstnega strokovnjaka in spretnega učnika. Sejmovi 6. avgnsta pri sv. Trojici v Halozab. — 10 avgust. v Brežicab, v Kozjem pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, v Radgoni in v Lučani. — 12. avgust. v Vržeji. — 14. avg. na Črni gori.