Naše gmotno stanje Zopet in zopet se moramo vračati na to žalostno poglavje državnega uslužbenstva. Z obupom gledamo bodočnosti v obraz, kajti že dosedanje 'breme draginje je postalo pretežko za naša ramena. Posledice tega stanja postajajo iz dneva v dan obupnejše, gmotno in moralno koraka državno uslužbenstvo proti neogibnemu razsulu. Učiteljska organizacija je začela že pred dvema letoma živahno akcijo za zvišanje prejemkov na eksistenčni minimum. Na njeno pobudo je sklicala Jugoslovanska ženska zveza že 16. septembra 1938. veliko zborovanje, na katerem se je pokazalo že tedaj obupno gmotno stanje državnega uslužbenstva in ki je izzvenelo v solidarnostnih izjavah tudi drugih stanovskih prosvetnih korporacij v splošno zahtcvo po zvišanjn prejemkov v svrho izenačenja plač z naraščajočo draginjo. Omenjalo se je zlasti nevzdržno stanje družin, ki iso se jim znižali prejemki od 25 do 50%, medtem ko so se cene živijenjskim potrebščinam še zvišale. Podrobna statistika lanske pomladi o padanju rojstev je pokazala strahotno sliko, da odpade na poedine uradniške družine letno le 0,06% otroka. Od tedaj do danes se pa stanje ni izboljšalo, marveč v gigantskih izmerah poslabšalo. Prav te dni prinaša časopisje sledečo statistiko o plačah jugoslovanskih državnih uslužbencev. Po tej statistiki je v naši državi nameščenih 154.395 uslužbencev. Od teh prejema 1921 uslužbencev mesečno od 4940 do 7500 din; 39.053 uslužbencev 1550 do 2500 din; 104.084 nameščencev pa 705 do 1300 din. V odstotkih prejema torej 1,24% 164 do 250 din na dan, 6,04% po 96 do 134 din dnevno, 25,29% po 52 do 83 din, 67,42% pa po 23,5 do 43 din na dan. Oženjeni prejemajo poleg tega še po 4 din na dan za vsakega nepreskrbljenega otro ka. Z odbitki so pa vse te plače še za 7 do 8% nižje. Že lanske jeseni se je na vseh odločujočih mestih javno priznavalo, da je postalo materialno stanje državnega nameščenstva nevzdržno, ter se je v tej zvezi napovedovalo skorajšnje izboljšanje. Soglasna sodba vseh uvidevnih krogov v državi je, da izhaja iz takega stanja največja škoda ne le za prizadete družine same, marveč in celo še za funkcije same, ki naj jim uslužbenci posvetijo zlasti v sedanjih časih vse svoje sile in vso rodoljubno požrtvovalnost. Pomoči ni pa od nikoder, sila pa vedno večja. Draginja rase v nedogled ter znižuje dnevno kupno moč uradniških plač, ki že pred to draginjsko povodnijo itak niso dosegale eksistenčnega minima vsaj za 67% vsega uradništva.  Namesto poviškov pada neizprosno na uradniške družine nevzdržno nižanje prejemkov v obliki naraščajoee draginje. Po ,»Narodnem blagostanju« navajamo sledeeo žalostno tabelo višanja življenjskih potrebščin od septembra lanskega leta do le tošnjega marca. Če bi vzeli za avgust lanskega leta cene za hrano, obleko in obutev v višini 0, so se dvigale cene v naslednjih mescih v sledeči izmeri: hrana obleka in obutev V septembru 1939.: 0,90% 1,40% v oktobru 4,75% 7,15% v novembru 16,82% 21,80% v decembru 17,01% 22,16% v januarju 1940. 21,48% 25,88% v februarju 30,04% 37,09% v marcu 30,89% 42,46 % Skupna podražitev za hrano, obleko in obutev je znašala torej do konca marca 36,67%. Do danes je pa ta odstotek gotovo še posebno narasel in gotovo ne pretiravamo, če ga označimo s horendno višino 50%. Če računamo, da izdaja zlasti vse slabše plačano uslužbenstvo za stanovanje približno četrtino svojih prejemkov, so se mu plače potemtakem znižale od lanskega do letošnjega avgusta v resnici za 37,50%. Namesto prepotrebnega poviška že v lanskem letu, je uradništvo. doseglo v teku zadnjega leta zaradi draginje 37,5% znižanje svojih prejcmkov. Za to številko se pa reži pomanjkanje in obup stotisočih uradniških družin.