Zahtevamo -cežifn 6. iahuMfa Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova uliea št. 3/L Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Llubiiani, one 6. januarja 1934. Štev. 1 — leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO obsietnici Negotova bodočnost . De 6. januarja 1934 mine pet let, od-ar imamo jugoslovanski nacionalisti v Manifestu Nj. Vel. Kralja manifestantno Potrdilo, da je pravilna, za nas in za našo državo edino rešilna ona jugoslovanska Jdoologija, katere smo se tako zvesto in trdno oklepali ves čas, zlasti pa od nastanka naše države dalje. Dne 1. decem-Jjta 1918 je rojstni dan naše samostojne države, je pa tudi rojstni dan vseh onih ogabnih osebnih in strankarskih prepirov, l!®° tako idealno zamišljeno in tako težko dočakano Zedinjenje spremenili tekom let ^ tazedinjenje ter napravili iz našega na-°da vsaj za zunanji svet tolpo medsebojno e o^recih državljanov, nezadovoljnih, da oprišla vsled razvoja svetovnih dogodkov skupno streho in željnih, da se ta skupnost ukine čimprej. Oni, ki so imeli teandat za nastopanje v imenu naroda, {tiso iskali skupnih vezi, z največ jo mar-Pvostjo so iskali vedno nove vzroke medsebojnih prepirov in razprtij. Ni čuda, če .^rvražno inozemstvo z velikim veseljem Pričakovalo naš razpad in pripravljalo vso ®vojo politiko za dan naše naravne smrti. v*i so se pripravljali na ta trenutek, da Se vsedejo k bogati mizi jugoslovanskega {teroda in si vzamejo vsak svoj lep kos s te mize. Toda ta videz je bil varljiv in zgodovinski 6. januar 1929 je na mah dokazal, da bo se prepirali med seboj samo voditelji naroda in države, da pa je bil narod kot tak že takrat povsem kompakten. Sani* vsled tega je pozdravil s tolikim, res iskrenim veseljem manifest svojega Vla-davjis, samo vsled tega si je ta narod od-danml, ko je čul divno besedo svojega Vladarja: »Kralj in narod«. Ne radi politike in osebnih ambicij, le radi čuvanja interesov celokupnega naroda in celokupne države naj se vrši vsa, tudi dnevna politika. Mi nismo nasiloma skupaj zgneteni drobci različnih celot, mi smo prišli sku*-Paj kot nasiloma raztrgani deli ene celote, kot deli istega, od nekdaj enotnega naroda. Za nas ne morejo predstavljati razni ferski in plemenski momenti nobenih ovir, da ustvarimo ono enoto in celoto, ki je od Jtekdaj obstojala, pa je bila razbita pod ®lo tujih gospodarjev. Mi ne moremo in {te smemo vzdrževati fikcije treh narodov, ki so nam jo vcepili tuji gospodarji samo teto, da nas ločijo in odtujijo drugega od drugega. Nazaj k naravi, nazaj k zgodovinskemu dejstvu naše nekdanje skupnosti, nazaj k jugoslovanskemu narodu kot edi-Dfemu nasledniku in predstavniku bivšega tetroda Slovenov! Do težki gospodarski depresiji povzro-Ceite gospodarske, socijalne in psihološke m°teje sicer niso dopustile, da bi se bil Pr°gram, izražen v Kraljevem manifestu, dovedel tudi v praksi. To vemo najbolje tevn0 mi, nacionalisti, pa ne zdvajaano vsled tega. Če je narod prenesel tisoč-6tno suženjstvo, pa kljub temu ohranil svoje bistvene znake in lastnosti, če je narod prešel preko Kosova, pa doži-,el Kajmakčalan in proboj Solunske fron-smo vzdržali, čeprav prepuščajoč del Remija Nemcem, njihov pritisk tudi mi, »ovenci, in si rešili svoj jezik pred potuj-enjem, potem vemo, da bomo slej ali prej Prestali tudi vse težkoče, ki nas tarejo da-{te®- Imamo svojo lastno državo, imamo pa tetedvsem svojega lastnega, nacionalnega vladarja, ki nam je dal že enkrat 8. ja-{"ter 1929, pa nam bo dal še drugega, ka-aar bo to potrebno. torej bilanca ob petletnici tega ve-teega dogodka ni povsem zadovoljiva, je j °te na nas, da zasiguramo sebi in državi, . ta bilanca ob bodoči obletnici lepša p Povoljnejša. Imamo Kralja, ki je v res-^01 naš, jugoslovanski, naša dolžnost je, r® damo temu svojemu Kralju narod, ki |tey resnici jugoslovanski, sočasno pa pre-skrbimo, da ne bo raznih političnih in Ankarskih zaprek, ki bi se postavljale ®mnolastno med ta dva edino merodajna laktorja, med Jugoslovanskega Kralja in Jugoslovanski Narod. Nacionalna ali nacistična? Živel kralji I. C. Gospod Duca, predsednik ministrskega sveta v Rumuniji, je postal žrtev zahrbtnega umora. Ustrelil ga je naročeni in poslani »junak« po receptu nacističnih vitezov, ki spravljajo danes komaj pomirjeno Evropo zopet iz ravnotežja in ki jo vodijo zopet do uničevalnega mesarjenja. Atentat na g. Duco je postavil takoj vso Evropo, posebno pa Malo antanto in Francijo, pred pereči problem, pred problem bodočnosti Rumunije. Kmetsko-nacionalna stranka, ki je v povojnih letih igrala važno vlogo v Rumuniji, je skušala Rumunijo odvrniti od tiste smeri, ki se ji je heroično priključila v vojni dobi, in je stremela za tem, da jo dovede zopet v germanski objem. Seveda je bilo vse to prikrito deloma s plaščem vedno tlečega besarabskega vprašanja, deloma z ekonomskimi težavami, ki jih je povzročila ekonomska kriza. Po hitlerjevski zmagi v Berlinu je to stremljenje dobilo v Rumuniji nov živ-ljensld sok in zavzelo dokaj razširjeno in prikrito nekako fašistično gibanje. Pred vsem se je ta novi duh oprijel univerzitetne mladine. Premeteni agitatorji so jo podpihavali predvsem z antisemitskim rovarjenjem, kajti Judje so bili, kakor povsod po svetu, vedno trn v peti rumuaeke nacionalne mladine. Formirala se je ekstremistična milica po vzorcu nacističnih SA-edinic. V zadnjem času je ta milica prav dobro prosperirala ha sicer s podporami, ki niso vedno prihajate iz Rumunije same, Ta fašistična milica si je nadela ime »železna garda«. Poslednji kmetsko-nacionahii ministrski kabinet g. Vaide Voivoda je kazal na-pram Železni gardi nekaj več kot samo strpljivoat Moglo se je govoriti celo že o naklonjenosti. Če bi kralj ne poklical liberalcev na pomoč, bi Rumunija brez dvoma drla v naročje tujega nacizma. Ta tiha evolucija bi imela strašne posledice tako v notranji kakor zunanji politiki za ves rumunski narod. G. Duca se je pogumno temu zmaju postavil v bran. Razpustil je Železno gardo in osvobodil svojo domovino tujega vpliva. Toda s svojo energično potezo si je nakopal smrtne svražnike, ki so mu tudi prestregli nit življenja. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM Novoletni številki»Pohoda« smo priložili poštne položnice. Prosimo vse cenjene naročnike, da takoj nakažejo naročnino, če ne za vse leto 1934 Din 40•—> pa vsaj za pol leta Din 20'— ali za četrt leta Din 10—. v »Pohod« se vzdržuje samo z naročnino, zato je njeno pravočasno in redno plačevanje bistvenega pomena za obstoj lista. Nacionalisti, širite svoje glasilo in podpirajte njegova stremljenja. UPRAVA »POHODA« OPOZORILO Čujemo z raznih strani, da se raznašajo o listu in naši organizaciji najbolj bedaste govorice in izmišljotine s strani ljudi, k očividno nimajo boljšega posla, kot pometati pred tujimi pragi, da zakrijejo nesnago pred svojim lastnim. Ker nismo voljni prenašati te podle gonje še nadalje, opozarjamo, da bomo v bodoče preskrbeli zasluženo kazen vsakemu, ki misli, da si lahko izmišlja o nas in našem delu razne neokusnosti. Svoje naročnike in svoje članstvo pa pozivamo, da skrbno zasleduje vse te govorice in nam javi raznašalce takih govoric, naj pripadejo enemu ali drugemu stanu, da bomo ž njimi obračunali. Oblastni odbor Narodne Odbrane. Uredništvo Pohoda. Njegov sodelavec prosvetni minister g. Angelescu, ki ga sedaj nadomestuje, se je vrgel z vso vnemo na protivnike in razglasil nad vso Rumunijo obsedno stanje. Že prej pod vodstvom g. Duce se je moral kot prosvetni minister osebno boriti z ekstremističnimi univerzitetnimi centri, ki jih vodi profesor Cuza. Dasiravno se oni ponašajo le kot antisemiti, je Železna garda v poslednjem času nastopala ne samo proti Judom, temveč je svoje akcije obrnila tudi proti Nejudom, ki jih je smatrala kot pokrovitelje Semitov. Njeni akcijski odbori so že resnično ogrožali javno varnost v mnogih provincah. Nič ni bilo bolj naravnega, ko da je Duca, ki se je zavedal nujne potrebe miru in reda za svoj narod, posebno sedaj v težkih gospodarskih neprelikah, ostro nastopil napram vsem nemirnim elementom. Rumunije Poslednje volitve so dokazale, da rumunski narod razume Duco in da hoče z njim. Rumunski narod, ki je prepojen z globokim ustvarjajočim nacionalizmom, je ostro odklonil vsa v njegovo sredino prinešena pseudonacionalistična gibanja. Tragična smrt Duce je rumunski narod še bolj oklenila s kraljem, ki je skrajno odločen, da brani red v državi za vsako cena Ostre odredbe vlade proti ekstremistom pozdravljajo povsod na deželi in 250.000 udeležencev pri pogrebu dokazuje vemo udanost rumunskega naroda do vlade. Mi, iskreni prijatelji Rumunije, želimo liberalni rumunski stranki ves uspeh, da obvaruje prestiž Rumunov in da uspešno ubrani domovino pred podlimi hitlerjan-slrimi izkušnjavami, ki toliko ogrožajo Evropo in ves svetovni mir. 0. R. I. B. Za resnico Kakor je vsakemu človeku ležeče na tem, da ima v javnosti »dober Klas«, t. 1. da ee o njem govori kar najbolje, tako skuša tudi vsaka država v družbi drugih držav m narodov dobiti o aebi kar najlepše mnenje. Mnoge države ne štedi-jo z milijoni, da si pridobe ljudi, ki o njih po svetu pišejo in predavajo, da bi izglodale čim bolj »kulturne«, gospodarsko in tehnično napredne. Ne manjka agitatorjev, ki za dobro plačo radi opravljajo to službo. Seveda morejo ta posel opravljati le ljudje, katerih ime kaj zaleže, pred veem umetniki, piBatelji, žurnaHsti, politiki, potopisci, gospodarski strokovnjaki, veliki organizatorji itd. Mi žalibog v zunanjem svetu nimamo dobre propagande. Naša poslaništva vse premalo akrbe za to, da bi pokazala v svetu naše kulturne zaklade. To bi bilo tem bolj potrebno, ker je ravno proti »Balkanu« razširjeno med svetom najslabše mnenje. Je še nešteto predsodkov, ki bi jih morali premagati. Naši sosedje Italijani in Madžari imajo v tujini zelo razvito propagando, ki ima tudi precej uspeha. Mi smo v tem oziru bolj skromni — na lastno škodo. Naši ljudje v tujini — pogosto trpe vsled tega. Žal, da se morda tudi sami v tujini le preradi kažemo s svojimi najslabšimi stranmi. Državna juRosloveneka ideja le preveč stopa v ozadje in se rajši kažemo še kot Kranjci, Hrvati, Dalmatinci, Macedonci itd. Tu nas čaka še ogromno delo, preden bo naš narod sam v tujini kazal sam svojo visoko državno zavest. Imamo pa v svetu tudi ljudi, ki jim je v posebno radost, če sramote svojo lastno domovino in državo. Kakor da bi bilo drugod vse prav v redu! Pošteni ljudje sicer nikjer ne cenijo visoko takih zabavljačev in nergačev, ker najbolji sinovi kake hiše navadno niso tisti; ki čez njo drugod zabavljajo. Kdor je kaj vreden, skuša biti boljši od drugih, a o svojem domu po svetu ne raznaša najelabših stvari; če ga ne more hvaliti, rajši molči, ali skuša vsaj najti opravičilo za napake in slabosti, ki jih je dovolj povsod — pri ljudeh in državah, kajti nobena stvar pod solneem ni neskončno popolna. Zadnja leta je Jugoslavija skušala na razne načine pokazati pred svetom svoj napredek. Vabili smo k sebi goste, da si ogledajo našo državo na znotraj in zunaj. Nismo se bali kritike, saj čez noč ni mogoče ustvariti novih svetov. Zavedali smo se, da imamo mnogo lepega v svoji domovini in v narodu. Pa tudi sicer so bile naše javne razmere vsem na vpogled razpostavljene. Lani smo povabili k nam Pen-klube. Udeleženci dubrovniškega kongresa so imeli prosto vožnjo po vsej državi, da so si mogli ogledati vsel Napisali so o naši zemlji mnogo pohvalnega. Tudi sicer ni bilo čuti, da bi bili nas opravljali pred svetom. Prejšnje leto se je vrnil v našo državo ameriški pisatelj Louis Adamič. Domovina ga je z navdušenjem sprejela. Bil je gost naše države in je imel prosto vožnjo, da si je lahko ogledal vse pokrajine od Slovenije do Črne gore. Človek bi sodil, da bo ta sin našega naroda — nekateri so pisali, da ni več naš, ker piše angleško — da bo nesel slavo naše domovine v svet. V debati, ki se je razvila o njem med našimi kulturnimi delavci, smo se mj postavili na stališče, da ima kot ameriško-angleški pisatelj za nas prav važen pomen, ker je nekak glasnik naših izseljencev in piše v ameriškem svetu o naših izseljencih. Kmalu po njegovi vrnitvi v Ameriko pa so se v javnosti čuli glasovi, da ta gospod piše o nas čudne reči. In res, namesto, da seznanja Ameriko z našo državo in njenim narodom, je napisal Amerikancem take gorostasne stvari, da izgledamo sedaj kot Španija za časa inkvizicije. »Enakopravnost« je prinesla 5. decembra pret. leta članek, ki vsebuje gorostasne laži o naši državi. Kaj naj rečemo na vse to? Ameriški delavec, ki je nam poslal ta izstriželc iz »Enakopravnosti«, piše: »Adamičev obisk v domovini , nam ni nič dobrega prinesel. Njegovi popisi so mrzlo opisovanje o razmerah v domovini in povzročil je tudi nesoglasje med nami glede tega, kako postopa vlada proti narodu. Ali je res tako? Sieev se vrše take stvari tudi drugod. V Ameriki so pred enim tednom spekli tri ljudi (Unčatil). Kadar čitam o zločinih v domovini, se čudim milostnemu postopanju justice v Jugoslaviji;. če kaj takega počenjajo kaki »šintarji« na svojo roko, so oni odgovorni za škandale. V Ameriki je tega dovolj. Mi se samo čudimo, kako morejo resni ljudje, kot je n. pr. Theodor Dreteer, podpisali tak protest, ki je pač tudi za ameriške liste predabelk raca. Kdo pa bo verjel takim budatoetim. kol Rti navaja ta protest! A iz tega ee vidi, kakšni m morali biti Adamičevi Članki, d* je odbor v Nev Yorku prišel do takih zaključkov. O. Adamič je gotovo lahko videl v svoji domovini marsikaj slabega. Vprašanje je, ali je to treba najprej razglasiti v svet? Ali ni pri nas tudi marsikaj lepega in dobrega. A če je hotel pisati o svoji domovini samo slabe stvari, naj bi bit pisal vsaj resnico, kajti tega, kar čitamo v* protestu, ni mogel videti Torej je slišal? Od koga? Ne vemo, kako postopajo v Ameriki s političnimi jetniki. Z ljudmi, ki bi hujskali proti Uniji, aajbrie ne bi postopali najlepše. Tudi drugod po evetu proti-državnih elementov ne gojijo po najlepših palačah. Le poglejmo, kaj se godi v deželi »2000 letne kulture (v Italiji) ali v deželi »dobrih šeg in običajev« (v Nemčiji) ati v deželi pravice, kjer vlada proletarijat (v Rusiji)! Poglejmo V sotnčno Španijo ali v vzomoredno Avstrijo — povsod opazimo. da se pri reorganizaciji države na novih temeljih ne izbira poeebno sredstvo proti političnim nasprotnikom. Tisti odbor v New Yorku’ bo. imel torej še precej dela s svojimi protesti. Že bodo kaj zalegli. Ne vemo sicer, kdo je ta odbor postavil, a ne odrekamo mu pravice, da se zavzema za ljudi, ki so po krivici preganjani. Mi vsi smo proti vsaki krivici kjerkoli in kadarkoli. A pavšalno podtikati naši državi take barbarske metode je pač malo častno za ljudi, ki se hočejo potegovati za tuje pravice. Ako smatrajo g. Adamiča za zadosten Vir svojih podatkov, svobodno jim, mi tem bolj opravičeno pravimo, da je g. Adamič odgovoren za to škandal in da je velika sramota za Človeka, ki boSe biti pisatelj, da tako pred svetom sramoti svojo domovino. Pametni ljudje itak ne bodo verjeli tem ameriškim fantazijam, kakor mi ne verjamemo, kar pišejo listi o boljševiških ali hitlerjevskih taborih, a nevarnost je, da bi vendar le kdo mislil, da je Jugoslavija takšna država. Mi vemo, da imamo v svetu dovolj sovražnikov, ki si o nas izmišljujejo vsakojake stvari. Razni protidržavni elementi so zelo interesirani na tem, da bi dokazali pred svetom svoje »mučeništvo«. Ako jih zadene roka pravice vsled tega, ker greše preti zakonu, kriče o krivici, da se kažejo lepše pretiravajo stvari, ki jih ne more nihče kontrolirati. Tako nastajajo bajke, ki se z njimi ukvarja ta protertl. Dolžnost slovenskega ameriškega pisatelja, ki je videl svojo domovino od vseh strani, bi bila, da zavrača take laži, ne pa da jih množi. Ce misli da s takimi pretiranimi vestmi služi domovini ali komurkoli, se zelo moli. Jugoslavija lahko odrpre na stežaj vrata vsem, ki se hočejo prepričati, kaj se godi v njeni notranjosti. Ne bodo našli nič drugega kot drugod. Ako gre za poboljsanje. naj začne pri drugih »bolj kulturnih narodih*. Mislimo, da je dolžnost nas vseh. da branimo dobro ime svoje države. Ne tajimo svojih slabosti in napak, ki jih le preradi kažemo pred tujim svetom. Zavračamo pa laži in izmišljotine, ki hočejo nas kazati slabše nego smo. Mislimo, da bi bila- tudi stvar naših kulturnih delavcev in pen-klubov, da zavrnejo lake proteste na dpstojno mero, ker bi sicer svet mislil, da je vse to res in da naši kulturni delavci a tem soglašajo. To bi bil edini umesten odgovor na te pavšalne očitke, ki nam hočejo z njimi gotov! ljudje krasti dobro ime pred svetom. Po vstopu v novo leto! Če smo nacionalisti po zaključku bilance /a I. 1933 iskreni, potem moramo priznati, da ta bilanca ni zadovoljiva za naš narod in našo državo. No bctmo naštevali vseh onih teŽIkcč in tegob, ki so mučile ubogega našega človeka, o njih se itak piše na vseh koncih Ln krajih. Poglejmo sami sebe, opravimo generalno spoved sarmi s seboj in zmolimo svoj Confiteor! Ko butajo ob vse strani in ob vse meje naše države razbesneli valovi napadalnih in zavojevalnih, nacionalističnih pokretov. sedi veiika večina naših državljanov prekrižanih rak, teoretizira o dobrih in slabih straneh enega in drugega pok reta, jih delo ma omalovažuje, deloma pa občuduje in stavlja za izgled nam samim. Mi nacionalisti; vemo, da ntora tudi naš narod na to pot. Naša dolžnost je, dia z vsemi mogočimi sredstvi tiram/) svoj narod v pravec nacionalizma, ki pa mora biti , jugoslovanski — pristen, ne pa le posnetek kakega tujega izuma in izvora. Mi nimamo industrije, ki bi a takimi milijoni ustvarjala naciionaBdstični pokret, kot se je zgodilo v Italija! in Nemčiji in lahko rečemo, da je bolje tako. Mi tudi še n/ismo dosegli onega stanja ■edinosti in notranje povezanosti, kot sta jo dosegli že pred desetletji ujedinjeni Italija in Nemčija. Iz tega sledi kratek, a premalo upoštevan in stalno pozabljen nauk, ki se gfasi: Mi moremo in moramo najti rešitev le v aebi in iz sebe samih, to bomo našii le te-da4 če .in kadar se bomo vsi širom države čuftMi kot drobci, ki propadejo, če niso se-irtavni deli neraasdružljive in nerazrušljive enote, t. j. edinstvenega jugoslovanskega naroda in edinstvene jugoslovanske države. Ko vstopamo nacionalisti v novo leto, ai stavimo kot prvenstven cilj svojega delovanja baš prepovedovanje te temeljne teze jugoslovanskega nacionalizma': Mi pod Triglavom in oni ped Durmitorjem, ob Moravi, Vardarju ter še naprej nfcven današnjih meja Jugoslavije — mi vsi smo eno po svojem poreklu in po svoji krvi, sedanjost in bodočnost imamo le kot kompaktna enota itn celota, zato gojimo le to, kar nas spaja in druži, rujmo pa vse ono, kar bi nas moglo ločiti. Vsi smo enakovredni, vsi imamo torej iste pravice, pa tudi dolž-*kwK, prva naša dolžnost pa je čuvanje in gojenje čuta edinsbva in nerazrušljive povezanosti. Iti Slovenci 'imamo pri tem delu mnogo težjo in odgovornejšo nalogo kot n. pr. naši bratje v bivši Srbiji in Hrvatski. Smo zapadita psedstraža naroda in države in moramo oprezati kar na dve strani, če nočemo izgubiti its vida svojih prijateljev na severu in jugu, ki komaj (Sikajo, kdaj nam bodo smeli pokloniti kako posebno ljubeznivost. Temu dovolj, maramo čuvati svojo lastno zemljo tin svoj lasten narod, da se ne potujčita v mejah i_ nacionalne države! Sramotno je sjoer, resnično, da raste neprestano tako Jifpmi in aumetničena stavba naše nemške nerodne mMijšine, da smo kot svoboden državni narod v obrambi proti sistematičnemu oapad&lneanu prodiranju nemške narodne ; tnanjštoe in da izziva danes ta manjšina zabito in podporo raznih naših velepolitikov na direktno škodo naroda in države. Ko uganjamo visoko, seveda državno politiko, nam tujec odjeda lastno zemljo in potujčuje lastno •deooi Kdor se temu protiivi in »nagaja« kul-turbundu, ta ne dobi pohvale, marveč je grajan, da včasih celo kaznovani Dokler bo obstojalo to »tanje, tako dolgo nismo vredni, da stojimo na predstraži one Jugoslavije, ki bo edina v stanu prinesti sonce jugoslovanske svobode tudi našim zasužnjenim bratom. Napraviti red doma, to jte naša druga neodložljiva naloga, ki jo moramo izvršiti z lepa ali z grda. , . In še nekaj I Napraviti moramo red tudi v svojih lastnih vrstah. Mnogo nas je, vsi čutimo in hočemo isto, pa nismo združeni v eni, ree enotni in vsled tega nepremagljivi fronfi. Žal uganjajo nekateri teorijo, razglab-Ijaijo, kako naj postopajo, prepirajo se med sebojj za vejice in pike, pri tem pa pozabljajo, Ado Makarovič, Celje: PRASLOVANSKI OGLBJ (AGELIA) NAJ BO NASA MEJA NA MORJU! »Ako vidiruo, da ao domača krajevna imena pristno slovenska, ako vidimo, da postajajo imena Furlanov in Ladinov, čimdalje sežemo v preteklo dobo. vedno bolj slovenska, moramo reci, da so tu bili Sloveni že od pamtiveka — —« (Dr. Tuma: Krajevno imenoslovie.) I. Za nas ie dane« velike važnosti neka zgodovinska podlaga za naš neorevUionizem, za naše isahleve po novi pravični meji med nami in liau-lanit Za oglejsko polje je taka podlaga vsekakor tukaj t Najvažnejši del meje je baš tisti ob morju, *a narod, ki gleda v novo, slavno, bogato bodočnost na morju kot baš naš narod! Vsaka beseda, izgovorjena v tem zgodovinskem času, je lahko velikega pomena! Napako, ki jo zagrešijo na konferenci, ena beseda na dokumentu o meji med nami in Lahi ima lahko daleko-sežno posledice, zle ali dobre za nas kot za ono stran! Zato smatram za zelo važno vprašanje, kje naj teče meja v obmorski coni! Mnogo važnejše nego xi. pr. vprašanje beneških Sovencev! Najvažnejše so točke: Trst, ki mora biti naš — Gorica, ki nam gre po vseh pravicah — in Oglej! Tret in Gorica sta prastari slovenski ali slovanski imeni, njuno prebivalstvo je dolgo v zgodovino slovansko! Tret podleže najprej in postane potujčen otok v slovanskem svetu — Gorica pa vzdrti dalje čaaa in si v dobi narodnega prebujenja zopet opomore, a v novejšem času propade —! Stvari leže tu na dlani (za slepce seveda ne!), a kaj je z Oglejem, ki |« stara rimska trdnjava in še danes italijanska? O tem mestu pač ne mo- da imajo nasprotniki sklenjene vrste in delovne programe za dolgo dobo v naprej izdelane in premišljene! Ali naj gredo v politiko, ali naj se gredo Fiihrerje in duceje, ali naj sodeluje ta ali oni — vse to jim trapi možgane in jih zavaja, da se grizejo med seboj in grizejo nas, mesto, da bi složno z nami grizli druge. Iščejo na nas z najjačjimi povečevalnimi stekli pego in pegice in so vsi veselili, če so kajj takega našli! Ker niso sposobni ustvarjati sami svoje lastne pozicije, jih hočejo prevzemati nam, ki smo si jih zgradili s težkim, nesebičnim in s toliko žrtvami združenim delom. Pa varajo sebe in druge, češ: Ni nas samo par ducatov, vsa Narodna Odbrana je naša in prevzeli jo bomo o prvem kongresu. Pa je še zelo daleč ta kongres in ni lahko zavzemati okopov, ki so jih z muko zgradili idealni borci — vitezi Jugoslovanske misli in ideologije! Aili ni škoda takega dela, ali ni škoda rapadati svoje lastne brate in jim metati polena pod noge, da bi se zavrl njihov korak na veselje skupnih sovražnikov? Narodna Odbrana ima svoje postojanke, ne bo jih napustila, pač pa jih bo še pojačila in pomnožila. Narodna Odbrana ne bo krenila od začetne poti, ker ji te poti niso začrtali posamezni njeni voditelji z dušnimi, sottze veselja in navdušenja izvabljajočimi programi, marveč so ji začrtali in ji zanrtavajo njeno pot tradicije jugoslovanske prošlosti, tradicije jugoslovanskega naroda, iz katerega izhaja in za katerega dela, kot izraz njegove življenske volje in borbenosti!. V dobi nastajanja in notranjega izgrajevanja je bila skoraj neopažena ter nikomur na poti. Ko pa je stopila v javnost tudi pri nas in si kratkomalo vzela položaj, ki ji pripada, so se začele plesti intrige! Bože, koMiko ima NO danes neprijateljev na eni, pa skrbnih prijateljev na drugi strani Prvnh se ne boji, v iskreni in odkriti borbi jih bo ali zajela s svojini idealizmom ali pa pregazrlla! Bolj zopemi so »prijatelji«, ki so »tudi« nacionalisti, žele vsled tega Narodni Odbrana vse najboljše, pa ee seveda, tudi boje za njo! Pa kako! Strah za NO jih preganja neprestano, slika jim vraga na steno in izvablja vedno nove, dobro mišljene nasivete! Kaj naj bi NO vse napravila rin opustila, če bi delala po željah teh prijateljev! Predvsem bi morala voditi borbo z ognjem in tiskovnim zakonom proti raznim silno opasmim elementom, ki razburjajo mirno prebavo teh prijateljev. Zal pa: eden navede to, drugi drugo tarčo takih napadov, vsak pa zahteva, da mora NO naprej začeti s streljanjem v njegovo tarčo. In potem: streljaj, samo, da bobni in da se dobro naše ljudstvo z navdušenjem in svetohlinskim zavijanjem oči zgraža ! Ali gre strel v tarčo ali pa zadene strelca samega, ogabno, samo da imajo gostilne in kavarne kaj gradiva za razgovore. Ce pa NO ne uboga, potem je pozabljena! In to je: Ta je plaval njej oz. njenemu odborniku Din 25.000-—, vsaj toliko, oni zopet toliko in je res čudno, da NO še ne plačuje svojih funkcionarjev, ko ima toliko denarja! Ta denar je prejela seveda od največjih korupcionistov in jih vsled tega podpira, kjer more. 'Zato jim ne zavije vratu kar na lepem, marveč si pomišlja češ: Dajte mi zanesljiv iin zanimiv ne že stokrat pre/ivečen materijal, pa otvorimo ogenj, sioer streljajte sami na svoj riziko. Uboga Narodna Odbrana ne more ustreči nikomur. Eni pravijo, da se hoče preosno-vati v posebno politično partijo, vse izjave •in zatrditve jim ne morejo omajati tega prepričanja. Drugi zopet pravijo, da se hoče Narodna Odbrana nasloniti na eno izmed že obstoječih političnih partij in tudi ti vztrajajo trmasto na svojem prepričanju, za katero nimajo niti najmanjše stvarne podlage. Mi pa pravimo, da gremo svojo pot brez ozira na desno in levo. Ne rabimo nobene opore v eni ali drugi izmed obstoječih partij, niti na misel nam ne pride, da bi se bavili z ustanavljanjem kake nove, seveda najbolj jugoslovanske, najbolj socialne politične stranke, remo reči, da je bilo kdaj slovensko! Mesto res ne, pač pa okolica in čisto slovanska, kompaktno slovanska, do liste dobe, ko so Rimljani ustanovili svoje mesto! Ti Slovani so bili torej tam predno so prišli rimski kolonisti! Ko je prišlo mesto do važnosti, ko se je razrastlo in obogatelo, je postala skoro cela ravnina na zapad in na sever last meščanov in na ta način se je zemlja potujčila, po-romanila! Ime Aquileja in prebivalci Aquileje se omenjajo mnogo pred ustanovitvijo mesto, ko v deželi še ni bilo rimskih kolonistov. Iz tega je jasno, da ime ni latinsko, ampak tuje (naše! Karnsko!) in da je to ime deiele! Iz politike so Rimljani dali Bvojemu mestu, Aquileji, to Karnsko ime in sprejeli Karnsko-Venetsko božanstvo Vele-na (Belenus), ki je slovanski Veles, za zaščitnika in branitelja mesta! Ime dežele Je ostalo med ljudstvom, za državo ni eksistiralo več! Ne za zgodovinarja, ne geografa! Sele Pavlu Dijakonu je prišlo na uho to ime, seveda v prevodu latinsko govorečih prebivalcev — »Agelia«! Ni treba dosti misliti: »Agleja« kot dežela v ženski obliki, Oglej ko mesto moško! Razlika med Ag&lia (Acelfeja) in Agl&ja (Agel&ja) je samo v naglasu! Ime pomeni ogel (!) beneške ravnine »kot« hiše — Italije! Konec Italije kot dežele (»hiše«)! Tu so bila od vedno »Vrata Italije« in mesto v teh vratih »Ključ Italije«! Narod Je torej zelo pravilno imenoval ta kos zemlje »ogel« — »Oglej«. Da to bili Slovani, ti trdoživi Kami, s svojim Velenom in Oglejem — o tem ni dvoma, ker sta to pristni slovenski imeni! Sicer pa je treba le študirati karto, da vidimo, da so Slovani dali ime Gradu (tako piše Rutar za Gradež. s čimer molče priznava, da je ime slovansko), Belinju (»Velenje«! za Tumo nedvomno slovensko ime), Barbani itd., Id so * vojaško pozicijo stare Aquileie v neločljivi zvezi! Nastali so torej pred vojaškim mestom, a ime Jim je slovansko! Zgodovina se ne začenia z Rimllani, ampak je mnogo prej na svetu! Veneti in Karni so tudi prišli v deželo skozi ta vse to prepuščamo onim, ki se zgražajo nad nami in kojih glavno delo obstoja očividno v tem, da si izmišljajo vedno nove bedastoče in jih širijo po kavarnah in gostilnah. Ostanemo lahko mirni, kajti narod ne verjame tem govoricam, marveč se oklepa Narodne Odbrane. Kako se je oklepa, to bodo videli naši dobrohotni prijatelji v bodočih mesecih, naša stvar pa je, da bo ta narod dobil v Narodni Odbrani v resnici to, kar od nje pričakuje, to je torišče mirnega in složnega della, kjer ni partizanskih strasti in razprtij. To naj nam bo vodilna misel, ko vstopamo t leto 1934., ki mora donesti ono sprememb« na bolje, ki jo narod in država tako potrebujeta in tako težko pričakujeta. L 0. Približevanje pridelovalcev in porabnikov V zadnjem času se širijo glasovi, ki napovedujejo zbližanje med pridelovalci in porabniki v namenu, da se skrajša in poceni pot do porabnika. Pa še drug razlog je. Pridelovalec svoje blago vedno težje spravlja v denar, čeprav ga posrednikom oddaja skoraj za slepo ceno, a ga ti potem tako podražijo, da ga velik del porabnikov z majhno kupno močjo ali sploh ne more več konsumirati ali pa vsaj ne v taki količini kot je bil navajen. Interes obeh, t. j. porabnika in pridelovalca je postal skoraj istoveten in zato sta se znašla v pripravljenosti za sodelovanje, kakršnega doslej še ni bilo. Posebno živina gre slabo v denar. Mesarji v nekaterih slučajih kmetu nudijo komaj nekaj več kot toliko kolikor je vredna koža. Kmete je to razkačilo in začeli so klati živino doma. Meso na drobno oddajajo navadno po 4 Din kilogram, manjvrednejše dele še ceneje in pri vagi niso prestrogi. To se pravi, da navagajo še več ko pošteno. Ta okolnost je elektrizirala zlasti slabše situirane ljudi in v zadnjem času jih opažamo kako z nahrbtniki tovorijo meso domov v mesto. Za par kovačev se založijo z njim za pol meseca ali še delj. To je v sedanjem mrzlem času možno brez škode in brez strahu glede pokvare. Ta način direktnega prometa z mesom brez posrednikov pa je seveda zelo primitiven in dokaj neroden in nepriročen. Zato se pojavljajo stremljenja, ki gredo za tem, da se ta promet uredi in nekako zra-cionalizira, od čegar naj bi imel korist tako kmet kakor tudi mestni porabnik. To nameravajo doseči na ta način, da se porabniki gotovega mestnega okoliša (kakih 100 do 300) organizirajo v zadrugo za preskrbovanje z živili ter se domenijo s kmeti primernega okoliša, da ustanovijo svojo kmetijsko vnov-čevalno zadrugo. Vnovčevalna zadruga sproti dobavlja preskrbovalni zadrugi zaklano živino po naročilu, ta pa jo razsekava in na drobno oddaja svojim članom po zelo nizki ceni brez dobička in samo z neznatnim režijskim pribitkom. Sliši se, da se izvedbo te stvari zamišlja tako, da bi živinorejcu ostala koža. meso pa bi mu bilo takoj plačano po taki ceni kakor ga sedaj oddaja živinorejec, ki kolje doma. Vnovčevalna zadruga bi sproti določala, kateri dan posamezni živinorejec pripelje žival v zakol. Kmet bi tedaj ne moral več imeti dela z zakolom in z nadrobno orodajo mesa, nego ■ bi z enim mahom prodal celo žival po povprečni ceni, obdržal pa bi si za nameček še kožo. , Preskrbovalna zadruga bi meso živali razsekala in določila cene po kakovosti, t. j. za I. in II. ter za notranje dele kakor Jetra, pljuča, vampe itd. Kalkulirajo, da bi pri povprečni nabav-, ni ceni do 4 Din za kg očiščene živali, preskrbovalna zadruga mogla oddajati kg mesa prve vrste nekako po 5 Din, kg drugovrstnega mesa (prsni koš in slično) po 4 Din, pljuča, jetra, vampe pa še ceneje in bi pri tem še dobila nekaj več kot je za žival dala in bi s tem viškom gladko pokrivala režijske stroške. Uvažujejo tudi to, da zadruga ne bi morala plačevati nobenih davkov in davščin (razen užitnine) in bi zato njeni režijski stroški ne bili veliki. Porabniki pa bi prišli do mesa po polovični ceni in marsikdo, ki si danes ne more kupiti mesa, bi si ga mogel privoščiti. vrata — ko Rimljanov še nikjer ni bilo! Na eni točki se ponavljajo zgodovinski dogodki, bitke, razvoj ali propad narodov, v enem in ietem pasu zemlje se plemena stikajo od pradavnine, se mešajo in se stapljajo v eno! Reiijef zemlje je prvi odločilni faktor v zgodovini narodov! Zgodovina se ponavlja v tem »oglu« od začetka in tej moramo modro slediti! Tukaj je prava, naravna meja med nami in Lahi, tukaj, skozi ta pas je treba povleči mejo med državama! Tukaj so se izgubili v Rimski Italiji kot geografski celoti prvi Slovani v naši zemlji! Kjer še životarijo, tam je pravilna, naravna, zgodovinska meja med nami in Italijo I Bindo Chiurlo, furlanski zgodovinar, ki mu je samo slava rimska pred očmi, sam navaja ponavljanje zgodovine na tem ozemlju (friuli e la sua funzione storica — »Scutum Italiae«)! Tukaj je rimska vojska neštetokrat čakala sovražnika! — a mi pravimo na to: kjer je tujca čakala Aquileja in Rim, tam ga po vsej pravici ima čakati tudi danes in za vedno, če hočemo imeti mir med seboj! Zgodovina je učiteljica človeštva, a izgleda, da Italijanom ne gre v glavo! A potrpljenje: prej ali slej jih izuči! V tem »oglu« so se utaborjevali cesarji: Avgust, Trajan, Mark Avrelii. Galllen; v tem oglu so poginili premagani: Makslmin, Konstantin II., Evgen Arbogast; tukaj so odločili usodo cesarstva Konstantin Veliki, Teodozij. Teodorik; tukaj je bila premagana langobardska in frankovska sila, tukaj je Beneška republika zadržala avstrijsko silo in zopet' Je tukaj prizorišče svetovne vojne! Tako navdušeni Italijan Bindo Chimolo! Zgodovine ni mogoče falsificirati! Zamolčani Slovani stopajo na dan *ase, potem ko so dve tisočletji s krvjo čuvali kot »villani ledelissimi« vrata Italije! Jasno ie torej, kle naj teče meja v morje: onstran Soče, med Sočo in črto Grad—Oglej! Kako vaien je torel za nas ime Agelija (Oglei), ki ga omenja Pavel Dljakon v svoH slavni kroniki »De gestis Langobarderum«, katero se je do danes Konsum mesa bi tako zelo porastel in živino-rejci pridejo v položaj, da bi mogli svojo žiT> no za zakol veliko lažje in boljše vnovčevab kot doslej in to vselej že takrat, ko je P®" samezna žival najbolj godna za zakol. Kajpak, da je pri tem tesnem sodelovanju pridelovalcev in porabnikov pričakoval1 nasprotstev in protestov mesarjev, toda po-vdarja se, da preskrbovalna zadruga lahko živino kupuje in jo oddaja svojim članom brez kake mesarske koncesije. Člani morejo biti tudi gostilničarji in drugi, ki imajo abo nente na hrani in tako bi tudi abonenti imeli to ugodnost, da se jim ali zniža cene, ali Pa poveča porcije. Take akcije za direktno nabavo od km«* tov se po drugih državah v korist kmeta ia porabnika razveseljivo in uspešno vršijo *e cela leta. Izgleda. da je sila tudi pri nas dovedla obe stranki do direktnega sodelovanja in upoštevanja interesov obeh. Priznati moramo, da bo ta akcija, ako »e v večjem obsegu izvede, znatno prizadela obrtne mesarje kot posrednike, toda v oči-gled silno oslabljene kupne moči porabnikov, ki zaradi razmeroma zelo visokih mesarskih cen povzroča zastajanje blaga pri živinorejcu — se nam vidi, da je opisano stremljenje kmetov in porabnikov umestno, ker »luži množici bednih in služi gospodarskim interesom naroda kot mase. L NA TUJEM Francija je t Nemčiji predala na novega leta dan svoj memorandum. Ta francoski akt je povzročil v Berlinu politično neugoden vtis. Vsebina akta je sporočena angleški, italijanski in belgijski vladi, kakor tudi vladam držav Male antante. S tem je pač za enkrat zapečaten vsak povoljen razvoj dogodkov med Nemčijo in Francijo. Policija je streljala na komuniste dne 2. januarja v Sofiji. Padlo je okrog dvesto strelov in je ena oseba mrtva, več jih je pa ranjenih- V veliki dvorani sofijskega delavskega sindikata se je namreč vršilo zbo«v vanje, katerega pa je policija okrog polnoči hotela razgnati. Množica se pozivu oblasti ni hotela pokoriti, temveč je celo napadla izvršilne organe, nakar je prišlo do incidentov. Fašisti v Rumuniji so s svojim terorističnim delovanjem (kot njihova žrtev je padel ministrski predsednik dr. Duca) izzvali uvedbo prekega soda in smrtne kazni, ki ie bila dosedaj v Rumuniji ukinjena. Gospodarska konferenca Male antante ee bo sestala dne 10. januarja v Pragi. Pripisuje se ji zelo velika važnost in iz njene inieija-tive se mora roditi resnična konsolidacija srednje Evrope. Bomo videli kakšen bo končen uspeh. Musolini namerava staviti na sestanku, ki ga bo imel z angleškim zunanjim ministrom. nove predloge, ki naj bi ustvarili edra-vejše vzdušje. V teh svojih predlogih *ago-varja v precejšnji meri nemško stališče (oborožitev Nemčije) in zahteva velike spremembe v statutih Društva narodov. Hitler je izdal za novo leto manifest, v katerem pravi, da je šele ta režim ustvaril tako Nemčijo, kakršna mora biti. Obenem poziva nemški narod, naj vztraja v sedanji borbi. tako mrcvarilo; vedno v škodo Slovanom! Popravimo to napako v naš prid! Ko 90 1. 610. Slovenci in Avari premagali furlanskega vojvodo Gisulfa in ga ubili, sta jim srečno ubežala njegova sinova Taso in Kako, a sta se pozneje zopet vrnila v deželo in tam vladala kot naslednika očetova, Rutar: »O njih vladi ne omenja Pavel ničesar posebnega, samo to pristavlja, da sta ob svojem času zapovedovala tudi slovenski pokrajini Zellia (Cagellia) do kraja Medaria (Meclaria): ,Hi suo tempore Sclavorum regionem, qua Zellia appella-tur, usque ad locum, qui Medaria dicitur, poeside-runt‘. Ti Slovenci so plačevali davek furlanskim vojvodom celo do časa vojvode Ratchisa (P. D* N. 38).« Tako nam Simon Rutar — v svoji razpravi »Kakšno važnost imajo Pavla Dijakon* knjige ,De gestis langobardorum* za starejšo zgodovino Slovencev?«* — načenja to prevažno vprašanje slovenske zemlje Agelije — Zellije! Kje I* Wte*o to ozemlje? Ker sta Taso in Kako prišla domov kmalu po skrvansko-avarski zmagi nad Langobardi moramo popolnoma izključiti, da bi ta delete bite hrven Furlanije in Taso ln Kako jo nista vzela zmagovalcem — Slovencem, avarskim zaveznikom, ampak sta počasi le razširila svojo oblast po celi stari vojvodini, kot jo je imel pod sabo oče! V južnem delu dežele so ostali zmagovalci dalje časa 1“ zato je ta del zemlle tudi pozneje zopet prišel pod gospostvo forojulskih vojvodov! Zato tudi piše Pavel, da sta »ob svojem času«, vladala, to ae pravi — pomele zasedla (»possiderunt«)! Zato sklepa Rutar popolnoma pravilno. >*» .Zellia' ni inoela ležati izven (prlrodne) meje fnrlanske vojvodine«. Prirodne mele sem oa »oklenil« zato, ker je »Zellia« morala ležati v mejan Furlanije, kot io je vladal oče Tasov in KaVov, v starih političnih mejah, ne v prirodnih! (Rutar • Letopis M. S. za 1. 1885. PO NAŠI ZEMLJI KRONIKA Naž novi poslanik v Budimpešti je bil Pred kratkim imenovan. To je dr. Vukčevič, foan še iz časov Ninčičevega ministrovanja, "■o se je zelo prizadeval doseči zbližanje med Madjarsko in Italijo na eni in Jugoslavijo oa drugi strani. Njegovemu imenovanju po-»veča madjarski tisk veliko pozornost. Pričakovati je, da se v kratkem premaknejo naši Posedanji odnošaji z Madjarsko z mrtve točke. v Magistratni in občinski uradniki iz cele Przaye so zborovali v Zagrebu ter so se iz-niki izenačenju plač z državnimi urad- Redna konferenca zun. ministrov držav Male antante se bo vršila dne 9. in 10. ja-juarja v Zagrebu. — Konferenca se bo davila v glavnem z vprašanjem reforme bistva narodov, ki naj bi se po mišljenju aekih naših »prijateljev« izvršila na ta način, P* se zmanjša enakopravnost nekaterih čla-a°v ženevske mednarodne ustanove. 42 milijonov hipotečnih terjatev je vknji-*enih v letu 1933 v ljubljanske zemljiške aojige. Istotako je tudi sorazmerno zelo velik sbris posojil. V splošnem je bilo letos inta-'ulranih z realnimi eksekucijami in prosto-. dljniml hipotekami do 100 milijonov dinar- t- j. za 23 milijonov manj kot leta 1932. Rarodna banka je zaključila svoje poslovaje za leto 1933. Sedaj stopa v ospredje PraSanje njene obrestne mere in pri njego-reševanju se moramo zavedati, da ni - Orodna banka nikako dobičkarsko podjetje, ?mPafc mora v prvi vrsti služiti narodnim in-^resom. Zato bo morala v trenutku, ko stoji iBkorekoč pred odločitvijo ali naj zniža obrtno mero ali pa izplača dividendo, morala napraviti ono prvo. Merodajni krogi so v tem ^«du že mnogokrat intervenirali in čas je, ‘ia tudi prisilijo poedince na izvršitev volje večine. *agrebška občina je določila, da se po-b,°8l v ipesecu januarju t. 1. 4 milijone Din ** mestna javna dela. Vse to z namenom, da se čim uspešneje pripomore ubogemu delavstvu preživeti težke zimske čase. Kapljica v morje a vsekakor lep vzgled. Ij. Tel. kraljica je z večernim beograjskim braovlakom dne 1. januarja odpotovala v Beograd. , • Novo predsedništvo pokojninskega zavoda se ie konstituiralo. Predsednik je dr. Vilko Baltič, ki je imenovan od ministrstva nar. zdravja in soc. politike za dobo petih 'let. Za podpredsednika je izvoljen iz skupine Poslodavcev za prvi dve leti Adolf Ribnikar, za naslednja tri leta pa Josip Kavčič. Iz skupine 'delavcev pa je izvoljen za podpredsednika Ivan Tavčar. Narodna skupščina se bo sestala 15. januarja. Predloženih je nekoliko zakonskih Predlogov, ki bodo prišli takoj na dnevni red. c Prihodnji kongres pravnikov se bo vršil v Zagrebu. V Savinjski dolini je državna cesta popolnoma zasnežena. V novosadskem pristanišču se nahaja 140 ladij vsled zamrznjene Donave. Minister prometa Radivojevič je sklical konferenco ravnateljev vseh direkcij državah železnic. Skupina mladih intelektualcev v Sarajevu 1® osnovala društvo prijateljev Bolgarske. Poveljnik zemunskega aerodroma pot-Pukovnik Tomič se nahaja v Ameriki, da se ^Pozna s tamkajšnjimi vojnimi aerodromi. Železniški promet med Zagrebom in SpU- je zopet vzpostavljen. Za prehrano nezaposlenih delavcev Beograda je potrebno milijon dinarjev, a zbrala je komaj 370.000 Din. _ , Novi člani fašističnega direktonja. Pred ^tkim so bili imenovani za nove člane fa- šističnega direkitorija: generalni tajnik stranke Starace, profesor Harpicati in odvetnik Serena. Predsedniki banovinskih sekcij Jugoslov. učiteljskega društva so se sestali v Beogradu za dosego sporazuma. Angleški kralj Georg je preko londonske radio postaje govoril božični govor vsem narodom britanskega imperija. Bolgarski vladi je zglasovana v Sobranju zaupnica. Sprejet je zakon o razdolžitvi kmetovalcev. Češkoslovaška vlada je prepovedala Bolgarom z leipziškega procesa potovanje preko svoje države ob priliki povratka v domovino. Kitajjska vlada je naročila v Angliji 4 velike križarke. Vsekakor na daljnem vzhodu ne bo še tako kmalu miru. Češkoslovaška podeželska gledališča so dobila 311.000 Kč državne subvencije. Vsekakor lep zgled za naše razmere. Vrhovno Irsko sodišče je razsodilo, da sme general O’ Duffy nositi plavo srajco, z motivacijo, da se to ne protivi zakonu. Vsekakor to ni baš po godu Irski vladi, ki je dala generala, kateri je vodja irskih fašistov in precej naklonjen Angliji, pred kratkim aretirati. Predsednik Katalonije, polkovnik Macia je umrl. Pred dnevi je obolel na slepiču in podlegel operaciji. Njegova smrt zna povzročiti precejšnjo zmešnjavo, ker to je bil edini človek, ki je vžival veliko avtoriteto pri vseh katalonskih strankah. Skladišče tobaka za Francijo v Solunu je popolnoma pogorelo in se ceni stvarna škoda na približno 8 milijonov drahem. Promet na ruskih železnicah je ogrožen radi sabotaže in armada je prevzela upravo in kontrolo prometa. V špijonski aferi, katero so pred kratkim odkrili v Franciji, je prišlo do zelo neugodnih iznenadenj. Baje se je vršila špiona-ža v korist sovjetske unije. Jesenice SMUK IN DRUGE MALENKOSTI Podi naslovom »Smuk!« je nekdo v eni od zadnjih številk »Pohoda« kritikoval postopanje smuškega odseka kranjske sokolske župe, ko je bil za člana tehničnega odbora izvoljen Pavel Luckmann. Nisem imel namena vmešavati se v to zadevo, smatram pa za potrebno, da ob tolikem nepotrebnem govoričenju in razburjanju nekaterih nacionalnih Jeseničanov radi takih in sličnih notic v »Pohodu« obelodanim tudi mišljenje onih, ki jih taki članki ne spravljajo iz duševnega ravnotežja, temveč vidijo v njih le zdrav pojav v našem nacionalnem življenju. Nekaterim Jeseničanom se zde taki Članki povsem nepotrebni in malenkostni. Pravijo — še bolje — vpijejo, da je toliko drugih stvari, ki bi jih bilo treba objaviti javnosti, pa se noben ne zmeni zanje. Lahko je res, vendar pa je zelo čudno, da ti junaki sami ne stopijo na plan, da razgalijo vse krivice, ki vedo zanje. Pa mi jih razumemo, saj dobro vemo, da je zanje bolje tako. Povsod dobro zapisan bitk pa če tudi včasih zatajiš svojo slovensko mater, svoje jugoslovanstvo — to nekaj velja in tako je najlepše živeti! Med takimi narodnjakarji je največ kritike proti »Pohodu«, ki je borben in se ne boji zamere ne na levo, ne na desno. Borbenih ljudi je še precej na Jesenicah, ne boje se vsakovrstnih kritik, ne boje se tudi opljuvani in zasmehovani biti v »nacionalnih« vrstah. Svojo pot gredo in bodo šli in premleli janičarske duše vseh onih, ki imajo prsa že črna od samega trkanja! Nekaterim se nikakor ne zdi prav, da bijemo po lastnih vrstah, lastnih ljudeh, lastnih razmerah. Naši predniki so bili skoraj gotovo modrejši od njih, saj so nam dali v svoji narodni zapuščini lep in nad vse koristen nauk: Uredi najprej svojo hišo! Kaj bomo vihteli bič nad nasprotnikom, ko pa sami gnijemo in se dušimo v strupenem plinu lastnega gnoja?! Najprej sebe umij, potem šele reci svojemu bližnjemu, da je umazan! Po tukajšnjem nemštvu — žele mnogi — naj bi udarili? Smo že, pa bomo še! Poudariti pa moramo, da govora o kakem nemštvu pri nas že davno ne bi bilo, če bi vsak jeseniški Jugoslovan imel svoj nacionalni ponos! Zakaj pa bi se naš Nemec pri nas učil našega jezika, ko pa se mnogo (!) naših ljudi še vedno rado ponaša z znanjem blagoglasne, blažene nemščine. Pri nas se more danes po petnajstih svobodnih letih zgoditi slučaj, da naš človek — ki se trka — na slovenski ogovor Nemca odgovori nemško z nemškim poimenovanjem slovenskega kraja! In taki »naši« bijejo s »Pohodom« boj in se razburjajo nad malenkostmi! Seveda, da bi nemštva ja ne bilo kdaj konec, se je otvoril tudi nemški tečaj pri nas. To je vsekakor potrebno in koristno, saj 9e sicer naš človek s tujerodcem ne bo mogel razumeti! Manj moderno, manj potrebno in manj nacionalno bi seveda bilo, če bi kdo otvoril slovenski tečaj za naše Nemce! Smo bili, pa moramo hlapci tudi ostati! Toliko v splošnem o našem nacionalizmu in niegovih zastopnikih z obtolčenimi prsmi. K smuškemu slučaju samemu naj pa pripomnim samo to: Nobenega Jugoslovana ne moremo smatrati za dobrega Sokola, pa naj si bo še tako izvrsten Sokol-tehnik. dokler ne pokaže s svojim delom tudi sokolskega srca in sokolskih vrlin. To se ne more zgoditi čez noč, to ie stvar časa, daljše dobe. Nič nimamo proti temu, če je omenjeni član v sokolskih vrstah, če pri župnih tekmah hoče proslaviti sokolsko ime in s tem dokazati, da hoče postati vreden član jugoslovanskega Sokola, vendar pa se malokdaj v življenju zgodi, da bi nepreizkušeni redov čez noč postal general in kot tak odločat o usodi mnogih že davno pred njim preizkušenih in zvestih borcev. Naj nam gotovi gospodje — bratje — oprostijo, če tu pa tam kdaj povdarimo svoje načelno in če hočejo tudi nacionalno stališče. Najprej jim že povemo, da bodo tudi oni prej ali slej prišli na vrsto, zakaj mi hočemo na Jesenicah čist jugoslovanski nacionalizem, pa bilo, da se razkrešejo posamezne iskre v požar! Preje najbrže ne bo konca takih razmer V tem našem preljubem internacionalnem Babilonu. Na svidenje! — Nacionalist. Novo mesto MALO V EC BRATSTVA IN MANJ ČASTI Ko hodiš po mestu, prideš v Sokolski dom, vidiš žalostne razmere, katere se človeku naravnost studijo, ko slišiš, da se dva brata Sokola med seboj vikata, titulirata z gospodi, čeprav nosita na prsih ponosni sokolski znak. Sokoli proč z — gospodi —. Mi poznamo 9amo brate in sestre. Marija Snežna + AVGUST ŠIKER Dne 14. t. m. smo pokopali na pokopališču pri Maniji Snežni, nedaleč od severne meje, Avgusta Šikerja, tihega, skromnega in kmečkega narodnega borca starejše generacije. Leta 1929 je bil od Nj. Vel. kralja odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge. Pokojni je bil eden izmed redkih narodnih borcev iz kmečkih vrst tukaj na severni meji. Njegova najvišja zasluga je bila ta, da je 1. 1919 preprečil napad hajmverovstkdh tolp črez Muro med Sladkim vrhom in G. Omure-kom. Pri tem napadu bi morali avstrijskim hajmverovoem pomagati tudi številni odpadniki na naši strani Mure. Napad naj bi se izvršil istočasno od obeh strani Mure. Med na- padom bi se morati umoriti vsi pomembnejši narodni voditelji kakor: sedaj pokojni strogo narodno zavedni župnik pri Mariji Sneži. Martin Lah, sedaj pokojni narodna borec Rajko Sfiligoj, učiteljica Kožuh, sedaj pri šent liju v Slov. goricah in pa Avgust Šiker, katerega simo danes pokopali. Pokojni Avgust Šiker je vse to zvedel in javil orožnikom, ki so takoj aretirali glavne krivce, a mnogo jih je zbežalo v Avstrijo, kjer se še danes nahajajo in se ne upajo več v Jugoslavijo. S tem korakom je pokojni Avgust Šiker rešil življenje marsikomu. Ta napad pa bd imel mogoče še dalekosežne posledice. Še dolgo po 1. 1929 je bil pokojni Avgust Šiker v smrtni nevarnosti, kajti n lega so imeli za krivca, da je napad preprečil. Pri odprtem grobu se je posloval od njega g. župnik Srečko Vršič, v imenu odsotn v ga sreskega načelnika dr. Senekoviča g. Kres-se Zvonko, taiuik občine Velke, in v imenu jugosi. nacionalistov g. Jakopec Karel, šol sivi upravitelj na Sladkem vrhu. Slava narodnemu borcu Avgustu Šdikerju! Mozeli Pred nedavnim časom ustanovljena sokolska četa je priredila 1. decembra v proslavo 15 letnice ujedinjenja na narodni šoli prav lepo uspelo akademijo sokolskega naraščaja. Brat starosta Lovšin je navdušeno pozdravil prvo proslavo novorojene čete, po slavnostnem govoru »Sokolstvo in 1. december« sta zaorili iz radostnih src pesmi »Jugo-slovenski Sokoli« in »Oj letni sivi sokole«. Sledil je slavnostni prizor »Na dan ujedinjenja«, nato dve telovadni točki sokolskega naraščaja. Jugoslovenska himna je zaključila prisrčno akademijo. Nič manj ginljivo le uspela tudi proslava kraljevega rojstnega dneva. Skrbno in pestro izbran program je zadovoljil vse občinstvo. Po proslavi se je vršil občni zbor, katerega 9e je udeležila tudi delegacija matičnega društva iz Kočevja. Sprejeti so bili tudi novi člani. Bratje in sestre le tako naprej, sebi v korist, domovini, narodu in kralju pa v čast! Zdravo! Keorivnik ori Kočevju Dovolite, da se zopet pomudim nekoliko z glasilom iz Kočevja in sicer s člankom nekoga s psevdonimom »ubogi na duhu«. To kar nam dopisnik »dobre volje« sporoma, je vsako leto zelo izrabljena fraza, in ravno za zimske praznike Božiča in Novega leta potrpežljivo čtivo, kljub temu, da se ne pridobi nič kaj posebnega od takega branja. Priznam pa, da bi bilo zelo lepo, ko bi se temelji Kri-stovega sporočila izvajali tudi v resnici, to je, da bi vsak, posebno še tisti, kateri se je izbral v življenju poklic svečenika, res. oznanjal spravo in mir ljudem na zemlji. Je pa delno ravno nasprotno, ter pripominjam, da izjema še ni nikako pravilo, ali na mestu pa -tako delovanje kljub temu ni. V neki gorski župniji kočevskih krajev se je prigodilo. da je g. spovednik grajal pri letošnji božični spovedi dekleta. Zakaj?. Ker govorijo a slovenskimi fanti, posebno še ko imajo domačih fantov (Kočevarjev) zadosti. Ni čuda, da ne bi bila ob taki metodi spovednika ranjena poštena čustva do verskih obredov slednjega dekleta; ter namesto, da bi šla od spovednega opravila olajšanega in pomirjenega srca in vesti, so bile njih oči solzne in objokane. — Ako kaj oznanjamo, oznanjajmo res mir ljudem na zemlji, ne pa mržnjo med narodi, še manj pa na vasi. ko smo vsi državljani ene države in verniki ene cerkve. — Pripominjam. da mi ie znan .slučaj istega gospoda, kateri je branil kočevskemu dekletu tik pred poroko, da se poroči s slovenskim fantom, samo zato. da 9e ne priženi slovenski fant na kočevski dom. Steber naše države je kmet, zato moramo njemu posvetiti največjo pažnjo ir ^il »prirodne« meje, ker ^»nalska .inHn»n Ta trditev mu je »Zellia« — m dolina!). To trditev o legi >Ze^e* v *®lah furlanske vojvodine opira Rutar na sledeča aeistva: »Pavel Dijakon nam nikoli popret ničesar H® Poroča, kedaj bi li Langobardi to zemljo osvo- 1 aDa bi jo Taso in Kako premagala, »proti eiiiu govori tekst Pavlove zgodovine. Iz nje zve-' °> da sta Gisulfova sina tudi nekaterim zapovedovala, čeravno so bili Langobardi 5 ‘Jj Poprej do dobrega potolčeni od Avarov in .njimi združenih Slovencev. Zato ni mogoče po-■j !?.Ri. da bi Bi bili Langobardi takrat pokrajino eHip (Cagellio) osvojili in davkoplačevanju pod-(Rutar.) . Ti »nekateri Slovenci« so morali tore) bivati (rln fe pred to vojno in morali so biti v deželi že •Mgo naseljeni, da jo imenuje Pavel »dežela SJo-slovanska dežela! Langobardi so bili njih ’’|t,P®darjl od takrat, ko so prišli v deželo, ker se in »r ne omenfa naseljevanja Slovencev do Tasa ,n Kafcona, ne v Pavlu, ne nikjer drugje! Zgleda, * “h j® Pavel seda! omenil, ker so se nprli, ko ^ njih bratje, izvenitalski Slovani, premagali Lan--°barde! Pavel jih do tega poraza ni omenil, ker st* 4o takrat mirni poljedelci! Taso in Kako ,. ***ladala svoji vojvodini in si podjarmila zopet aorT'e Slovane v »(C)agelliji«! Pavel ni hotel v„_P O H O Dt Stec. I. Razno ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE itd&lo Zgodovinsko društvo ▼ Mariboru Vsakogar, ki se zanima za kulturni in zgodovinski razvoj krajev v naši najožji domovini, mora zanimati prav kar izišla številka »Časopisa za zgodovino in narodopisje*. Samo iz točnega in globokega poznanja svoje preteklosti, si narod lahko začrta pot v bodočnost, na katero stavi neomajne temelje svojih upov. Ob štiridesetletnici Muzejskega društva v Ptuju, je uredništvo časopisa za zgod. in narodopisje posvetilo to številko Ptuju, kot priznanje društvu in njegovemu članu ter raziskovalcu Poetovija, Viktorju Skrabarju. Kot uvodni članek so prof. dr. Matije Murka: »Spomini na Ptuj«. Temu, sicer vsebinsko vrednemu, a stilistično prerastegnjene-mu članku, sledi zanimivejši »Historično-geograf-ski razvoj Ptuja«. V tej razpravi se g. Franjo Baš iz Maribora, bavi pred vsem z vprašanjem zemljepisne lege rimskega Poetovija. Sledijo članki topo-nomastične, arheološke in dokumentarne važnosti. Zanimivo je tudi podan razvoj tiskarske panoge, ki se začenja v Ptuju s tiskarjem Fr. Schiitzom, kateri je živel in deloval v Ptuju kratko dobo od 1. 1792.—1795. Viktor Skrabar daje zanimive podatke o Simonu Povodnu, ptujskemu zgodovinarju. Prav tako važno je Kotnikovo poročilo o kronistu, patru Ludviku Pečko. Anton Oven pa nam pove v zvezi s Ptujem, kratek življenjepis znanega sodobnega slovenskega pisatelja F. Ks. Meška. Zvezek se zaključuje s članki Steleta in Baša. Po poročilu Ptujskega muzejskega društva se vrstijo slike Ptuja v umetniškem oziru in lepe reprodukcije iz- vtareR Poetovija, kar znatno izpopolnjuje to odiiciK) izdajo Muzetskfe&a društva v Mariboru. P. s. 70 LETNICA NACIONALNEGA BOJEVNIKA Pretekli ted-en je slavil svojo 70 letnico znani kavarnar v »Zvezdi« gosp. Krapeš, povsod poznan pod imenom »Živili«. Njegovega jubileja so se spomnili vsi naši listi, morda najmanj oni, ki bi imeli največ vzroka, da dajo priznanje staremu borcu za narodne in napredne ideje. Na predvečer so mu vrli šentjakobčani napravili serenado, potem so mu prišli čestitat sokoli, na novega leta dan pa so se vrstili neprestano razni znanci in prijatelji, predstavitelji mesta in raznih društev, ki so prinašali svoje čestitke. Ne bomo ponavljali, kaj pomeni gosp. Krapež kot organizator svojega stanu, saj priča o tem Gostilničarska zadruga. Bolniška blagajna in Gostilničarski dom. Za nas je vaino njegovo delo za zmago narodne misli in tu mu moramo priznati lepe zasluge prad-vsem o tem, da je prvi ustvaril slovensko kavarno, da je zbral okoli sebe nacionalne ljudi, podpiral vsako narodno akcijo, žrtvoval delo, čas in denar za vsako narodno stvar, po septemberskih dogodkih prišel na zatožno klop, v svetovni vojni deloval za naše ljudi; po vojni renoviral Kazino in ustvaril >Zveadoc, ki je kras in ponos Ljubljane. Zla svoje delo je Žel naš »Živili« dovolj priznanja pa tudi — razočaranja. Njegova dobrota je znana daleč okrog, res pa je, da je smatral vse svoje delo namenjeno javnosti, napredku, narodu, predvsem pa beli Ljubljani, ki se je iz nekdanjega nemškutar-skega mesta razvila v našo nacionalno pre-etoUoo. Kot nacionalisti smo ga mogli šteti vedno med svoje in vsak napredek naše naeionahte borbe je pozdravljal z iskrenim navdušenjem. Težki časi krize so prečrtali njegove najlepše načrte — a mi mu ostanemo zvesti, kot je bil on vedno zvest svojim načelom. Obisk bolgarskega kralja na romunskem dvoru je radi bolezni kralja Borisa odložen, Obenem pa napoveduje obisk bolgarskega min. predsednika Mušanova v Budimpešti. Torej se nahaja Bolgarija še vedno na razpotju: Ali naj nadaljuje svojo dosedanjo politiko ali pa naj krene na nova pota. Tihotapcem bomb je prišla na sled avstrijska policija. Bombe so bile tihotapljene skupino z nacional-socialističnim propagandnim materijalom iz Nemčije. Avstrijski naci-joti so najbrže pripravljali močne propagandne in teroristične akcije po vsej državi. Do sedaj je aretiranih 10 oseb, ki so bile vse takoj obsojene, a po prestani kazni bodo internirane. Pfevrat v Grčiji se baje pripravlja. Zato vlada v vsej državi precejšnja napetost. Nasprotno med venizelisti in protivenizelisti se dnevno veča in se je bati revolucionarnih poskusov z leve in desne. Vladni krogi obsojajo gonjo proti Venizelosu, toda vkljub temu se boje novih atentatov. Zato je zaslužni državnik močno zastražen in ne zapušča svojega doma. Reforma italijanske ustave je na dnevnem redu. Povečan bo vpliv velikega fašističnega sveta kot političnega organa, medtem ko Ibodo v dosedanjem parlamentu sedeli samo zastopniki korporacij, ki bodo imenovani od strani korporacij samih, ne pa volie-ni. V zvezi z reformo ustave bodo izvršene dalekosežne upravne reforme. Kancelar dr. Dollfss je v svojem govoru, ki ga je imel na Silvestrovo, podvarjal, da je že radi spoštovanja do samega sebe umestno, če zahtevajo Avstrijci politično in vojaško enakopravnost z vsemi državami. Kategorično pa je odklonil vsako vmešavanje Nemčije v avstrijske zadeve. V zvezi s tem tudi omenjamo, da je Dollfussov režim na novo leto izpustil iz zaporov več nar. socialističnih voditeljev, medtem, ko nadaljuje energično akcijo proti soc. demokratom. Delavskim zbornicam, v katerih so imeli povsod soc. demokrati večino, je imenovala vlada komisarje iz vrst Heimwehrovskih in kršč. socialnih organizacij. Sef policije v Leipziga je izjavil, da bodo vsi v lipskem procesu oproščeni Bolgari (Dimitrov, Popov in Tanev) za enkrat ostali še v zaporu. Svojo izjavo utemeljujejo z dej- stvom, da so vsi navedeni zagrizeni in nevarni sovražniki Nemčije. Akcija za izstop iz rim. kat. cerkve pridobiva veliko število pristašev v Avstriji, posebno na Koroškem. Obsodbo v lipskem procesu je izrekel kazenski senat državnega sodišča v Leibzigu. Na smrt je obsojen Van der Lubbe, medtem ko so ostali obtoženci oproščeni, toda ostanejo vseeno v zaporu in so na razpolago državnemu pravniku. Francoska vlada je pozvala Titulescu-a, zunanjega ministra kraljevine Rumunije, naj pride v Pariz radi važnih pogajanj. Titulescu odide v Pariz začetkom januarja. Velika železniška nesreča se je dogodila v bližini Pariza. Zaletel se je brzovlak v br-zovlak in posledica nesreče je nad 200 mrtvih in 300 ranjenih. Sožalje sta izrekla naš ministrski predsednik dr. Srškič in zunanji minister Bogoljub Jevtič. Načrt avstrijske ustavne reforme se izdeluje v pospešenem tempu. Vsekakor hoče vlada čimprej pričeti in tudi čimprej končati borbo proti socialistom. KMETSKA STROKOVNA KNJIŽNICA---------------------- Naš knjižni trg je precej založen s kmet. strokovnimi knjigami, ki pa ne gredo v promet, kot bi človek pričakoval z ozirom na nujno potrebo teh, za dobro in umno obdelovanje zemlje in njeno rentabilnost. Saj pridelujejo naši kmetje v veliki večini ene in iste pridelke, ki pa se zelo težko prodajajo radi velike konkurence. Zato je našemu kmetu prav danes potrebna knjiga, ki mu bo svetovala, kaj naj sadi, da čim več zasluži in čimprej spravi pridelek v denar. Sedanje cene strokovnim knjigam pa so daleko previsoke in zato si jih naš kmet ne more nabaviti. Zato je potrebno, da se tudi mi zanimamo za strokovno izobrazbo našega kmeta in mu nudimo za čim nižjo ceno možnost nabaviti si prepotrebno strokovno knjižnico, ki bo odgovarjala njegovim resničnim potrebam in od katerih bo res imel koristi. V to svrho bo izdajal konzorcij >Omladi-ne< redne publikacije kmetskih strokovnih knjig. Namen teh izdajanj je dati našemu kmetu ceneno knjigo svetovalko v vseh njegovih težavah in ga s tem usposobiti za uspešno borbo za življenski obstoj in da dvigne rentabilnost njegove zemlje. Izdajanja bodo obsegala štiri knjige letno, čijih vsebina bo odgovarjala povsem potrebi našega kmetovalca in ki jih bodo spisali strokovnjaki v agrarnih vprašanjih. Dve knjigi se bosta bavili s kako posebno panogo kmetijstva, s praktičnimi nasveti za izboljšanje obdelave zemlje, njene rentabilnosti itn s teni tudi izboljšanja agranih pridelkov. Tretja knjiga bo nekak kmetijski koledar, v katerem se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja, ki zadevajo našega kmeta, n. pr. razr ne zakone, stanje in potrebe domačega in svetovnega tržišča, nasveti za čim bolišo prd^ dajo pridelkov itd. Sploh bo našel naš kmet v tem koledarju vse kar zanima in kar mu bo koristilo v vsakdanjem življenju v zvezi z njegovimi strokovnimi posli. Četrta knjiga pa bo nekak politično-gO-spodarski almanah, v katerem se bodo obravnavali vsi važni politični, gospodarski in tudi socialni problemi, s posebnim ozirofn na kmetski stan. Na ta način bo imel naš kmet pregled vseh važnejših dogodkov v preteklem letu. Vse knjige bodo urejevane na osnovi konkretne potrebe našega kmeta in bodo radi tega koristne ne samo kmetu ampak tudi onim, ki se zanimajo za proč vit našega kmetijstva. Naročniki pa bodo med ostalimi imeli razne ugodnosti kot n. pr. brezplačne strokovne nasvete, ker mu je često nemogoče, da se posvetuje v važnih zadevah s strokovnjaki, radi slabega gmotnega položaja. To pa je tudi vzrok, da naš kmet mnogokrat trpi veliko in nepopravljivo škodo, radi svoje neinformiranosti in prepuščenju samemu sebi. Že samo dejstvo, da se bo naročnikom te zbirke nudilo zdravstvene, pravne in strokovne nasvete popolnoma brezplačno pomeni za nje prihranek pa sto dinarjev letno. Naročnina bo znašala letno 25 Din, kar vsekakor ni mnogo, a ko pomislimo, kaj se bo nudilo vsakemu naročniku zato razmeroma nizko vsoto. Danes, ko se vsakomur pozna že najmanjši izdatek, so zelo važni prihranki, ki jih bo dosegel vsak naročnik s pomočjo naše brezplačne posvetovalnice. Od druge strani pa prejme tudi naš kmetovalec razr meroma po zelo nizki ceni baš tisto čtivo, ki mu je danes preko potrebno, katerega si pa večinoma radi njegovih visokih nabavnih cen ne more kupiti. Dolžnost vsakega nacionalista Je, da se takoj prijavi z dopisnico upravništvu »Omladine« kot naročnik. Zaenkrat mu ni treba poslati še nobenega denarja. Čim se bo Javilo zadostno število naročnikov, bo pričela takoj delovati naša brezplačna posvetovalnica. — Knjige pa bodo predvidoma izšle v mesecu novembru 1934. leta. Kot iz tega vsakdo lahko razvidi, je glavni predpogoj izvedbe celotnega načrta pridobitev zadostnega števila naročnikov. Zato pozivamo vse tiste, ki bi bilo voljni pri tem delu aktivno sodelovati, da se javijo kot poverjeniki. Kot taki bodo potem deležni primerne nagrade za svoj trud, seveda sorazmerno z uspehom, ki ga bodo dosegli. Torej: zavedaj so važnosti te akcije, podpri jo in javi še danes na naslov upravništva »Omladine«, Ljubljana, šelenburgova ul. 8/1., da želiš postati naročnik oz. poverjenik naše kmetijske strokovne knjižnice. Istotam dobiš tudi vsa potrebna pojasnila, ako dodaš znamko za odgovor. Upravništvo »Omladine«. Sarajevo juna 1914 god. USPOMENE JEDNOG POLIC. CIN0VNIKA IZ SARAJEVA 0 VID0VDANSK0M ATENTATU. — KAKO JE D0ŠL0 DO SARAJEVSK0G ATENTATA. U poslednjo svesci poljskog časopisa Przeglad Wspolczesny ko ji izlazi u Krakovu, g. Vladislav Glik objavio je svoje uspomene iz Bosne i Hercegovine pod naslovom »Sarajevo juna 1914 godine«. G. V. Glik bio je aktivni austriski policiski činov-nik v Sarajevu u vremenu od 1911 do 1916 god. i imao je prilike da, kao činovnik vladinog kome-sarijata za grad Sarajevo, neposredno upozna mnoge činjenice koje se odnose na revolucionarno vrenje omladine u Bosni i Hercegovini. G. Glik na zanimljiv način u svojim uspomenama, koje če »Politika« donositi, opisuje stanje duhova mlade Bosne i Hercegovine i političke prilike koje su u to vreme vladale u tim krajevima. I ovim uspomenama g. Glika potvrduje se poznata istina da je misao o Sarajevskom atentatu ponikla iz opštih prilika koje su u to vreme vladale u Bosni i Hercegovini i ostalim krajevima Austro-Ugarske i da je sam čin isključivo delo mlade nacionalne i revolucionarne Herceg-Bosne. Nišam nameravao da pišem uspomene iz vremena, kad sam u godinama 1911 do 1916. kao činovnik vladinog komesarijata za grad Sarajevo, imao priliku, da se neposredno upoznam sa mnogim faktima, koji se odnose na sarajevski atentat. Bio sam uveren da je sve, što se odnosi na atentat, več dobro poznate, i da je to, što sam iz ovih- vremena zapamtio, što sam video i što sam čuo, bez svake vrednosti za objašnjavanje toga atentata na nadvojvodu Franju Ferdinanda. Bio sam iznenaden, kad sem iz razgovora sa mojim sarajevskim prijateljima, koji su stajali u bliskoj vezi sa organizatorima atentata, uvideo, da im mnoge stvari, koje sam pomenuo, nisu poznate. Pre svega, vrlo malo se zna o tome, šta se radilo u taboru protivnika pre atentata, za vreme atentata in posle njega. Uveravali su me da mogu nešto doprineti objašnjenju ovog istorijskog doga-daja. Dao sam dakle obečanje, da ču napisati to što pamtim iz rani/ih godina. kada sam, kao prijatelj Srba, stajao na suprotnoj strani. Po kušaču da iznesem vernu i stvamu sliku onog što sam sačuvao u uspomeni o pokretu nacionalne omladine, o atentatu i o njegovim neposrednim posledicama. Prvi izbori ca bosanski sabor. lzgledalo je da če, posle teške apsolutističke vladavine ministra Kalaja, koja je trajala gotovo trideset goaina, poale svrsetka borbi za cerkveno-školsku samoupravu i po uvodenju takozvane ustavne vladavine, nastati u Bosni i Hercegovini duii period polrtičkog mira. Prvi izbori za bosanski sabor Rodine 1910 izvršeni su u največem redu, bez svakog vladino« pritiska, jer je bosanska vlada htela da dobije pravu sliku raspodele snaga' pojedinih grupa u narodu, pošto poli tičkih stra-naka — u strogom smislu reči — nije još bilo. Ustav, ko ji nije bio rezultat borbe naroda za politička prava, nego je bio donet izključivo s obzirom na medunarodnu situaciju za vreme okupacije, dao je Bosni in Hercegovini prividno gradan-ska prava. Ustav je, pre svega, imao z« zadatak. da se povede narod, razbiien na fieUri verske kurije, na put oprobanog austriakog sistema uzajamnih svada i ucenjivanja. U Beču su več videli lepe perspektive dugogodišnji« sukoba i političkih borbi izmedu pravoslavnih, katolika i muslimana — borbi u kojima bi vlada, stoječi na strani, pri-kriveno »tajala Čas iza jednog, čas iza drugo«. U ekonomskim, narodnim i politlčkim pitanjima davale bi se e vremena na vreme koncesije, razume se u granicama interesa Austro-Ugarske, a pri tome bi se sa Bosnom i Hercegovinom uvek postupalo kao s kolonijom. Ova koncepcija jo bila dobra u odnosima prema starijoi generaciji, kao što je to pokazalo odmah prvo zasedanje bosansko« sabora, kada bu «otovo svi poslanici u svojim govorima bili oštri opozicionari protiv vlade, a kasnije su velikom večinom Klasova pokorno odobrili budiet. Vladi je zaista pošlo za rukom da u to vreme pojača antagonizem izmedu pojedinih verskih grupa. Atentat Bogdana Žerajiča nije imao odjeka u Bosni. Ovu bosansku idilu nije prekinuo čak ni odjek pucanja študenta pravničko« fakultet« zagrebačkog univerzi teta Bogdana Žerajiča, koji je posle otva-ruiija sabora izvršio neuspeli atentat na šefa vlade, generala Varešanina. Danas je poznato da je to bio prvi protest mlade generacije, koja nije htela da se zadovolji delimičnom slobodom i prividnim koncesijama okupatorskih vlasti, koje su imale za cilj, da se uspavaju težnje naroda za oslobodenje. Delo Žerajiča bilo je potpuno nerazumljivo ne samo za vladu, nego i za sve poli ti čare stare generacije. Osudivali su ga ne samo u saboru, nego i u celoj bosanskoj štampi bez izuzetka, smatra-juči Žurajiča za ludaka- Motiv ovor atentata ostao je za austrijske Vlasti zauvek neobjašnjen. Revizija i istraga, izvršene posle samoubistva Žerajiča, nisu otkrile ništa. što bi moglo na bilo kakav način objasniti, čime Be rukovodio, kad je izvršio atentat. Žeralič je pre odlaska na Carevo Cupriju, da izvrši atentat, uništio celu svoju korespondenci ju i sve beleške; policija je našla samo gomilu spaljene hartije. Malo su poznate okolnosti, o kojima mi je povodom ovog atentata priflao decembra 1915 god. okružni načelnik Lindes, koji je vršlo pre toga dužnost političko« referenta vladinog komesara za grad Sarajevo, Kad je posle atentata vršio pretres u stanu Žerajiča, nafiao je medu čietom harti-jem jedan listič, na kome je bilo zabeleženo na brzu ruku običnom olovkom: >Hteo sam... Nišam mogao.., Suviše su ga čuvali«. Po mišljenju Lindesa mogu se ove reči tumačiti samo na taj na,čin, što je Žerajič hteo da izvrši atentat na Franju Josipa, koji je boravio u Sarajevu krajem maja i početkom juna 1910 godine. U isto vreme došao je u Sarajevo i Žerajič. ali nije mogao da izvrši atentat jer su ga, po naredenju Lindesa neprestano pratili agenti tajne policije. Za vreme boravaka carevog u Sarajevu bilo je izdato, kao jedno od sretstava bezbednosti i naredenje da se moraju svi koji dolaze u varos u toku šest sati javiti policiji. Mada Zerajic nije bio poznat kao opasan politički radnik, Lindes je u njega posumnjao i pribeležio je na njegovoj prijavnoj listi da policija treba da ga drii pod stalnim nadzorom. Sigurno je zerajic primetio detektive. Fakt da se pronašla beleška Žerajiča držan je n tajnosti. Početki jagoslorenske ideje kod besansk« omladine. Godine 1910 i 1911 političke prilike avanifae su bile mirne i normalne. Ali medu omladinof u ovo vreme počela je da prodire i da se ideja jugoslovenskog narodno« jedinstva — koja je u ovo vreme bila još u Bosni medu stan-jom generacijom, izuzimajuči mali broj liin<^>t, kao realan politički program potpuno nepoznata, (nasuprot onome, što je bilo u Hrvatskoj i u Srbiji). U najboljem slučaju radilo se na ublafa-vanju antagonizma izmedu Srba i Hrvata, ali bez isticanja koncepcije narodnog jedinstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Bosanska vlada dugo nije tila pažnju na širenje jugoslovanske ideje medu omladinom. Organi novih idejnih pravaea bili ga omladinski listovi koji su izlazili van granic» Bosne i Hercegovine; zbog toga i nije bila ah®' bena dužnost da se čitaju ovi iistovi, a u slučaju-da bi se ko od merodavnih zainteresovao za ove članke, on bi ih smatrao za sto teorijska raz* mišljanja bez svakog značenja za realnu politiko- Baron Kolas »boji se eak i dete« Posle veleizdajničkog procesa protiv ueeni*® srednjih škola (Pjanič, Popovič, Ljubibratič) 1 posle celo« niza dačkih demonstracija, skrenuo Je pažnju bosanskim vlastima omladinski pokret o Bosni i Hercegovini tadašnji vladni komesar Sarajevo baron Karol Kolas. On je prvi podneo vladi opširan referat o opasnosti koja postoji *** postoječe stanje od strane učenika srednjih škola-On je iz pokreta omladine zaključio da postoji kod nas organizovana akcija. U toin memorandumu on je tražio da se preduzmu potrebne mere u cilju da se onemoguče političke zavere medu omladinojn srednjih škola. Na ovaj izveštaj samo je dobjo usmeni ukor da »se boji čak i dece*. Zbo« ovog nerazumevanja situacije Kolas nije bio više ras-položen da se sa velikom energijom bavi ovim omladinskim pokretom. Celo ovo stanje stvari ka-rakteriše najbolje okolnost što je naredba, kojo® se zabranjuje učenicima srednjih škola učešče političkim demonstracijama, izašla tek 12. m«' i ja 1914 godine, dakle mesec dana pre atentata. Mladiči od 16 do 19 godine kao nosioei naeionaln* ideje Može da izgleda neobično što su so deža« & gimnazija u tolikoj meri bavili politikom — i* prva tajno, a kasnije potpuno otvoreno. sto s« izražavalo u uličnim demonstracijama, skolskiB štrajkovima. mazanju nemačkih napisa, izgredima protiv profesora i t d. Vanredno velika ulo«^ koju su u političkom životu igrali učeniei srednpD škola treba pripisati faktu, što u Bosni i Hercegovini nije bilo nijedne više škole i zbog toga «a stariji učenici u Sarajevu, Mostaru, Banjo) Luci -Tuzli zauzimali u političkom životu mesto hoje po drugim krajevima pripada akademsko Nove ideje dolazile su očigledno iz sreditta. gde su mladi Bosanci poseči vali visoke Škote »b šira propaganda i razvitak novih ideja mORb W da se vrše samo medu omladinom koja je eelu godinu bila okupljena u velikombroiu u ova četiri veča grada. Ovde se lakSo vršiti organizacija omladine, bilo to ^ tajmm <»? štvima, bilo za prigodne javne Mladiči od 16 do 19 godina bili se lako zapali. koji je reagirao više smrtn pffo razumom, srcem koje je prietupačno svakoj ptane nit°Močniia individualnost drogova sa irnivem-teta mogla je vrlo lako da osvaja- duhove aa tm>: gram narodno« jedinstva. koji sam u velikoj meri sugestivan i prost -na liniji prirodnog razvitka političkih _ pnMta-Dečaci iz viših razreda uticali su sa svoje «rane na mlade. Njihov uticaj je bio tako moten da 0“ mogli da izrvedu na lavne demonstracije l n#e gimnazijske razrede, pravu deeu. Rad nekobko članova akademske omladine razvio je u arazmer-no kratkom vremenu medu znatnim brejem omladine ideju narodnog jedinstva. Ova akcija mogla se utoliko lakše da razvija što u školama Bosne i Hercegovine nikad nije postojao prelemensks antt; gonizam izmedu Srba i Hrvata. Zbliženje i oBečal jedinstva pripremao je ličnj upliv nekih profesora. Medu njima treba pomenuti profesora ‘»bosansko«« jezika dr. Tugomira Alaupoviča. Ulične demonstracije početkom 1913 godtee Mlada generacija je prvi put javno ishipila za vreme uličnih demonstracija u početku 1912 godine, na način potpuno neobičan u ovim poBtitkim prilikama. Posle podne, 21. februara 1912 godine, sakupila se omladina svih sarajevskih škola, bez razlike vere i narodnosti, u središtu grada, da bi u demonstrativnom pohodu dala izraz svom ogorčenju zbo« političko« proffanjanja u Hrvatskoj. Sarajevo je bilo več ranije pozornica manjih dačkih izgreda, ali *e februarska manifestacija načelno razlikovala od ranijih. Srbi, Hrvati i Muslimani is tu pili su prvi put zajednički. Broj demonstrana-ta bio je isto tako neobičan. Ranjen je jedan gimnaaij&Iac Ove demonstracije bile su za stari ju genera-ciju političara nešto neobično i neobjašnjivo, ler ovde nisu bile u pitanju bosanske stvari, nego druge koje su bile i narodu i bosanskim vlastima potpuno indiferentne. Izričito antimadarski karakter ovih iBtupa — demonstranti su spabli madar-sku zastavu — izazvao je simpatije ne samo kod Hrvata, bez razlike političkih pogleda, ne«o je ) doveo do to«a da je «otovo ceo došljački element u Bosni, koji je bio neprijateljski ras položen prema Madarima, neprikriveno izrazio svoje zadovoljstvo. OvaSprvi istup bio je dakle vrlo spretno pro; mišljen. Vlasti nisu imale pojma da se ovde radi o prvom dokumentiranju ju«osk>venBke narodne svesti medu omladinom. Vladalo je opšte mišljenje, da je to čisto hrvatska demonstracija, u koioj. sem Hrvata učestvuju i Srbi i Muslimani >* osecaja drugarske solidarnosti. Razumljivo je, dakle, da su učešče Srba oštro osudili najugledniji srpaki listovi u Bosni. Februarske demonstracije organizovao je študent zagrebačko« univerziteta, Luka Jukič, što očigledno nisu znale policiske vlasti. Isti Luka Jukič je nekoliko meseci kasnije izvršio atentat na kraljevskog komesara. bana Čuvaja. Ove demonstracije ne bi imale tako vidiki odjek da se nije desio slučaj da je bio ranjen motkom iz revolvera gimnazijalac, musliman Salib Šahinagič u trenutku kad je policija počela da rastura dake koji su spalili madarsku zastavu. Ranjenik je bio sin poznate sarajevske porodice. Ovaj fakat je ozlojedio i stariji svet. koli se_po-mešao sa gomilom d pridružio demonstrantima-Ulice su se smirile tek kasno uveče. (Dalje prihodnjič.) •Iftavaral areialk HtrMlav Ma*eHŠ. — Ma)» m »brambn« tfakava« «*dran. ?. a. ■ •. fc. Brusni Targasra. — Tiska tiskam* Merkur (predstavnik Otmar Mlhalek). Vil v