e Velja za celo leto $3.00 is is I published semy weekly. - i Subscription $3.00 yearly. S amti.niiuminiimii»Dttmmunr<> ŠTEV. (No.) 22 GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. chicago, ill., petek, j8. marca, 1921. Published and distributed under permit (No. 3*0) authorised by tke Act of October »t,. 0» file at the Pot Office of Chicago. HL — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster GeneraL najnovejše vesti. PROTI POLJSKI. velikanski oddelki sqv-jetskih čet korakajo baje proti poljski. Stockholm, 15. marca-—Brzojavka iz Rige poroča, da je 18 do 20 divizij bolj še viških čet s strelivom in vso vojno opremo na poti proti Poljski. Čete odhajajo iz pokrajin Smolensk, Vitebsk in Mohilev. — Spremlja jih cel letalski korp. kala™'Soshpoda«ski0inse- politični položaj y jugo delavski krizi. (Konec inauguracijskega govora.) V trgovskem svetu se kaže reakcija vojske. Tukaj se pretaka živ-Ijenska kri materijalne eksistence.— Ves gospodarski mehanizem je izredno zapleten in je veliko trpel vsled nenavadnih zahtev, kreditov in ZVEZA ZDRUŽENIH DliŽAV S FRANCIJO. Koncem marca pride v Ameriko francoski zastopnik.—Kakšne cilje ima Francija. Washington, 16. marca.—Kabelsko poročilo pravi, da odpotuje 19. t. m. iz Francije v Ameriko Rene Vrvia-ni, ki bo skušal doseči zvezo Združenih Držav z Anglijo in Francijo. Ako se to posreči, bo pač Zveza narodov dobila čisto drugačno obliko. Tudi versaillska pogodba bi potem zgubila svojo veljavo. Francozi- pričakujejo od te nove zveze — seveda, če se jim posreči — velikih koristi. V tem slučaju bi ne bili vezani samo na Anglijo in bi se mogli veliko prosteje gibati. Potem bi bili tudi v stanu, iztirjati od Nemčije vojno odškodnino. Sedaj Amerika ravno ne izgleda tako, da bi hrepenela po zvezi s Francijo, še manj pa po zvezi z Anglijo. Na vsak način pa bo Vrviani stopil v zvezo z vplivnimi Amerikanci ter bo potom tiska in drugih sredstev širil po Ameriki propagando za Francijo. ' slayiji. (Izvirno poročilo za "Edinost".) Ljubljana, dne 20. febr. 1921. Boj za ustavo. Dne 14. febr. je potekel rok za vlaganje spreminjevalnih predlogov k ustavi. Jugoslovanski klub je po spremembe cen Zaloge nimajo( svojem zast iku prediožii ustavne nobenega odtoka, razmerje med; nemu odboru • ustavni nač na delavci m fabnkant. postaja čfmda- podl - katere naj se uredi n&ša Ije bolj napeto. S previdnostjo in| država Zahteve kluba so označe-srcnostjo se moramo spraviti na de. ne y naslednjih predlogih: 1. osred-lo, da razmere zopet ^boljšamo. O- nj{ parlament naj sestoji iz be strani bosta morali popustiti. Iz zborniCj iz poiitične cen je razvidno, da ni več toliko na- ročil kakor jih je brio med vojsko. Četudi cene ne pridejo več na tisti nivo, kjer so bile pred vojsko, ker se po vsaki vojski vedno veliko spremeni, vendar si moramo prizadevati, da se kolikor mogoče približamo normalnim razmeram. Treba bo postopati tako, da bo bodo pri tem vsi in sicer vsi enako prizadeti. dveh in socialno-gospodarske. Voli se za štiri leta. Polit ična zbornica ima 200 poslancev, kr so izvoljeni na podlagi splošne in enake, tajne in direktne vo-livne pravice. Ta zbornica rešuje vse politične zadeve. Socialno-go-spodarska zbornica obstoji tudi iz 200 poslancev, ki jih 100 izvoli ljudstvo na podlagi tajnih in direktnih cijalno gospodarske določbe. — Re- na ministerske stolce muslimane in publikanski načrt ustave predvide- zemljoradnike. Dosedaj ni imela va republiko. S tajnim glasovanjem uspeha. — Jugoslovanski škofje: za-naj se odloči, ali naj se pokrajine Igrebški dr. Bauer, ljubljanski dr. razdele na več malih edinic ali naj se Jeglič in djakovski dr. Aksamovič stopi več malih v eno večjo upravno |so v Belgradu osebno protestirali edinreo. — Tudi socijalni demokrat- proti preganjanju katoliške cerkve v je so predložili svoj ustavni načrt, državi. Bili so tudi pri regentu in Njih država se imenuje "Republika Jugoslavija". Smrtna kazen se odpravi. Tisek je svoboden. Država i-ma pravico ekspropriacije. Država se loči od cerkve. Za cerkev veljajo mu izročili primerno spomenico. — Prometni minister je dovolil članom Velike lože prostozidar j ev v Jugoslaviji na železnicah polovične cene. kadar potujejo v društvenih stvareh. t-___ _ 1 ji , volitev, 100 pa jih izvolijo delesrati 1 ega pa se ne bo dalo popolnoma; , ~ , ^ . J ^ ^ dezelniH^stanovskih zastopov. Ta NEMČIJA VEČJIH doseči. Iz nereda do reda ni direktnega koraka. Pečati se moramo z dejstvi! Na dosedanje izgube ne mislimo več in začnimo rznova ! To je najstarejši nauk civilizacije. Želel bi, da bi vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi te izgube omilila. To nalogo bomo rešili s spo-razumljenjem v pogledu na skupne interese in javni blagor. Nobeden drugačen sistem kakor je sedanji bi ne bil boljši in bi tudi ne delal čudežev. Z brezobzirnim postopanjem bi zmedo samo povečali. Mi se zanašamo najbolj na dobro upravo našega dosedanjega sistema". . Kakor vidite, zopet veliko lepih besed brez prave vsebine! — S tem smo priobčili v glavnem Hardingov nastopni govor. V VEDNO STISKAH. TROTZKY ZOPET ZMAGUJE. Nadaljni koraki zaveznikov.—Nem Kopenhagen, 15. marca.—Iz Hel-čija nima pravice, da bi apelira- singforsa poročajo, da so sovjetske la na Zvezo narodov.—Angleži čete zopet vzele upornikom trdnja-bodo Nemce gospodarsko bloki- vo Krasnajo Gorko. rali. • Vojni minister Leon Trotzky je Paris, 16. marca.—Restavracijska^ dal prepeljati težke havbice v Ora-komisija je opozorila Nemčijo, na1 nienbaum. Poveljnika zrakoplovne 235. člen versaillske mirovne pogod- zbornica rešuje vse gospodarske zadeve. Obe zbornici skupaj tvorita plenum parlamenta, ki sklepa o vojni in miru, o carinskih, trgovskih in političnih dogovorih s tujimi državami ter o deželnem proračunu. — 2. država se razdeli v 6 pokrajin, katerim se priznava zakonodajna samouprava. Pokrajina ima svojo vlado in je najvišjr ^fvr&ffri Wgan pokrajinske avtonomije. 'Člani vlade so odgovorni v vseh zadevah deželnemu zbc?ru. — 3. dalekosežne so-cialno-gospodarske pravice in dolžnosti državljanov. Osebne last nalaga socialne dolžnosti in se ne sme uporabljati v nasprotju z občnimi koristmi. Dolžnost dela, duševnega ali telesnega, velja za vse državljane, ki morejo delati. — 4. ljudsko glasovanje v važnih zadevah in v gotovih zakonskih predlogih. S tem bi dobile najširše mase ljudstva vpliv na zakonodajo in ustavodajo. 5. odprava stoječe armade "in uvedba milice. Že iz teh par odlomkov iz predloga Jugoslovanskega kluba se vidi, da je ta klub predložil najmoder- isti predpisi, kakor za druga društ- »Velika loža, kot središče naših pro-va. — Komunisti ne bodo predložili (stozidarskrh organizacij v Jugosla-svojega načrta, ker pravijo, da ne (viji, je znala takoj po prevratu, pa morejo razpravljati z Tmržuaškimi (tudi tekom zadnjih dveh in četrt le-strankami. Komunistična ustava se ta najti pota in načine, da dobi čim more uveljaviti samo z revolucijo. jizdatnejši delež na vladi. V vseh V seji ustavotvornega odbora se je dne 15. febr. vršilo prvo glasovanje o ustavi in sicer je šlo za vprašanje, naj se li sprejme vladni na-črst za podlago podrobni razpravi. Oddanih je bilo 42 glasov, od teh 23 za, 19 proti. fZa vlado so glasovali edino le demokrati in radikalci ter voditelj slovenskih samostojnih kmetov dr. Vqsnjak, ki je z dr. Žerjavom vred zahteval, naj se v državni grb ne sprejme slovenskega, ker ga nimamo in ga sploh ne potrebujemo. Čudno, da nista oba gospoda zahtevala, naj se država za naprej imenuje država Srbov, Hrvatov in Srbov. Radi glasovanja dr. Vošnjaka je nastal v zemljoradniš-k«*m- klubu oster spor med pristaši Vošnjaka in med srbsko Avramovi-čevo skupino. vali: Jugoslov. klub, socialni mokratje, komunisti, muslimani, republikanci in zemljoradniki. Iz tega se vidi, da vlada v ustivotvorni skupščini za svojo ustavo ne bo do- pokrajinskih vladah, kakor tudi v centralni vladi v Belgradu je znala vriniti na vodilna mesta svoje ljudi, katerih sposobnosti so bile popolnoma neznane. Posebno finančno ministrstvo se je previdelo z brati iz lož, ki vedejo našo državo v finančno katastrofo. Od prevrata pa do danes so naše finace — izvzemši neznatne presledke — v rokah članov velike lože, ki ni nikomur odgovorna. Tako je prišla loža od velikega vpliva tudi v prometnem ministrstvu in dosegla za svoje člane polovično vožnjo po železnicah. — Ar-hiterej Dositej je v zadnjem času potoval na državne stroške po zgornji Ogerski in je bil na Češkem, da med tamkajšnjimi katoličani širi prozelitsko misel in da bi iz Češke- Proti vladi so glaso- PriPelial 20 bogoslovcev, ki se de bodo v Belgradu vzdrževali iz državnega proračuna ter obiskavalt pravoslavno bogoslovno fakulteto.— V Ljubljano nam je poslala loža narodnega duhovnika in odpadnika bila večine. Posledica tega glaso- B°žo Miloševič-a, ki naj bi nas o-vanja je bila, da je vlada odgodila srečiI z narodno cerkvijo. Demo-za nekaj časa seje ustavotvornega kratsko časopisje je .delalo veliko odbora in napovedala medstrnkar- reklamo zanj. V svojem govoru v sko konferenco, na kateri bodo za- Mestnem domu Je dne IO- febr. stra-stopani vsi klubi. Ta konferenca stno naPadaI katoliško cerkev in za-ima nalogo, da razpravlja o tistih hteval svobodo vesti ter, kar je sa-členih vladnega načrta ustave, ki ^e moobsebi umevno, svobodno ljube-nanašajo na nekatera sporna vpraša- — i--- be, ki se glasi, da mora Nemčija pred 1. majem 1921 plačati 20 miljard zlata v gotovini, blagu ali drugih vrednotah. Iz te s vote bodo v prvi vrsti poravnali stroške za okupacijsko armado. Vrhovni svet je izjavil, da Nemčija nima pravice apelirati na ligo narodov, ker sama ne pripada tej Ligi. Angleži tudi pritiskajo. London, 16. marca.—Državni za kladnični tajnik Austen Chamberlain je izjavil v spodnji hiši:: "Ako se NemČrja kar se tiče plačila vojne odškodnine ne bo uklonila zavezni- ^ kom, jo bodo zavezniki gospodar-^a se v a' sko blokirali in sicer na tak način, da jo bodo gotovo spametovali". eskadrile Kolesowa je dal usmrtiti ?ejse nasve^e tako, da bi postala na-in ž njim 44 drugih upornikov. sa ustava> a^o se ti predlogi sprej- Sovjetskim četam se je posrečilo, meJ°' v resnici ljudska ustava, da so po hudih pouličnih bojih za- V ustavnem načrtu zemljoradniš-dušrle upor Moskvi. ke£a kluba se nahaja med drugim V Kronstadtu je položaj silno re- država SHS je politično in kul- sen, ker uporniki nimajo zadosti živil. Zanašali so se na zaloge ameriškega rdečega križa, in raznih finskih pomožnih družb, ki pa še vedno niso dospele. Ker je v mestu še veliko civilnega prebivalstva in okoli 700 majhnih otrok, so uporniki v še večjih tiskah zaradi hrane. Trotzky j eve čete so zaprle mestu vsak dovoz ter hočejo izstradati prebivalstvo ter ga na ta način prisiliti, nja. Medstrankarske konference se sklicujejo in seje parlamenta in odsekov se odgajajo takrat, kadar vlada "trdno" stoji. Močne vlade ne potrebujejo sestankov in konferenc, ampak vladajo. Notranje politični položaj. Vlada je po neugodno izpadlem glasovanju v ustavnem odboru znova začela pogajanja s strankami in si zlasti zelo prizadeva, da bi ujela zen, zakar je žel od " rahlo" čutečega spola ter od drugih nerahlo čutečih mladeničev in mož veliko pohvalo. Narodni svečenik Miloševič je po svojem govoru brez narodne cerkve odšel tja, odkoder je prišel. Kakor vidimo, roje gg. demokratom vse druge misli po glavi, kakor ureditev države in izboljšanje no. teranjega in zunanjega položaja naše mlade države. Je li tako delovanje v blagor države, bo bližnja prihodnost pokazala. turno edinstvena država, na čelu ji je kralj. 2. kot politična enota sloni na načelu svobode. 3. državna organizacija temelji na zadružnem na-*? v, J.J.J.X-L L . , t . . . . 4 t 4 čelu, kot edinem načelu gospodar-ske pravičnosti. 4. država sloni na ^ načelu razvijanja najširše prosvete. Od tega načela morajo zaviseti vsi zakoni. — Narodni klub zahteva svojih predlogih avtonomijo z delegirano zakonodajo, poslansko zbornico in senat ter precej skromne so- V zadnjem času nam je tiskarski škrat vrinil dve silno neljubi pomoti. V predzadnji številki "Edinosti" je v nekem dopisu iz Jolieta govor o cerkvi sv. Jožefa, ne pa sv. Štefana, kakor je tiskano. — Društvo Marije Pomagaj v Chicagi bo priredilo svojo igro "Tri sestre" v nedeljo 20. t. m. in ne 30. t. m., kakor je bilo pomotoma tiskano v zadnji številki. Vse cenjene čitatelje prosimo naj nam oproste! Tiskarski škrat se pač nikoli ne da popolnoma ugnati. Najrajši ustreli kozla tam, kjer nam je najmanj ljubo. Uredništvo. H KONCU GRE naša zaloga mohorjevih knjig ZA L. 1921. Med njimi je tudi novo delo: "kako si ohranimo zdravje." Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA. Ne zamudite prilike in pohitite z teh knjig ne bomo imeli več. naročilom! Pozneje * * + * * * * * * + + * * * NAJLEPŠE PIRUHE boste dali svojim v stari domovini, ako jim oošljete nekaj denarja. NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste pre-Dričali. NOBENIH SITNOSTI za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom. NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI Obrnite sc osebno ali pismeno na: EDINOST, 1849 West 22nd St. CHICAGO. ILL. 4» ..... - - 3 '■t ~_'" "EDINOST" ■ iz slovenskih naselbin. Joliet, 111. — Cenjeno uredništvo; V 18. štev. Edinosti berem, da smo se v župniji sv. Štefana (?) v Jo-lietu pomaknili za dober korak naprej. Ne vem, ali je pomota dopisnika ali črkostavca. (V originalu je zapisano prav. Napako je napravil tiskarski škrati — Uredn.) V Jolietu ni naselbine niti župnije sv. Štefana, zato prosim, g. urednik, da to pomoto popravite, ker sem videl v št. 16. Amer. Slovenca, da se spod-tika nad to pomoto. Tako gleda na vsako malenkost kakor pes na kost. Če tudi je dopisnik naročen na Am. Slovenca odkar je ta zagledal beli dan v Tower ju in ga vedno zvesto plačuje, vseeno ima urednik človeka na piki in to brez vsakega najmanjšega vzroka. Vse bi se moralo pač samo enemu klanjati, potem bi bilo O. K. / Pozdrav vsem zavednim Slovencem in katoličanom! Marko Bluth. Waukegan, .111. — Naznanim žalostno vest, da je v soboto 5. marca zvečer mirno v Gospodu zaspala previdena s svetimi zakramenti prva sestra v društvu Katoliških Mater Mrs. Cecilija /Zore, stara 31 let. V petek 3. marca je bila v drugič operirana na "gall-stone" ali kamnu, kar ji je povzročilo prerano smrt. Pokojnica zapušča žalujočega soproga in 5 nedoraslih otrok ter sestro Mrs. Marijo Zalar v Waukeganu, v starem kraju pa mater in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 53 KSKP, ki ji je priredilo lep pogreb. Tudi društvo K. S. K. J. se je udeležilo. — Bodi Ti lahka žemljica, draga sestra! Spominjali se Te bomo v molitvi, Ti pa se istotako spominjaj nas! To kličemo za teboj, nepozab-ljena, Sestre Katoliških Mater! Ana Kusman, tajnica. Tedaj bosta, dragi brat in dra^a sestra, plačana za dela, ki sta jih storila v življenju. Kako se - takrat vsakdo kesal, zakaj ni storil več dobrega ! * Čas hiti naprej, zato se naj vsak potrudi dokler ne bo prepozno! Ako imaš katoliški časopis v hiši, potem nisi v toliki nevarnosti, da bi te razni verski nasprotniki' kdaj dobili na svojo stran. Ako bereš lepe liste in lepe knjige, tedaj boš v svojem pravem prepričanju vedno bolj utrjen in boš tudi skušal živeti po lepih navodilih, ki jih boš čital. In kdor razširja dobro časopisje in dobre knjige med drugimi, vrši prekrasno misijonsko delo, vrši eno najkoristnejših del sedanjega časa. F. J. K., član Najsv. Imena. Joliet, 111. — Umrl je pred enim tednim pri svoji hčeri Karolini in zetu Math Gregorčiču, 1222 North Broadway stanujoč rojak Martin O-klešan v starosti 69 let. Bil je nad 35 let v Ameriki in večinoma v La Salle, 111. Pokojnik je bil doma od Novega mesta. zgorela vsa obleka, in umrl je v groznih mukah. Pred tremi leti ji je umrl mož na influenci in sedaj je morala udova sama skrbeti za o-troke. Chisholm, Minn. — S prvim marcem je zaprla "The Hanna Ore Mining Co." sledeče rudnike: Alexandria, North Bank, Horald in Hape. To pomeni, da bode tu nastala precejšnja brezposelnost. V vsakim izmed omenjenih rudnikov je bilo zaposlenih okoli sto mož; ;torej je izgubilo delo 400 rudarjev. Poleg tega je pa^ že dva tedna hodilo tod okoli precej "štaparjev" za delo vpraševat. The Oliver Iron Mining aTiuuiuua ^ Co. ne misli odpuščati delavcev in za iZadevI se Te nhrat-nm o .---- n _ » i « ... ' J tro pa se bodo izboljšale delavske razmere, pa pravijo, da bodo šle cene čevljev še bolj navzgor. Bomo videli, če res! Mr. Povše, ki seje zadnje dni mudil po Pennsylvaniji, se je ta teden zopet podal na pot in sicer v državo Illinois. Mr. Povše je povedal, da gre delo tudi po Pennsylvaniji po polževi poti. Najbolje še delajo po šumah, kjer delajo drva in "prope". Dobljena tožba. — Rojak Jakob Virk, stanujoč na 1468 E. 64th St. je bil povožen od avtomobila še meseca maja leta 1919 na St. Clair ave. in 66. cesti. Zadobil je precejšnje telesne poškodbe, za kar je tožil voznika avtomoila, R. L. Scanlona, Chicage, III. Zvečer smo digo v milem materinem drugi dan zjutraj pa je bilo sv. obhajilo med sv. mašo. Pozdravljam vse čitatelje! Naročnik. -o- po Pittsburgh, Pa. — Vsled pljučnice je umrl 26 letni rojak Anton Fi-lipčič po 4 dnevni bolezni. Truplo pokojnika je biol prepeljano v Cleveland, Ohio, kjer zapušča eno sestro, omoženo Čandek in brata Franka. Klein, Mont. — Umrl je v tukajšnji naselbini dobro poznani rojak Ignac Erčul, star 44 let, rodom iz vasi Zagorica, fara Dobropolje na Dolenjskem. Tukaj zapušča enega brata in štiri sestre, v stari domovini pa stariše in eno sestro. obratuje s polno paro. Pač bode skrčila ista število delavce na površje in "oficih", katere misli vza-posliti v rudniških prostorih. Dalje smo slišali, da se večje število rojakov misli podati v mišigan-ske gozd je, za delom; vendar naj bi vsak prej ^dobro poizvedel kako in kaj, da se stem obvaruje gotovih stroškoy, kateri se mu mogoče ne bi izplačali. f\ajman|sa plača jte tu $5.50 za osemurno delo. Bishop, Pa. — V bolnišnici se zdravita rojaka Josip Glavan in Mihael Kočevar. Pri delu y premogovniku se je utrgala plast kamenja in premoga ter podsula Glavana in mu strla obe nogi in križ. — Rojak Kočevar pa se nahaja v bolnišnici že od meseca decembra, ker se je pre-vzdignil v premogovniku. Adamson, Okla. — Po pet letni bolezni je preminil rojak Jožef Medved, star-55 let, rodom iz Boštanja *pri Krškem. Bil je udovec. (Za Milwaukee, Wis. — V pondeljek zjutraj je Casimir Bulovich s svo- njim žalujejo otroci, jim avtomobilom povozil in usmrtil na 6th Ave. in viadukt moža, kateri je bil spoznan kot Mihael Perko iz Chestnut St. dolgo vlekla, sedaj pa je po prizadevanju odvetnika Mihaela Cer-rezina dobil tožbo, in lastnik avtomobila mu bo moral odšteti $3.000. Pri pranju je utonila Mrs. Zofija Kovač, 8113 Piatt ave. Med pranjem ji je postalo slabo in padla je z glavo navzdol v banjo, kjer jo je našel mož mrtvo. Strup je zavžila Mrs. Mary Kuha-rich iz 3209 Vine St. zadnji teden. Zdravniki upajo, da ji rešijo življenje. Škrlatica. — Kot se poroča iz zdravstvenega oddelka, je sedaj v Clevelandu bolnih za škrlatinko 212 otrok, in je postal položaj precej resen. Preminula je po kritičnih trenutkih nevsmiljene pljučnice Miss Kovač na Norwood Rd. Zapušča žalujoče stariše, več sestric in enega brata. Starišem in vsem sorodnikom naše sožalje! "Novičar". Chicago, 111., 15 marca. — Cenjeni g- urednik: — Priobčite prosim v Vašem katoliškem listu par vrstic, ki sem jih napisal za razširjanje katoliškega tiska med ameriškimi Slovenci. Prva polovica meseca marca, ki je odločen za razširjanje katoliškega tiska, je že izginila v večnost. Ali bo verni slovenski rojak, pobožna slovenska rojakinja, res dopustil, da bo minil marec, ne da bi kaj storil za razširjanje katoliškega časopisja?— Kako lepo bi bilo, ko bi po naših 1331 Chestnut St. V torek se je oglasil v uradu koronerja mož, češ, da je Mihael Perko s sledečim vprašanjem :: 4'Čital sem, da imate tukaj truplo Mihael Perko-ta, ali ga lahko vidim?" Ko je ta pogledal truplo je rekel; "Vesel sem, da nisem to jaz, ki tamkaj leži. Jaz sem M. Perko ter stanujem na Chestnut St. Ta mož, ki ga imate tukaj je L Beleg, ki stanuje na St. Paul ave. Sem si takoj mislil, da mora biti pomota, ker sem se jaz počutil še živega". Po teh besedah je odšel. Chicago, 111. — Društvo sv. Ivana Krstitelja bo igralo v nedeljo 22. maja v cerkveni dvorani sv. Štefana dve burki: "Kmet Herod" in "Vse naše". Začetek ob 2:30 popoldan, in ob-8. uri zvečer. To bo prva prireditev naših prekmurskih Slovencev v našem mestu. Vse cenjene rojake v Aicagi in o-kolici vabimo že zdaj, da se te predstave gotovo udeleže. To objavljamo tako zgodaj zaradi tega. da se ne bi morda kako drugo društvo pripravljale* za nastop isti dan ko mi. * Odbor. Denver, Colo. — Dne 9. jan je nemila smrt pretrgala nit življi nja Karlu Puželj, stajemu 31 let, devetdnevni bolezni plujčnici. kaj zapušča mlado vdovo brez , trok, v Ameriki Tlve sestri in druo sorodnikov, a v starem kraju pa m ter. Bil je doma iz Zamosteca, f ra Sodražica na Kranjskem; bil oženjen le 18 mesecev. Naš pokoj, ni sobrat je bil pri društvu sv. Mar. tina št. i,jZSZ, zatorej mu je društvo priredilo krasen sprevod s pomočjo drugih slovenskih in hrvatskih društev. Pa še nismo posušili solz za našim sohratom, kar zaslišimo spet žalostno zvonenje popraša-joč se: kdo neki je umrl? Pa pravijo: Mati Bavdek. Vsi smo se prestrašili, ker to je mati naše žalostne jn mlade vdove Marije Puželj. Umrla je za tri tedne po svojemu z^etu, tudi za oljučnico. Morete si misliti strašne žalosti, v eni hiši izgubiti najdragocenejši biser v enem mesecu. Res huda usoda za vse o. stale. Pokojna mati Frančiška Bavdek je bila stara 47 let. Zapušča moža in 5 otrok;; najmlajši je star 12 let. Bila je v društvu sv. Anna št. 143, N. H. Z. in društvu Kr. sv. Rož. Venca št. 7, Z. S. Z. ter v društvu sv. Roka, št. 113 KSKJ, katera so ji priredila krasen sprevod. ROJAKOM IZ ŠENČURJA PRI KRANJU. Mrs. Mary Oblak, Chicago, III., nam je poslala sledeče pismo, ki ga je prejela od šenčurskega g. župnika. Ker bo zanimalo tudi druge rojake iz Šenčurja, ga objavljamo. Šenčur pri Kranju, 3. febr. — Predobra gospa: — Gotovo Vam je že znano, kako smo v naglici napravi- Manifold, Pa. — Preminil je v sta-: - ' — -- r°sti 44 Jet rojak Matija Kokelj, ro- slovenskih naselbinah družine, kjer dom iz Žirov na Kranjskem. Tukai cn i-lll niK ____Z Ji__r " • 1 1 1 '_____" " - 1 ■ . . „ -----------' | .....« 111 Kaj so ohranili se najdražji zaklad, sve- opušča žalujočo soprogo, 3 nedo- to vero, prigovarjali izgubljenim ali rastle otroke, 2 brata in 1 sestro, v vsaj versko zanemarjenim rojakom, -starem kraju pa očeta 111 1 brata. naj se naroče na naše lepe katoliške -/ * v liste, kakor so "Ave Maria", "Edi-i Sheboygan, Wis. — Prešnjo ne- nost" in "Glasnik Presv. Srca Je-|deljo so našli truplo rojaka 4.nton zusovega" ! Brganta, v reki Sheboygan. Br^nt Nadalje bi nobena katoliška hiša v Ameriki ne smela biti brez knjige Življenje in smrt Jezusa Kristusa". Prečitajte to knjigo in dobro ie izginil rtreseca decembra In od tistega časa pa do za'dnje nedelje se 1ji vedelo za njega. Brgant je bolehal dlje časa za glavobolom. Več- j c> v^.^iv --j^ gidiuijuiom. \ ec- premislite, kaj je notri napisano in ' krat ga je tudi napadal hud krč; po prepričan sem, da Vas bodo te glo- takem napadu je bil vedno nekoliko boke resnice pretresle do srca. Prvi zmeden, vsled česar se domneva da in drugi zvezek staneta skupaj 6 je v taki zmedi zašel v reko, kjer je dolarjev, vredna pa sta ne samo 6 vtonil. Doma je bil iz fare Šmar dolarjev temveč 60 dolarjev ' ~~ | brata franka Brgant v Milwaukee, nekateri "vica in pekel Med Slovenci je še veliko nepokvarjenih rojakov, vendar pa jih je med njimi še vedno veliko premalo, ki bi o njih lahko ^ekli, da so odločni, zavedni in dcŽropoučeni katoličani. Namesto da bi se povsod odločno postavili za svoje prepričanje, pa so po večini šviga—švage, ki niso katoličani drugače kakor po imenu in v krstni knjigi. Toda Kris- Ringo, Kans. — Po kratki bolez tus_prayi v sv. evangeliju : Kdor ni ,ni je preminila rojakinja Johana §e-z menoj, je zoper mene . . . Kdor z itina, v starosti 31 let Tukaj zanu menoj ne pobira, ta raztresa! Alinea soproga in pet nedorastleh o- ieta na Dolenjskem, tukaj zapušča --------__ — v smn K poleg soproge dve nedorasli hčerki, S* nekateri nazivljajo raj in nebe brn trt PVn t-iL-o T> --------*r-i . __ i . ... Harding? To je vprašanje, ki sedaj kroži križem Amerike. Tudi v Clevelandu se človek ne more pohvaliti z delavskimi razmerami. _ Zadnje čase je ena izmed najbolj obratujočih tovarn "The White Mo. 'tor Co." odslovila baje 1500 delavcev. \ tej tovarni je zaposljenih tudi precej naših rojakov. Gotovo je, da je tudi več Slovencev prizadetih vsled tega odpusta. Kdaj ga bo konec? — Katerega in česa? Posta ... To je vprašanje, ki kroži med našimi —? Vse bo minilo, ravno tako tudi dolgočasni in neskončni post. Potem pa juhej! V i^rsto se spravimo in po-hitimo naprej. Kam? — V stan, ki Lorain, Ohio. — Živimo v dobi. ko se industrija vedno* bolj oddaljuje od normalnih razmer. Kakor či-tamo v časopisih, se povsod pritožujejo nad slabimi delavskimi razmerami. V tem oziru Lorain ni ravno na najslabšem stališču. Dela ie še za silo, ravno toliko, da se da zaslužiti za življenje. Toda s tem ne . ' """" v iitigiici napravi- skujemo n,komur naj pride semkaj | H pri farni cerkvi lepodoneče zvo. dai teZ' H r-,0ne- t,,,di tUkaj se" nOVe> ki SO V P°nos fari <1a'ec na daj težko dob,. Pr, deh. so obdr. okoli. Tudi pri podružnih cerkvah- zali le se stare izkušene delavce. v Srdenji vasi. Oljševku. Vodjah' Drugače pa lorainska naselbina ko. j Prebačevem in Hrast ju smo vtem raka naprej, bodici v društvenih, ka- kratkem času napravili nove zvono kor tudi v vseh drugih ozirih. j ve. Saj veste, vojska nam je bila -\ase župnija sv. Cirila in Meto- vse vzela. ' S da bo priredila svoj cerkveni "fair" j Najhujši udarec pa je zadel nekako prve dni meseca majnika., no cerkev, ker so ji iz zvonika deIu J"e ze za t° odločeni odbor li baker (kufer) ter se je vse- i^ramsKe župnije, i ne — brez klobuka Hardin- novi P^zident Mr. Kakor govore, bo na "fairu" za vse j A sedaj ne pomaga zdih itarclmer. Jo ie vnraSm « t-: ,— i7vrctnn ^^oi-ui:___ w -» . . • 1 ^ iUl tar-rze-irii, tre- škoda! iti. Po- W is., in eno sestro omoženo Rupar v Milwaukee, Wis., v stari domovini pa mater. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoldan iz cerkve Sv. Cirila in Metoda na severno-nem-ško katoliško pokopališče. veste kaj se to pravi? — Kdor ne drži povsem s sv. cerkvijo, kdor ima v svoji hiši namesto katoliških listov svobodomiselske liste, ta raztresa ! Preljubi čitatelji! Bodimo vsi e-nih misli, vsi enega prepričanja! Ne skrbimo samo za sebe, temveč tudi trok, in mater, in dve sestri, in enega brata v Nemčiji. Peru, 111. — Rojakinjo Mary Rup-mk je zadela huda nesreča. Ker je morala iti po opravah, je pustila doma svoja dva otroka, st :ra 4 in 5 let. Med tem se je . ' ------— —- —je nilaiši obok za svoje sobrate, da se bodo tudi o-(približal peči in vnela s* mu ie ob čas To bo R M°rda, da,eč ^yek'a- je izbeža! i? kuhinje in" ko bo Bo§- erJaI od nas račun, hbležal pred vratmi. Na njem j , nekateri pa 44zakonski kurnik". Jih že krtačijo vsak svoje samo. drče. Znamenje, da se pri bližuje pomlad, človeku najprijetnejši čas. Zato je videti zadnje dneve pri vsaki hiši zaposljene ljudi, ki čistijo, prenavljajo in, popravljajo svoje sa-modrče. Vse to so znamenja, da bo še prijetno na Svetu. — Citali smo, da bo imela liga mun-sajnarjev svoje zborovanje v svojem glavnem uradu v " Kurji vasi", nekje za "Lakom". Na to zborovanje, so baje povabljeni vsi člani, ker gre za važne stvari. Sestaviti je treba nova pravila in še več drugih predmetov bo prišlo na vrsto. Pred vsem pa je potrebno, da se registrirajo novi "patenti". Shoe Convention v Cincinnati, O., je določila, cfa bodo najnižje cene po ef$7 in $8 za par čevljev. Kakor hi- .zvrstno preskrbljeno. Pričakujemo ! staviti moramo drugo streh, tudi, da bo prinesel '-fair" žur'iji stroški bodo ogromni Zv>,n-'- bo obilo finančnega uspeha. Da pa bo stal nad 100.000 kron.' \ kie vzeti uspeh gotove,s. in sigurnejši. ie tre. denar za tako o-nmne s--, ke\ _ slovednskoSa-k ,Zmed naS ŽrtVUje « «» ie za zvonove 'tolik'", dali, slovensko zupmjo po svojih močeh, da se jih ne upam več nadleg .vati! Poročevalec. jZvonik mora biti še v tem letu po-„„ pravljen. \'em, pozneie 1... r, .ip CHICASKE NOVICE. mar še hujše. Al! mi. • t .Z . Nas g. župnik Rev. Kazimir Za- spa, zamerite, če se drzne;, v'ime .rajsek vod, sv misijon v Ambridge, "t, sv. Jtjrija, farnega patrona fidi Pa m Canonsburg. Pa. |Va. nadevati za kak dar v ta na'. Mr. Andrew Batttstig se je prese- ,men? Prosim \'as. potrudite se tu- ŠtreetVT f 22nd |di pri Vaših znancih in znankah. ■ ireet. Kojake v Ch.cagi opozarja- posebno iz šenčurske fare čc m,,~o- "p'd.W XFOV "glaS V Prih" Štev" i" d°bite kake P"spevke! \ se da. » pil r- . |rOVa,ce in darovalke bom vpisal v Mr. Frank Gorenc .z Aurora, 111., .spominsko knjigo tukajšne fare. obiskom^ "ede,JO P°ČaStil Z SV°jim nosti°S'B ^ TWT •• T, ! Bodite uverjeni: le skrb za Društvo Marije Pomagaj KSKJ cast božjo in ponos naše lepe fare bo priredilo v nedeljo popoldne in jme sili k tej prošnji. Hvaležni Vam zvečer igro -Tri sestre". Ves do- i^omo vsi, najbolj pa jaz' nove Je }namenjen VXTkorist našega V vsem spoštovanjem in iskre-novega slovenskega Narodnega Do- (mm pozdravom Vam vdani ma m Sole. tok-, Naši "Boy Scouts" imajo sedaj I —J^l'' ,Z vrstnega učitelja v osebi Mr. Jo-1 Ko je bila za časa vojske mej TT ;refn i' blVŠe§ra Sargeanta drugim tudi velika stiska za razir. V l,- S At-mir 1___f < .. __:t .. V U. S. Army. V kratkem dobijo naši "Orliči" uniforme in potem bodo javno nastopili. Bradley, 111. — Delavske razmere so v naši naselbini, kod povsod, bolj slabe. Naš č. g. župnik so nam preskrbeli slovenskega duhovnika, da smo tako imeli vsi tukajšnji Slovenci pri- ----------Kauaj pride tisto cu- loznost opraviti < svojo velikonočno <^žno sredstvo. Km'alu je res do- dolžnost r t --------IK: .. • . . . J no milo, si je neki navihanec privoščil to-le šalo: Oglasil je po časopisih : Pozor! Brez mila in britve, ce ima kdo še tako trdo brado! Tisoči naročajo, kmalu bo pošlo! Če hočete še dobili, pošljite nemudoma pet kron na firmo Fopar and Co. Nfki mož> ki ni imel ne britve ne mjla, je hitro poslal zahtevanih pet kron in čakal, kadaj pride tisto ču- • - ------—---v T ivtuciiu je res uu- dolžnost^ Dne n. marca so nas o- bi v pismu, kjer je stalo: Pustite biskali Rev. Jeronim Knoblebar iz! ^ brado rasti! Se priporočamo! ...... ;. Si . .- ^ J— ■ i y pustiy je sla, Spisal Fr. Jaklič. (Konec.) jZvečer se pa kar odloči, češ, nazaj grem, naj- je, karkoli. Odpravi se, poveže otroka trdneje, hoče ga zadeti na glavo, oh, pa se še nekoliko obotavlja in pomišlja, in lejte: vrnitev se ji je zdela nemogoča in tako sramotna, da rajša ostane na Babjih Gredeh. V. Bog ve, kaj počne sedaj, on, ali kaj misli name, ali nič, aH je kaj hud in jezen, ker sem šla, Bog ve?" ugiblje ubežna žena v temni izbici in ziblje dete svoje in njegovo. ''Bog daj, da bi bila kmalu pri svojem možu, nikdar ga ne zapustim več, potrpeti hočem ž njim", obeta sama pri sebi, potem pa moli in prosi Boga, da bi ju zopet združil. Ko je bila tako zatopljena v molitev, začuje pod oknom znano hojo in kmalu nato se odpro vrata v hišo, in nekdo izpregovori: '4Kje je pa ona? Ali je ni pri saj si je očitala, da je sama vsega kriva, da je on nedolžen. Hitro stopi v izbico in ji šepne: "AH greš nazaj? Nocoj?" "Precej"., odvrne ona. Zatem prideta oče in mati, da bi morda paravnala, ako bi se še kaj pričkala, svetovala iima to in ono, ter jima pqvedala, da ni lepo, ako se ne zbogata. Zlasti mati je imela celo kopo krepkih besedi, s katerimi bi oprijela neusmiljenega zeta. Bala sta se, da bi se hči branila vrniti se. Toda, oj čudo! Videla sta, da je hči že vsa odpravljena. Mati ni vedela, kaj bi dejala. Oče pa vpraša: "Kdaj pa bosta vendar pametna? 3akaj se v ne zbogata?" lo takrat hudo, in se skrbno ožiblje-ta vsega, kar bi ju razdrlo. Ne! — jtylica Novljanova ne gre v pustiv nikdar več! GROZEN.ZLOČIN TRŽAŠKIH FAŠISTOV. Fašisti zažgali tiskarno "Lavorato-re".—7 družin z otroci zgorelo.. . 2 policista ubita. Trst, io. februarja. Danes ob 2. uri zjutraj je pričela goreti tiskarna komunističnega lista "Lavorato-Tiskarna je pričela goreti vsled re . eksplozij bomb, ki so jih položili fašisti. Požar je bil tako silen, da je bila vsaka rešilna akcija izključena. Iz gorečega poslopja so leteli na vse strarHicosi eksplodirajočih bomb, od katerih sta ubita tudi dva policij- t/-3,' nU' bii° niČ takega!; Ska stražnika. Na pozorišče požara Pojdiva, Matija! sili ona. "Pa pojdiva? Ali boš ti nesla? vas Pri tem glasu Novljanka poskoči, srce ji zatrepeta od radosti in po vsem životu jo prešine nepopisno ve- ker sta se mlada sprijaznila tako Ne bo li pretežko?" vpraša jo ljubeznivo Matija in si hoče oprtati zibel. 1 'Pusti! Pusti! Nesla bom jaz laglje! Nesi rajši to-le !" Vrže mu culo. Nekoliko sramovala sta se starih dveh, sramovala sta se drug drugega, zato sta bila tako nagla. Oče in mati sta bila kar osupla, selje. Še so ji solze rosile lica, toda bile so solze radosti. "Moj Matija! moj Matija!" vzklikne polglasno pred se. Skočila bi mu bila naproti, objela bi ga in ljubo pritisnila k sebi. Oh pa ta vest ji je ustavljala korak. Kdo ve, ali ji je odpustil, ali je prišel ponjo z dobro mislijo v srcu? Pokazati ni hotela niti svojim, niti njemu, kako težko ga je pričakovala, kako je hrepenela po njem, kako ji je bilo hudo in bridko, ker se je bila prenaglila. Zato je sedla nazaj na -stol, poslušala vsako besedo ter ga pričakovala nestrpno. Dobro se ji je zdelo, ker je že vsa odpravljena na pot. "Kam pak naj bi bila šla, ko ni pri tebi!" odvrne majka osorno, vsa razvneta za srečo svoje hčere in jezna na njenega moža. v; Kaj pa sta vendar imela?" vpraša oče počasi. "Eh, malenkost", začne težko Novljan ; ko pa vidi hlapca, deklo in svojo svakinjo, postalo mu je pripovedovanje še težje. "Kje je pa vendar ona, da je ni tukaj ?" Takrat se pa vrata izbice. odpro in Mica se prikaže : 4'Tukaj sem, le sem pojdi!" Čutila je, v kaki zadregi je mož, zato ga je poklicala; bala se je pa tudi, da bi ga oče in mati kaj ne oštevala, kar se ji ie zdelo krivično; hitro. Čudila sta se, da se jima je tako mudilo, da se nista hotela ustaviti tudi na njune prošnje. Molče sta korakala vštric ali pa drug za drugim, kakor je bila pot. Nobeden ni mogel začeti razgovora, dasi sta si imela povedati mnogo, ker že dolgo nista govorila, niti se videla. Kako sta se kesala sedaj, da je bil prišel razpor, kako sta se pa tudi veselila, ker se je vse tako hitro in lepo poravnalo! Ko prideta na pol pota, izpregovori Novljanka: "Odpočijva si! Peče me že v glavo !" Novljan ji pomaga postaviti zi-gel na tla. Nekaj časa stojita molče, nato pa izpregovori Matija, rahlo očitajoč: "Zakaj si bila vendar šla?" Mica ne odvrne ničesar, le neka moč jo potegne k njemu, razpro-stre roke in ga živahno objame. Pozabljeno je bilo med njima vse, ljubezen je bila še iskrenejša. Sramovala se nista več, veselo sta se razgovarjala do doma. Novljan je imel zopet ženo in o-troka in bil je srečen. V zadovoljnosti in ljubezni živita še dandanes, včasih se tudi malo spreta, ako že mora biti, ^Vendar ne gre Mica nikdar več v pustiv. Pozabiti ne moreta, kako jima je bi- je hitelo občinstvo iz vseh delov mesta, ki je gledalo z ogorčenjem grozni prizor. Na lice mesta so prihitele tudi ambulance vseh rešilnih postaj, vendar pa je bila vsaka rešilna akcija onemogočena radi eksplo-dirajočih bomb. Tudi ognjegasci niso mogli ničesar op'raviti. V poslopju tiskarne je stanovalo sed^m družin z otroci, o usodi katerih se doslej ničesar ne ve. Sodijo, da so vs. ljudje, ki so stanovali v tiskarni lists! "Lavoratore", našli smrt v plamenih. Poslopje je pogorelo popolnoma do tal in se ni ničesar rešilo, ker je bil vsakdo, kdor se je približal požaru, v smrtni nevarnosti, vsled česar je bila kakor že omenjeno vsaka rešilna akcija nemogoča. Ta novi zločin fašistov je izzval povsod silno ogorčenje in je jasno, da bo morala italijanska vlada končno energično nastopit proti bandit-ski tolpi'italijaskih nacionalistov, ki so sedaj že v drugič ovekočili italijansko barbarstvo. Prvič/ je bilo, ko so zažgali slovenki "Narodni dom". Takrat je italijanska vlada molčala. Sedaj so zažgali komunistično tiskarno -in težko, da bi ta novi zločin ne zbudil viharja ogorčenje v italijanskih delavskih" vrstah, zlasti, ker so postale njegove žrtve številne nedolžne osebe. ODGOVORI NA TROJE ŠALJIVIH VPRAŠANJ V X7. ŠTEVILKI EDINOSTI. Že v predzadnji številki smo priobčili nekaj zelo zanimivih odgovorov. — Od tedaj smo prejeli se sledeče odgovore: i 1. Največjo potrpežljivost ima tisti zakonski mož, ki je dobil sitno ženo. Ta ga zbada vsak dan leto za letom, on pa vse tiho in voljno prenaša. In ko ga prijatelji ščuvajo, glej kaj ti je rekla: tepec, šve-dra i. t. d., jim odgovori: Kaj mi boste še vi to pravili, saj mi je žena sama že vse to povedala! 2. Največja hitrost je čas. 3. Kdaj se zakonski mož najbolj vstraši? — Navadno tedaj, ko ^ye, da ga bo obiskala štorklja, čeravno ima že celo kopico malih v hiši. Ali pa morda sedaj, ko bo treba iti k velikonočni spovedi. To bo marsikaterega spravilo v veliko zadrego. Vendar se mi pa zdi, da bi se še najbolj vstrašil, če bi bilo naenkrat prepovedano kaditi tobak. (Rojakinja, ki nam je poslala te odgovore, naj nam pošlje svoj naslov). Mary Petach, Sartell, Minn., nam piše: 1. Največja potrpežljivost je bila do sedaj samo ena na svetu. Katera je to? — Jezusova. — Triintrideset let so ga preganjali, nazadnje je pa še umrl na križu. 2. Največjo hitrost bi dosegel tisti, ki bi zvečer preštel vse zvezde po vrsti, kakor se prikažejo ena za drugo in bi isto napravil zjutraj po vrsti kakor Ugašajo ena za drugo. 3. Zakonski mož se najbolj vstraši, kadar je težko bolan in mu zdravnik pove, da ni več upanja in da bo moral umreti. Nadalje se zelo vstraši, kadar zgubi kako imenitno službo, ako za navadna dela ni sposoben. T = Mr. And. Tomec, Johnstown, Pa., piše: 1. Največja potrpežljivost je u-panje naših socijalistov, da jim "bo- do njihovi voditelji napravili < nekaka nebesa na tem svetu. Lastna pamet, če je sploh kaj imajo, vsakdanja skušnja in zgodovina jim dokazuje, da je to upanje prazno in nesmiselno, pa slepe ovčice kljub temu le potrpežljivo čakajo in upajo nekaj, kar je že po naravnih zakonih nemogoče. Če pa gremo še dalje, je največja potrpežljivost ona, ki jo ima Bog s človekom. Kako je človek nehvaležen Bogu in kako ga žali, dasi mu je dolžaq le čast in hvalo za toliko izkazanih mu dobrot, toda Bog, ki ga more in sme najhujše kaznovati, mu prizanaša in ga še obsipa z dobrotami! To je v resnici največja potrpežljivost. 2. Največja hitrost je telefon in brzojav, kateremu primera bi bil maček: v istem hipu ko mu stopiš na rep se zadere na drugem koncu. Največje/ hitrost kažejo tudi o-pravljivi in obrekljivi, posebno ženski jeziki, ki bliskovito hitro razne-sejo resnične in neresnične napake svojega bližnjega. 3. Zakonski mož se takrat najbolj vstraši, ko pride vtrujen z dela domov, pa vidi, da mu je žena, ki jo zelo ljubi, kljub temu pobegnila z ničvrednim človekom, mu pobrala ves denar in odpeljala tudi o-troke, tako da je izgubil ženo, denar in otroke. Ali more biti zanj še kaj hujšega? Še li more česa drugega bolj vstrašiti? — Vsi odgovori so bili prav zanimivi in nekateri med njimi zelo bistr6-umni in šaljivi. Še najbolj pa sta jo zadela g. Leo. Kunst iz Waukegana, 111., in g. And. Tom^c iz Johnstow-na, Pa. ki dobita nagrado, namreč lepi knjigi "Vojska na Balkanu in Vojska na daljnem vshodu." SEDAJ RAZPISUJEMO ŠE LEPŠO NOVO NAGRADO. ki jo dobi vsak, kdor nam pošlje kratko šaljivo zgodbico, lahko tudi več, Nli pa vsaj eno smešnico, obenem pa dva nova naročnika. Rojaki in rojakinje, odzovite se mnogoštevilno ! Urednik. podpirajte moža, ki yas podpira. FRANK SUHADOLNIK /eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, aH ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Dr. Richterjev Močan družinski liniment Pain-Expcller uporabljajo ie več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu. Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro odpomoc zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti. Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo. F. AD. RICHTER & CO., 3rd Ave. & 35th St., Brooklyn, Hew York SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikoy ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. L.- " Pozor! MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIč, 506 Summit St., JOLIET, ILL. Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droee, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske st^ke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! k. m. kapsa (General Hardwe store) V. ._ 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. Prikuplivo. — Igralec: "Ni li res, da je zelo ginljiv prizor, ko me v zadnjem dejanju ustrele?" Znanec: "Seveda, toda nekaj bi se moralo spremeniti". — '-'No, kaj pa?" "Ustreliti bi te morali že v prvem dejanju". __ SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave. Chicago, 111. Tel.: Canal 4108 ^J? Hf? ff? ^ fj? H|? Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC i mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan srese tudi kakor — prave doma delane vedno na razpolaga. 1912W. 22ad Sfc, — — — EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, HL ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-clas9 matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chi^ cago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Najstrašnejša vojska sedanjega časa (Piše And. Tomec, Johnstown, Pa.) stm. Dandanes je od katoliškega tiska največ odvisno. Odkod ta čudna slika, ta razkol, ta medsebojni boj med nami ameriškimi Slovenci? To v^e posledica, slabega tiska; pravzaprav posledica brezbrižnosti, zaspanosti na naši strani, posledica nevednosti in nepo-znanja časovnih potreb med našim narodom, katerega večina ni poznala pravih namenov slabega tiska, ki se je med njega vtihotapil kot navidezni prijatelj in so ga kot takega mnogi tudi sprejeli in se ga oklenili. Delal je zvito, preaneteno in potuhnjeno. Potem pa, ko se mu je posrečilo večji del naroda zavzeti duševno in ga zaslepiti, se je šele pokazal v svoji pravi luči. Zato je skrajni čas, da se vsi, ki hočemo veljati za katoličane, vzdra-mimo ln se sovražniku odločno postavimo v bran, da svojo vojsko ojači-mo in reorganiziramo, da ne le to branimo, kar nam skuša sovražnik vzeti, temveč, da si prizadevamo tudi nazaj dobiti, kar nam je že vzel. Zato naj se po vseh naših naselbinah razlega glasen vojni klic: V boj proti slabemu tisku! Na sveto vojsko za drage nam svetinje, ki nam jih sovražnik tepta v blato! Zdramimo vsakega, ki še ne ve za to vojsko ali ne ve, za kaj gre v tej vojski, opozorimo vsakega na dolžnost, ki mu jo nalaga ta vojska, da kot katolik dobro pozna svoje sovražnika in sovražnika svojih najdražjih svtinj, da jih zamore pred njim braniti! Kajti grenkega, le potem če bodo ljudje dobro poznali tega zakletega in smrtnega sovra-ga, če se bodo vsi zavedali te tihe, pa zato tem usodepolnejše vojske, ki dobiva svoje direktive naravnost in pekla, jih bo mogoče vneti in navdušiti za sveto vojsko dobrega tiska. Vsi na delo! Kdor hoče dandanes veljati za katoličana, mora v armado katoliškega tiska. Ne zahteva se od nikogar, da bi se moral obleči družino ivljenje izpostavljat v nevarnost in kri kako se syet obral Vsem tistim čitateljem, ki sprašujejo, Jqje je zloglasni Pavl< Zgaga , da ni nobenega glasu več od njega, naznanjamo, da je šel na — misijone. Pavle Zgaga je šel toraj na misijone, Konda ne bere več drugega kakor "Sunday Visitor" enega najbolj katoliških listov v Ameriki, Felček pa nosi gnila jajca po Chi-cagi in kolne, ako mu katero slučajno uide iz razdrapane in zašpeha-ne malhe. * * * - Felček, Zajček in Kundelj sede okoli okrogle mize in "žehtajo" ta ,•Vojska bo!" "Vojska je!" Kako grozen in pretresljiv je ta klic! Kako je ta klic pred leti pretresel Evropo ko se je začela svetovna vojska! v posebno uniformo, da bi vzel puško na ramo, pustil doma svojo f ^Vv^ ^ atC^VCSka SrCa m bl Jlh bl1 ŠC b0lJ' m °dŠel na svoje življenje izpostavljat v nevarno, ko bi bih ljudje ze naprej vedeli, kako krvava, kako grozna, kako usode-polna in dolgotrajna bo ta vojska; koliko hudega bo naredila, koliko gorja povzročila, koliko brezplodnih žrtev bo zahtevala, koliko življenj uničila, kolike rane bo vsekala človeštvu in kako strašne posledice bo pustila za seboj ... j \ i Na svetu so bile vedno vojske v večji ali manjši meri. Radi kakega koščka zemlje ali česa sličnega so prišle države v nesporazum med seboj in neredkokrat je vsled majhne iskre izbruhnila vojska. Vojske so pa različne. Vojska ne nastane samo radi zemlje ali časti med posameznimi državami in narodi, temveč vojska nastane tudi radi česa drugega in v drugačni obliki. Vojska je na svetu, odkar obstoji človeštvo; brez prestanka se bije neizprosen boj med dobrim in hudim, med resnico in lažjo, med pravico in krivico, boj med vero in nevero. Poseb- nes niti katoličan ni, kdor poleg spolnovanja svojih verskih dolžnosti prelivat. Ne! Kar se za to vojsko zahteva je tako lahko, da vsak lahko St°5!" Tudi "liberty bondov" ne zahteva nihče. Treba je samo podpirati m širiti katoliški tisk, naročati in drugim priporičati katoliške časnike in knjige. Mi potrebujemo v tej naši kot v vsaki drugi vojski poleg generalov, oficirjev, pijonirjev, urednikov, poročevalcev, dopisnikov in agitatorjev tudi navadnih prostakov: naročnikov in čitateljev. Četudi nimajo vsi enake naloge, pa je vseh enako treba in eni brez drugih ne morejo biti.— Za to vojsko so sposobni tudi otroci. Dandanes je vsakega katoličana dolžnost, podpirati kat. tisk, ker je njegova dolžnost braniti vero, kadar jo napadajo sovražniki. Vere pa ne brani, kdor ne podpira katoliškega tiska. Zato lahko rečemo, da danda- no pa je strašna ta vojska v sedanjih časih, ko so moči teme napele vse sile, da bi uničile vero in zadele katoliški cerkvi smrtni udarec, ter se v ne podpira katoliškega tiska in ni naročnik katoliških listov. Zatorej če še tako vestno spolnuješ svoje verske dolžnosti, če se še tako natančno rav. v nekaterih ozirih še veli- Kundelj (udari s pestjo po mizi) : "Harduš, fantje, mi ga tukaj cuka-mo, pater Skaza pa zbira za Narodni Dom l" Felček: "Pravijo, da je nabral že nad 25 tisoč !" Zajček (opotekajoče vstane, se sramežljivo vsekne jn začne) : "Slavna gospoda moja, jaz bom pa eno po vedal ! Le naj se trudijo frančiškani, če so tako neumni! Toda, nikar ne pozabite, da se bo svet še enkrat iz-brihtal .... jaz pravim, da se bo iz-brihtal, — mejduš, Kundelj, boš videl, da ga bomo izbrihtali . . . ampak ta šnops je pa od hudiča! . . . boste videli, da bomo svet izbrihtali in tedaj bomo vse farje spodili. Narodni Dom pri sv. Štefanu v Chica-gi bo naš! Prmejbiks, boste videli, da bo čez dvesto let Narodni Dom v naših rokah! . . . (se opoteče in pade nazaj na stol.) Felče in Kundelj ( vzdigneta fra- tem boju poslužujejo drugačnega, nevarnejšega orožja, kakor so se ga v naš po božjih in cerkvenih zapovedih če storiš nekdanjih časih. To orožje se je izkazalo kot najuspešnejše. Imenuje ko več kakor si dolžan, če si tudi v vseh bratovščini^če se še"takTpoko jkeline> : "živijo jZajček ! Čez dve-se — tisk. riš in morda celo d<> krvi s tem Se nis. katoiik v pravem enu ,sto let bo Narodni Dom naš! — Ta novica je pa vredna, da jo prav pošteno zalijemo!" * * * Felče: " Pri šimpanzovi bradi! krščansko, pošteno, svobodno življenje, gre za resnico in pravico, za vero, kleče moliš pred tabernakeljem, in daješ dolžno čast in hvalo svojemu n n o nncm 1 n ««« K1 a /v M M X^. ___ _ • ____i_ ______ ___1 v ■ J V tej vojski ne pokajo puške, ne grme topovi, ne preliva se kri kot aove, ce ne Dramš in ne varuješ svojega Gospoda pred njegovimi sovraž v navadni vojski. Vendar izgube v tej vojski so večje, gorje strašnejše, niki, ki preže zunaj, "da bi se polastili cerkve in izgnali Gospoda ven da i žrtve številnejše, posledice hujše. Kajti posledice te vojske niso mrtva bi oskrunili in onečastili njegov hram ter spremenili hišo molitve v hišo se za naš dušni in telesni blagor, za našo časno in večno srečo. J Gospodu, če se pa obenem ne meniš in ne brigaš za sovražnike Gospo*. !Kunde< kam si jo pa tako hitro o- |dove, če ne braniš in ne varuješ svoieea Gosooda ored nWnV,*mi e™*«^ fcvrl? Saj menda nisi z verige ušel?" Konda (teče, da škrici visoko fr-kotajo po zraku za njim) : "Nikar me ne zadržuj ! Ali ne veš, da gori katedrala sv. Petra in Pavla? Zdaj pa tečem gledat, če pride sv. Florijan z nebes gasit!" Felče: "A tako. Prav, prav! Če pride sv. Florijan, pa se mu še ti nastavi malo pod golido. Če se ne motim, se-ti je moralo hudo vneti v zgornjem "štuku!'* # * * Taki časopisi kakor je Glas Svobode, Prosveta, Glas Naroda, bi v starem kraju vsaj v peči in drugih neimenovanih krajih dosegli svoj kolikor toliko koristen namen. Tu v Ameriki pa res ne vem, za kaj naj bi se rabili. * * * J Kaj je nespametno? — Med drugim je nespametno tudi to, ako se človek tam češe ali praska, kjer ga ne, srbi, kakor je začel neki jo-urednik, Bog mu grehe od- trupla padlih žrtev, niso porušena mesta in požgame vasi, temveč kar je še hujše: z zmotami in krivimi nazori napolnjene glave, — zastrupljena vere in poštenja oropana srca, zgubljena nedolžnost, premagana pravica, skaljena ljubezen, zatrta svoboda, razdrto srečno in mirno družinsko življenje, razdejan red in mir, mladina brez vzgoje, nahujskane množice, izprijeni in podivjani ljudje, zaslepljeno ljudstvo, prevaran in zapeljan narod, nesrečna dežela, hudobija, sovraštvo, prepiri, protiverski fanatizem, pregrehe in zločini, splošen nered in zmešnjava, časna in večna nesreča posameznih. i ^ ?i Ali ni torej ta vojska slabega, pokvarjenega tiska, ki povzroča toliko hudega in zahteva take žrtve, v resnici nekaj strašnega? Žalosten in pretresljiv je pogled na kupe mrličev, na razdejanje in opustošenje navadne krvave vojske, a še žalostnejši in pretresljivejši je pogled na razvaline v človeških srcih, na uničenje vzvišenih idealov, na razdejanje mirnega in srečnega družinskega in družabnega življenja, pogled na opustošenje poštenih, vernih in nedolžnih src, razdejanje, ki ga povzroča vojska na papirju. Strašna pa je ta vojska tudi zato, ker ne trpi le nekaj časa kakor druge vojske, temveč divja naprej in naprej brez prestanka in brez premirja in brez upanja na konec. Toda to še ni "najhujše. Še hujše kot je vojska sama je to, da ljudje še ne vedo, da je sploh kaka vojska, da ne poznajo njenih groznih posledic, se zaradi tega zanjo nič ne zmenijo, in ne da bi se tega zavedali, postanejo žrtve te vojske, ter sami podpirajo ta boj proti katoličanstvu, obenem pa še mislijo, da so dobri katoličani. Kako lahko delo ima sovražnik pri takih ljudeh! Od dobrega, resničnega prijatelja beže. Onega, ki jim želi dobro in se zanje žrtvuje, sovražijo kot humbugarja in sleparja, pravega in resničnega sleparja pa se tako oklenejo, da jih vodi za nos kakor hoče. : - » Vzrok, da naš sovražnik zmaguje in da nam je povzročil že toliko škode, je ta, ker jih imamo na naši strani tako malo,* ki bi spoznali resnost položaja in sprevideli, za kaj gre ter se jih primeroma tako malo bori j ^ C" « l y /1 .^ J 4- Z A M M M — — A- — Z A- — T— ______ _ ____ _ ___ ^ • • * * hudičevo, hišo greha, in postavili na oltar mesto Boga vlačugo, kakor je svoječasno že zgodilo v Parizu! Več je torej vredno, da se za Boga potegneš in braniš njegovo čast, kakor če ga samo na tihem moliš in hvališ. Ni dandanes katoličanom bolj potrebnega kakor razširjen katoliški tisk. Tisk jih hoče uničiti in zatreti in samo tisk jih zamore tudi rešiti. Katoličan brez katoliškega tiska je vojak brez orožja. Vera brez katoliškega tiska je nezavarovan zaklad. Katoličnom, ki jim je res kaj mar za njihovo vero, duhovnike in cerkve, je katoliški tisk prva in najpogla-vitnejša skrb! Gojiti, pospeševati in vtrjevati krščansko življenje, opravljati razne pobožnosti, pa zanemarjati katoliški tisk, to znači dandanes ravno toliko kakor popravljati, prenavljati in krasiti hišo kadar gori, obenem pa pustiti, da jo požar vničuje, namesto, da bi najprej pogasili ogenj, ter jo rešili pred uničenjem. Za tem uspešnejši nastop dobrega tiska proti slabemu bi bili potrebni in koristni tudi časnikarski shodi, kjer bi se posvetovali o načinu najuspešnejšega bojevanja ter se vnemali in navduševali za delo na časnikarskem polju. Nn tak večji časnikarski shod naj bi se vršil vsako lete v eni izmed naših naselbin. Zbrali naj bi se vsi višji in nižji vojščaki uredniki,, njih sotrudniki in zastopniki in naročniki kat. listov, ter bi si dajali nasvete i navodila, kako se naj dela v dodoče. Drugi manjši shodi pa naj bi se vršili večkrat po naših naselbinah; pri tej priliki bi bilo tre ba ljudstvu predavati o velikanskem pomenu katoliškega tiska ter vzbujati pozornost in zanimanje za katoliško časnikarstvo. Splošno pa naj prevladuje načelo: "KATOLIČAN, KI NI NAROČEN NA KATOLIŠKI LIST IN NE PODPIRA KATOLIŠKEGA TI SKA, NI KATOLIČAN!" me lietski pusti! proti sovražnikom, med tem ko je nasprotni tabor ves na nogah proti nam. Nadaljni vzrok, da mi izgubljamo, naš sovražnik pa pridoviva, je ta, da je ca naši strani toliko omahljivcev in strahopetcev, da štejemo več dezer-terjev kakor pravih bojevnikov, ker jih na naši strani toliko sramotno zapusti svojo zastavo, ki pristopajo k sovražnikom kot janičarji. Koliko je med nami polovičarjev! Po imenu so katoličani, dejansko pa so sovražniki katoličanov. O, ko bi bili katoličani tako zvesti voji zastavi, kot so nasprotniki svoji, ko bi bili mi tako vneti kot so naši sovražniki, ko bi se mi vsaj tako branili kot nas oni napadajo, kako vsedrugače bi bilo med nami zdaj, kakor je! Pravijo, da smo Slovenci katoliški narod. Pa preštejte one, ki žive in delajo po svoji veri in one, ki to vero sovražijo, ali se vsaj ne zmenijo ne za njo, potem pa primerjajte oba števila in videli boste, da bi se morali veliko bolj po pravici imenovati brezverski narod kakor katoliški narod! Po številu naših cerkva se še lahko imenujemo katoliški narod, po številu naših listov in po moči našega tiska pa nikakor ne. Koliko listov imajo naši nasprotniki, koliko dnevnikov, tednikov in mesečnikov in kako so njihovi listi razširjen!! In mi katoličani? Dnevnika nobenega, en poltednik, en dvotednik in en mesečnik: to je vse! Pa pravimo, da smo katoliški narod! In dandanes je bolj merodajno znamenje prayega katolicizma število odločno katoliški listov, kakor pa število cerkev, kajti več ima katoliška vera prihodnosti od katoliških listov, ki jo branijo in zagovarjajo, kakor pa od cerkve, kjer se katoličani zbirajo k službi bižji in verskim pobožno- * * + + + * + + * * + + * * * * * Mi pošiljamo denar I na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. F. STEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * + * * * * + + + + * Zadnjič je bil naš tiskarski škrat že nekoliko utrujen, pa je po nesreči raztresel nekaj "šnofanca". Kdo se zmeni za to, saj'se kaj takega povsod pripeti! Pa glej ga spaka! Neka ponižna osebica je v Jolietu zaradi tega tako kihnila, da se je ilišalo po celi Ameriki. Presneto do'g mora biti ta nos. da seže iz Jolieta v Chicago! (Najbrž je pamet zato toliko krajša, ako je je sploh kaj!) — Kaj takega do zdaj še nismo slišali. Ta znameniti nos je dosegel vsekakor svetovni rekord. Ko bi imeli še sliko te prečudovite kumare, pa bila ta najnovejša in najzanimivejša novica. * * - * Zapazili smo, da v Jolietu nekdo "prijateljskim" očesom čuva nad nami. Že vidimo, da ste zelo "po-strežljivi". ZaJ vašo "pokrovitelj, sko" " dobrohotnost" se vam 4'iz dna srca" "najponižnejše" zahvaljujemo. Srce nas peče, da vam ne moremo posvečati več pozornosti. Toda. saj veste, kako je: pomanjkanje časa in jorostora! Zato se zelo bojimo . . . oprostitte ... ko bi se slučajno zgo-1ilo ... da vas za naprej sploh ome-uli ne bomo več. Seveda, brez zamere! V -__ . r-t- ■ VOLITVE V JULIJSKI BENEČIJI. V Julijski Benečiji tako se naziv-lje po italijanskem imenu "Venez-zia Giulia" primorsko goriško in istrsko ozemlje ki je po rapallski pogodbi pripadlo Italiji, se vrše volitve prve dni aprila. Slovenci bodo nastopili enotno in zastopali v rimskem parlamentu zahtevo po samoupravi priklopljenega ozemlja. Med našimi rojaki vlada lepa sloga in zmisel za pametno nestrankarsko narodno delo. Zaradi tega je upati, da bodo ob- prvih volitvah pod Italijo pokazali slovenski značaj Julijske Benečije. — Proslava aneksi-je je bila preložena samo za Trst, drugod pa se je vršila v nedeljo ■one 6. febr. Ljudsko štetje v Mariboru.—Službeni podatki o ljudskem štetju izkazujejo v Mariboru v celem 30.7^9 ... . . „ , . j«*" i^utiicmu <-»iaz.uictvii, arapaK prebivalcev, m sicer: 28.276 civilne- je brezčutno jezdil dalje. Ko je pri-ga prebivalstva in 2463 vojakov. — * ..... Vojak (rekrut) ustreljen? — V .Ljubljani se trdovratno vzdržuje tale vest f Nek orožnik je privedel 12. iebr. novinca z dežele v Ljubljano, ker se ni odzval vpoklicu. Dne 13, febr. zjutraj je hotel vojaški patrulji ubežati. Patrulja je streljala, bilo je v vojašnici kralja Petra I. Novinec je bil težko ranjen. Prepeljan v vojno bolnico je 13. febr. zjutraj umrl. Z nožem je zabodel Jožef Klimpf z Babnega polja 63letnega Lipovca Petra V vrat in ga je tako hudo ra- . „ _ 1 nil, da ni verjetno, da bi okreval. Klimpfa so orožniki aretirali. Aretirani Klimpf je priznal, da je ranil Lipovca, toda da ni nameraval za-bosti Lipovca, marveč Kazimirja Žagarja, s katerim sta se prej prepirala. Mrtvec, ki je jezdil konja. — Iz zagrebških "Novosti" posnamemo nastopni dogodek, ki se je nedavno pripetil v Bosni: Kmet Juro Ilidžo-vič iz vasi Kobilja glava je zbolel in sklenil podati se v bolnico v Sarajevu. Osedlal je svojega konja in krenil na pot. Konj je mirno nosil svojega gospodarja, poznavajoč že cesto proti Sarajevu. Med potom so ga srečevali razni znanci in ga pozdravljali, a na splošno začudenje ni Juro nobenemu odzdravil, ampak Novi zvonovi v lavantinski škofi. ji- — Podružnica Sv. Trojice pri Sv. Križu tik Slatine je dobila zvon, posvečen sv. Ceciliji ki so ga z običajnimi svečanostmi potegnili dne 6. t. m. v dosedaj osamljeni zvonik.— Velike zasluge za ta zvon si je pridobil predvsem č. g. nadžupnik Korošec ; tudi cerkvena ključarja, Janez Žurman in Andrej Skrabl, sta storila veliko v tem oziru. — Tudi mala župnija Gornja Ponikva, ki šteje jedva 700 duš, si je omislila dva nova#bronasta zvonova, ki sta bila jako lepa, ko je bila mlada. * * * Čudno je pa vendar resnica, -pričakujejo ravno tisti ljudje od nas največje požrtvovalnosti, ki nam sami izkažejo najmanj ljubeznivosti. * * * Veliko je takih prerokov, ki prerokujejo šele potem, ko se je dotič- na stvar že zgodila. * * * Ni še dolgo, kar sem videl na ulici žensko — morala je biti okoli petinštirideset — oblečeno v kratko krilo, da so se videle noge do kolena, rožnato napavdrano po licih, seveda, kako je stopala kakor kaka i61etna koketka. Holy Moyses! Kako smešno je, ako hočejo stare žene igrati uloge mladih deklet in želijo, da bi jih kdo občudoval! * * * sledeče tri prošnjeKremljev pitalistov in sebičnežev, reši nas o da Gospod! — Namišljenih svetnikov, reši nas, o Gospod! Ostudnih jezikov, reši nas, o Gospod! — * * * Stokrat boljši je oni, ki malo ob-Ijubuje, pa tisto izpolni, kakor oni, ki veliko obljubuje, pa malo ali pa nič ne izpolni. * * * Veselje je polovica življenja. Veselje! in navdušenost premaga vse težave in rodi uspehe. - * # * Kdor bi postal malodušen ker mu nasprotujejo bedaki, bi s tem samo dokazal, da je sam bedak. 13.607 moških in 14.669 žensk. Z vojaki skupaj je bilo 16.070 moških. Med temi prebivalci je 24.640 jugoslovanskih državljanov, tujcev je 1702, med temi 22 vojakov, jje neopredeljene državne pripadnosti pa i860 civilnih oseb in 16 vojakov.— Med Mariborčani je rimskih katolikov: 27.058 civilistov in 1006 vojakov; pravoslavne vere je 1350 vojakov 111 222 civilnih oseb; grko-kato-likov je 10 civilistov in 4 vojaki; protestantske konfesije je 812 civilistov in 9 vojakov; mohamedanske-ga veroizpovedanja je 165 vojakov in 2 civilista, izraelitske vere je 61 civilistov in 1 vojak; drugim veram pripada 5 civilistov in 2 vojaka; l>rez konfesije je 32 civilnih oseb. — Za svoj materni jezik je priznalo slovenščino kot materni jezik 20.374 -civilnih prebivalcev in 555 vojakov; srbohrvaščino 776 civilnih oseb in 1765 vojakov; ;druge slovanske jezike 404 civilne osebe in 32 vojakov; nemščino je priznalo za svoj materinski jezik 6455 civilnih oseb in 57 vojakov, italijanščino 93 civilnih o-seb in 1 vojak; madžarščino 60 civilistov in 22 vojakov; albanščino 33 vojakov; romunščino 7 civilnih -oseb in 2 vojaka. Druge jezike pa 33 ^civilnih oseb in 71 vojakov. Zunkovič upokojen. — Podpolkovnik M. Žunkovič, znani autor raz- . . . . .t sPel v mesto, je bila njegova nepo- Med civilnim prebivalstvom je bilo ___, . ... .. . „ « imena postava ljudem ze sumluva in so konja ustavili. Pokazalo se je, da je bil Juro mrtev. Bil je že popolnoma hladen, ker ga je smrt zadela takoj v začetku njegove poti. V smrtni borbi se je tako čvrsto o-prijel sedla, da ni mogel pasti s konja. Pred nekaj dnevi sem tudi videl bedaka, ki se je oblekel v novo obveljala skupno 195.000 K. Vplivni i lek0,M&e ^ V n°Ve ČevIje' si p0~ „ . ?? _ .yPllvni'vezmi na glavo cilinder, prižgal ci- možje male župnije so zbirali vztrajno in tako dolgo, dokler niso zbrali primerno svoto. Pač lep dokaz verskega navdušenja in požrtvovalnosti. Ponesrečen otrok. — Ko je cepil Fr. Sušnik v Sp. Beli drva, je segel šestletni sinček Josip pod sekiro ravno, ko je oče z njo zamahnil. Pri tem ga je vsekal v desno roko. Roparski umor v Daljnji vasi. V soboto, dne 12. t .m. zjutraj so. našli v Daljnji vasi št. 15 pri Ško- Neki pregovor pravi, da je glas ljudstva božji glas, drugi pregovor pa trdi, da je glas ljudstva hudičev glas . . . Katero je zdaj pravo? — ________^ __ Kadar govore ljudje slabo o. tebi, feljci mrtvo v njeni krvi 5oletno u-[bo® verjel drugemu pregovoru, ka-t ........dar pa govore slabo o drugih, boš verjel prvemu. * * * Povojna podivjanost. — Izobraževalno društvo na Dobrovi je priredilo v stari šoli na Vrhniki veselico: predstavljali so "Divjega lovca". O-kolu 4. popoldne je pa vdrlo več fantov v staro šolo, ki so poškodovali ključavnico, razbili 3 šipe in žaluzi-jo in zlomili 11 držajev grabelj Ja-gobu Bohlu. Orožniki so naznanili sodišču storilce: 6 fantov, od katerih je eden star 16 let, drugi 19 let, tretji 20 let, trije so pa stari 21 let. —-o-- UTRINKI. garo ter mislil f Zdaj sem pa silno imeniten gospod! * * * Ljubezen na jeziku in ljubezen v dejanju, to sta dve stvari, ki sta včasih bolj oddaljena ena od druge kakor nebo od pekla. ♦ * * Nekateri ljudje delajo samo za plačilo, drugi pj| tucfi zastonj, iz idealnosti in navdušenja. Prve hvalimo, druge pa opravljamo, kritiziramo in obrekujemo! * * * V litanije bi morali vstaviti še DmiTSTTO žitkarico Ivano Možina. Ležala je v svoji krvi zabodena v vrat. Morilec, kateremu so oblasti že na sledu, je umorjeno oropal. Pobegli roparski morilec. — Iz zaporov okrajnega sodišča v Kranju je pobegnil na Hudem rojeni čevljar Jožef Zupan, ki je bil radi roparskega umora zaprt. Ušel je dne 30. januarja ob pol 6. zvečer v družbi Štaj erca Baumgartnerja. Ob deveti zvečer sta prišla Zupan in Baum-gartner na Hudo k Zupanovim staršem; pri katerih sta spila nekaj mošta in jedla kruh. Zupan je rekel staršem, da ga je sodišče izpustilo, toda ker ga je sram domačih ljudi, mh znanstvenih publikacij, ki je bil gre po svetu. Zupan je doma preimenovan za komandanta osješke o-|obIekel perilo, vzel svojo delavsko kružne komande, je vpokojen. (knjižico in nekaj denarja in odšel. Med Jugoslavijo in sv. Stolico se Pobegnil je najbrže čez Ljubelj v bodo v kratkem pričela pogajanja, Nemško Avstrijo, ki naj določijo bodoče razmerje _ med cerkvijo in državo v Jugosla- ZA 5 NOVIH NAROČNIKOV DO- BITE BREZPLAČNO EDINOST. Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem. F. M. NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, » <4%: <♦> mm ym& ymec. >io> HARMONIKE! Kdor nikoli nič ne riskira, nikoli nič ne doseže. * * * Briga me prohibicija, saj kmalu še za zelje in krompir ne bom zaslužil ! * * * Marsikatera klepetulja misli, da t j 1 je velika svetnica, ker se pokriža1 Azdelulem m popravljam VSa-z jutra j in zvečer z blagoslovljeno! kovrstPe harmonike, bodisi vodo. * * * Pred petdesetimi leti so morale živeti na svetu same lepotice, zakaj ne dobite tako grde starejše ženske, ki bi Vam ne zatrjevala, da je -o kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo i in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ŠIRITE LIST "EDINOST"! ■ Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. ceJ\ eme FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: - CANAL 2534. a + + + + + + ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi širom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mil KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da je naše geslo: "Točno In pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na: jerič & železnikar, (Slovenska notarja.) + 1849 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. 4-* I * 4-* * 4- 4-+ 4» 4-4-4- 4-* 4-4* 4-4- 4-* 4» 4-4* 4-4-4-4» 4» 4-4- K. K. K. jr. lam svojo redno mesečno sejo m 'sako orvo nedeljo ▼ meseca v Knausovi Ivorani, cor- St- Cleir Are. and 62nd Str. N. E. Uradniki s* lete 1920. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonn« Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dsnn 1051 Addison Rd. W.; Društven/ edrarnik Dr. J. M. Seliskar na 6137 St Elatr Avenue* Novi člani se sprejemajo -v društvo >d 16-ra leta do 50-*a leta starosti Ib e zavarujejo za posmrtnino $1000 50000 Hi 350.00 nose društvo plačuje $6.00 to-lenske bol. potpore. Naie društvo sprejme tudi otroke v Kladinslci oddelek od 1 do 16 leta staro-a in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16, «tu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $1000 lacevanje društvenih ases- pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pretkani od zdravnika naj kasneje do 15-ine rsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni« e na *ori imenovane uradnike. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526, Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri "zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. frank sedlak's sons Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. dr. ohlendorfoya zdravila so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. ___ _ POZOR! POZOR! PRODA SE GROCERIJA blizu nove Slovenske šole in Narodnega Doma, ki se postavi v kratkem. Lepa prilika za podjetnega Slovenca, posebno za mesarja. Trgovina je prostorna, ter je rent sedaj še zelo nizek. — Pisma naslovite na "Lepa prilika", cf. Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. gospodična. 'Ljubljanskih (Iz Jak. Alešovčevih slik".) Gospodična ali "frajla" pravijo dandanes vsaki ženski, ki nosi gosposki klobuk ali vsaj kepo tujih las in dlake med svojimi lasmi na glavi, in ni ali ni še bila omožena. "Dekle" že ne mara nobena biti, čeprav sta njena roditelja celo ali vsaj napol kmetiška. Gospodična nima ne zgodovinskega, ne cerkveno- in ne posvetnopo-stavnega prava. Ženska namreč ni prišla na svet kot gospodična. Eva je bila takoj po stvar j en ju gospa, in v svetem pismu ni nikjer brati o kaki "gospodični" Adamovi. Cerkvena in posvetna postava govorita le o ženskah, omoženih in neomoženih; kvečemu še o hčerah, kar pa zadeva hčere vseh stanov, ne le gosposkih. Postavne ali zgodovinske pravice do tega pridevka torej nima ne mlada, .ne stara gospodična. Vendar ne bomo preiskavali, kako je prišla do nje^a, ker nam to ni nič mar. Jemati ji ta naslov, prepuščamo dotič-nim p. n. ženinom. Nahaja se gospodična ne le v Ljubljani in sploh po mestih, ampak že tudi po deželi, posebno po graščinah, in zadnji čas tudi po šolah kot učiteljica. Povsod se spozna po pisani obleki in po kuheltaj-čarski nemščini ali še celo po nem. ško-slovenski la§čini ali francoščini, če se je nauči le par besedi. Zlasti njena nemščina je klasična; še ljubljanske kuharice je ne govore lepše. Kako lepo, kako poetično i lirično n. pr. se glasi: "Jec gemer aber špa-ciren auf Roženpoh" — "aber vi zi aber šleht zint" — itd. Človek bi kar fta kolena padel pred tako stvarjo in T>i jo prosil, naj mu poje ves dan tako in še vso noč — zaspati bi pri tem ne mogel. Pa poglejmo, kako si človek misli gospodično. Najprej je ubogljivo dete, vojeno po starših, zlasti po skrbni materi; pozneje pa po šoli dobro vzgojeno bitje nežnih čuv_ stev, sramežljivo in dobrega srca; do 14. ali 15. leta pač nekoliko razi posajeno, a vendar še zaprto škodljivemu vnanjemu dihu. S 15. letom pa neha biti otrok: postane zamišljena; srce je Že bolj občutljivo za vnanje vtise; a njena Sramežljivost še večja; nedolžnost ji gleda iz oči, je razlita po vsem njenem bitju ; oko se deviško poveša pred silnim moškim očesom; rdečica oblije njeno gisto lice pred vsako nespodobno besedo; iz neoskrunjenih, še nedotaknjenih ust prihajajo le blage besede; strupeni dih sveta še ni zavel preko te nežne cvetice. To cisto bitje skriva v sebi brez števila blagih lastnosti; . napolnjeno je hrepenenja, ki pa še nima gotove podobe; v njenih prsih kipi in vre ; človeških strasti še ne pozna; ne razloči hlinjedja od resnice; sama je dobra skozinskozi, zato misli tudi o drugih enako, ker hudega še ni poizkusila. Tako bitje navdušuje pesnike in pisatelje; priganja mladeniče k blagim in pogumnim činom ; je ideal, ki ojači obupajoče irv popustljive; nagne marsikoga na pravo pot in kroti najhujše človeške strasti. Blagor mu, kdor more presaditi tako neoskrunjeno cvetico v svoj zakonski vrt! To je pa le površna podoba gospodične, kakršno si mislijo zaljubljeni sanjači in častivci ženskega spola; a ne taka, kakršna je v resnici. Da jo prav spoznamo, poišči-mo jo y nežni mladosti, na otročjih nogah. Prva odgoja se navadno prepušča pestunjam; "mama" se ne more ukvarjati z njo, ker bi ji bila povsod napoti. Potem pride — če moš-njiček to zmore — guvernanta (od-gojiteljica) v hišo. Ta je Francozinja ali pa vsaj Nemka, da le slovenski nič ne zna. Tudi poslom je strogo zapovedano, da govore z o-troki nemški. Odgojiteljica se potem ukvarja z mlado hčerko, ki dobi brž priimek "gospodična" — zlasti od tistih ga dobi, ki se hočejo prikupiti "mami" iz kateregakoli namena. Oče pri vsem tem nima nič drugega opraviti kot plačevati odgojiteljico in — če je nagnjen k temu — ji naskrivnem tudi dvoriti in se ji prilizovati, ako ona'to obraj-ta. — Če pa "cesar" take potrate ne dovoli, se odgojuje hčerka doma, t. j. da zna le tekati in kramljati, ima že besedo v hiši in zunaj nje; spušča se v vse družbe, kamor gre "mama"; posluša vse pogovore od-rastlih inje kmalu tako zrela, da jo občudujejo. Ko pa doraste za šolo, se pošlje — ona prve vrste — navadno v kak dekliški zavod; odkoder se vrne popolnoma izobražena in zrela za vse stanove sveta. Tam je namreč dobila svetovno omiko: ima najlepši okus qf oblačilih; izvedena je v vseh skrivnostih toalete; prebrala je več najslavnejših xomanqv in gleda zdaj na moški svet tako, kakor bi bil le zavoljo nje na svetu. Ona druge vrste pa pride v domače šole. A komaj pristopi 10. leto, že posnema od-rastle in ugaja ji, če jo spremljajo nezreli mladeniči iz šole domov — včasih po zakotnih potih — in ji po-dajejo med potom sladke besede.— Celo zaljubljena pisma že obrajta, čeravno so prepisana iz kakega "Briefstellerja",- To se godi še, dokler nosi kratka krila. Temhujše je pa. ko jih dobi do stopal. Takrat bi rada veljala^ že za popolnoma godno "gospodično", in ker ji narava noče naglo dati, kar si želi, pa naredi umetno. Opazila je namreč že na drugih, kako se da opehariti moško oko. Sreča, da imamo zdaj še pripravnice za učiteljice, ker tu se da še dopolniti, kar nezreli šolski učenki ni bilo dano. Tu se bistri um in čisti okus; nezrel mladenič brez dlake pod nosom ji že ni več spodoben spremljevavec; imeti mora že vsaj nekoliko nasada pravih brk ali brade, drugače ga gospica le T zaničljivo pogleduje postrani in odpravi z zasmehovanjem; njegova zaljubljena pisma se pa bero naglas prijateljicam, in tudi te pritrkavajo z zasmehovanjem. Da je odgoja gospodične popolna, se začne že v prav mladih letih u-čiti godbe -Jia glasoviru, na citrah, ali na goslih. Nekatere gospice pa celo slikarije —~vsega brez ozira na to, ima li talent za to ali nef ' Le če se uči petja, mora imeti zanje glas in posluh, drugače jo učitelj kmalu popusti. S 16. letom je pa navadno že tako izučena — posebno če se je lotila glasovira — da ji ročice kar bezljajo po glasoviru, in če to gledaš od blizu, se ti bo zdelo, kakor da gledaš koračiti tisto žuželko, ki se ji pravi "stonoga". Mama je jako ponosna na hčerko, in če je le količkaj družbe, jo *brž sili h glasoviru. "Čudovito dete" se izkraja brani, a ko sede za instrument, je ni več spraviti od njegaU Pohvala ji je gotova že zavoljo mame — o, tej se potem sveti obraz veselja in ponosa. Tudi javno se pokaže taka gospica v "kocertih" in pa "besedah" s kako kompozicijo, katero je" pa doma že tolikokrat preigrala, da: jo žvižgajo vsi vrabci po strehah o-koli njenega stanovanja in je prepodila z njo že vse podgane. Če je gospodična lepa, ji potem občinstvo ploska; če pa ni lepa, se pa še ne pokaže ne, akoravno je morda res u-metnica.. Vse to kazanje ima na mreč ta namen, da se opozori mkidi in stari moški neoženjeni svet na čudovito dete; kajti če je hčerka materi še tako drag biser, bi jo vendar oddala rajši prej kot poznejt^ali pa morda celo ne. So pa tudi tu izjeme — a vendar je pravi umetniški talent pri ljubljanskih gospicah tako redek kakor ljudje čes 2 metra veliki. S 16. letom je pa naša gospodična že zrela za svet. Sai je že vsestransko izobražena, in je že skoro ni reči. ki bi ji bila nova. Dokončal je odgojo že tudi plesni učitelj. Pri njem in po drugih družbah se jei naučila gospica koketnega vedenja, izgubila je plašnost in tisto neumno deviško sramežljivost — in angel nedolžnosti se obrača od nje, če je ni že popolnoma zapustil. Ko maj napol razvito cvetico že pelje mati na ples"— oblečeno po modi, t. j. tako, da obleka več razkriva kakor zakriva; zlasti zgoraj mora biti izrezana toliko, kolikor se le da — tako, da se že moški sramujejo zanjo in si ne upajo gledati te nagote. Zardeti pa njeno lice več ne more; njeno uho posluša še tako opolzke pogovore brez nevolje, n li če je ne. voljna, je to le navidez. Zdaj je vpeljana med svet. Dotja je imela ljubezenske spletkarije le s študenti in z mlajšimi komiji; zdaj teh ne mara več; okoli nje se smejo srnukati le komiji višje vrste, mladi trgovci, sinovi boljših ali vsaj dobrih hiš, mladi uradniki, pa tudi starejši jastrebi, ki so oskrunili že več golobic. Najbolj pa obrajta taka gospica lajtnante in nadlajtnante — sablja ji bolj imponira kakor gola pal-čica. O pravi ljubezni pa ni govo- riti, ker je njeno srce nezmo njo: vše je le igrača, da se pr čas in da so čuvstva vedno kol toliko razburjena." Med častivci prilizovavci pa dobi vendar ka za nekoliko časa prednost; a to trpi dolgo — kmalu naredi pros drugemu, ta tretjemu, tretji če mu itd. To trpi tako dolgb, da s njič nobenega več ni. (Dalje prihodnjič.) OGLASI V "EDINOSTI" IMAJO NAJVEČ VSPEHA! look out za pijače, katere so zdrave kot je TRIGLOV CAJ vroč prejden greste k počitku. MELISSA, zavoj 75c, 1000 ROŽE zavoj 75c, Encian (GENTIAN) zavoj 90c, in druga zelišča v zalogi. BRINJE iz starega kraja po i6e funt, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (wine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE JUICE $95 00 sod. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol auto-radiator in za vse tekočine ki imajo proof vsebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3 50. Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne. K naročilom je pridja-ti ček. money order ali draft. A HORWAT, 1903 W. 22nd St., Chicago, Illinois. Velikonočno pošiljanje denarja v domovino PO POŠTI IN BRZOJAVNO. na vse kraje Jugoslavije po pošti ali telegrafično po najnižji dnevni ceni. IZPLAČILO DOLARJEV v go tovem denarju po celi Jugoslaviji točno in s popolno garancijo. Mesta, v katerih stranke lahko osebno prejmejo poslani denar v dolarjih so: ZAGREB, OSIJEK, VRŠAC, ŠABAC, DUBROVNIK, SPLIT IN BROD. Za vsako pošiljatev od $100.00 se plača $3.00. Najmanjša cena je $1.00. PRODAJA SIFKART za vse linije po določeni ceni. SPREJEMAMO DENARNE ULOGE in plačujemo od njih 4% obresti. Dajamo nasvete in pojasnila o vseh vrstah poslov svojim bra-n Jugoslovanom popolnoma brezplačno. EMIL KISS, BANKIR, Second 133 Ave., New York. Severova zdravila vzdriujeXo zdravje v družinah. Izčisti svojo kri. Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je človek po veČini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaš sistem okoren, prebava nepravilna in udje več ali manj negibčni. S everas Blodal I (preje Severov Kričistilec) je pravo < > obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo blagodejno na izmenjavo vašega sistema, ki ga tako želite. Pomaga do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravljenje kožnih izpuščajev. Cena $1.25. Pri vseh lekarjih. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS? IOWA CENIK KNJIG katere ima v zalogi Knjigarna "AVE MARJA" 1849 W. 22nd St., .Chicago, I1L V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE: 1.00 Dušna paša ......................$1.50 Slava Gospodu,, z velikimi črkami.. 1 50 Lurška Alati Božja .............. lisofUmni kletar Priprava na smrt ................. 1.50 - Nebeška hraaa Kristusa .................... Življenje svetnikov I. in I.. del (stara izdaja) zvezek .....V.....4,00 Zore, Življenje svetnikov I. zvezek i.oo Zore, Življenje svetnikov II. zvezek i!oo 1.50 50 Vir življenja in svetosti .......... 1 Duhovni boj . 5 mamice, Škufea Sveta spoved ..................... j 50 Premišljevanje o Presvtem Reš- njem Telesu ................. Sv. Jožef ..................... Evaftgeljska zakladnica .......... 1 50 Krščanska mati .................. j*-0 Šmarnice, Volčič ................. 1 Sv. Rožni Venec ................ 1 -Q Marija Devica Majnikova Kraljica 1.50 Kruh življenja .................... 200 Večna Molitev............. * Molitevnik, Rev. K. Žaicrkjšek O F M 1.50 1.50 1.So 1.50 2.00 Gospodarski nauki ................ 5a Naše škodljive rastline 1.—5. zvezek .50 Poljedelstvo 1. in 2. snopič 11 del "50 L'trma živinoreja 1. in 2. snopič________50 Umni kmetovalec, n. in III. snopič .50 živali v podobah, 2 zvezek So Brstje .................... .............0 Cecilija, pesmarica I. in II. del po 100 Slovenska pesmarica I. in II. po.. i!oo poezije ...............................75 Slovenske legende ................................"50 Avstralija in nje otoki ................50 Bolgarija in Srbija .............. '50 Pri Severnih Slovanih ........................50 V Kelmorajn ........................................*50 Kitajci in Japonci'............"... '50 Podobe iz misijonskih dežel..............^50 Domači zdravnik * ........................ j 00, T, ..........- • ............... . Družina ....................... 200 Kako si ohranimo ljubo zdravje 1. Bodi moj naslednik Hvala Božja i.5o| 1.00! .50 -50 ravite se za neodvisnost CENIK KNJIG DRUŽBE MOHORJA. SV. Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samo zavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.' KASPAR STATE BANK / BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria". in III. del Jeruzalemski romar, dva zvezka po $ .50 Jedro katoliškega nauka .......... j 50 Kazalo za Slov. prijatelja Od blagosiovil.................... Kristusovo življenje in smrt......3.00 Križana usmiljenost"............. Krščansko katoliško nravoslovje Mesija, I. in II. del, zvezek....... Nebeška krona ................. Pamet in vera, I. II zvezek ............ Prilike P. Bonaventure ........... 75 Slovenski Goffine ............. 3'oa Slomšekovi pastirski listi.....*.... 50 V boj za temelje krščanske vere.. .50 \ teir\, znamenju boš zmagal ____ 50 Katoliška cerkev kraljestvo božje na zemlji ...................... Zgobe sv. pisma * I. in II. del zvezek .. Življenje .75 .75 .50 .50 •SO i.oo in 2. snopič ................ Pravljice ............ Na smrt obsojeni — Igra _ Rev Meško ................ Lešniki ............. Jagode ..............!!!!!!!!!!!!! Zimski večeri .......... Cerkvena zgodovina i., 2., 3. zvezek Boj za pravico, povest ............ Deseti brat, povest .............. Deteljica, povest .................. Fabijola ....................... * Izdajavec, povest ................. Križem sveta, povest.............. 50 Mati božja dobrega sveta..!!..!!!! .50 Na krivih potih, povest .......... .50 Oglenica, povest .................. 50 Perpetua, povest ................. 50 Pisana mati, povest .............. 50 Ptički brez gnezda, povest.........50 Razne povesti . ................... ^o Sorodstvo, povest ....!!!!!!.!!!!. 50 .5° .SO .50 .50 .50 .50 .50 .50 Svetloba in senca, povest .........50 našega Gospoda Jezusa Pri naročilih naslavljajte pisma na: Tvoje angeljevih češčenj .......... .50 Uporniki, povest...................50 \ eliki trgovec, povest .............50 Za srečo, povest .................. .50 Življenja trnjeva pot, povest .....! .50 Friderik Baraga ...................50 Franc Pire ....................... 50 Slovenske večernice od 41. zv. do 72 zv. po .50 slovenian franciscan press, 1849 West 22nd StREET CHICAGO, ELL. H -o—— H —A—- AMERIŠKA * 1 i * * J SLOVENKA t * _ * * Urejuje Miss Marica. 4)» * na krožnik in na vsako krpo naloži po eno žlico pripravljenega nadeva. Oblat od vseh strani podolgoma zvij in skupaj stisni, da nastanejo kloba-sice, ki jih pomoči v raztepeno jajce ter v krušne drobtine in rumeno na masti ocvri. Deni jih v skledo in nalij nanje čiste juhe. Na mizo jih lahko daš tudi kot samostojno jed s prikuho. ^ tfc It It ^^ tfc ^ razno POVSOD ENAKI PATRIOTI. Poljska vlada je prišla na( sled velikemu borznemu škandalu. Dognala je, da neprestaHegla padca čutnem uživanju, postal bo svoji poljske valute niso krivi Nemci, MODERNI MISIJONARJI. Popolnoma zgrešeno ravnajo nekateri pisatelji, ki opisujejo ženske kot manj vredna bitja od moških, leot bitja polna vsakovrstnih napak ir| slabosti, ki niso ustvarjena za drugo, kakor da trdo delajo in molče. S takim postopanjem delajo ženskam vnebovpijočo krivico. Res ne manjka tudi takih žensk, Ivi so v sramoto svojemu spolu —■, saj vemo, da tudi moški niso brez izjem — toda po večini so dobre in a- marsikaterem oziru daleč prekašajo moške. Sv. Frančišek asiški, najbolj priljubljeni svetnik v sedanjem modernem času, ki je celo protestantom silno simpatičen, je imel tako spoštovanje do žensk, da jih je vedno in povsod pozdravljal in se z največjo spoštljivostjo odkrival pred njimi. Spoštoval jih je zato, ker i-majo tako lep vzor: Mati božjo Marijo, ki je bila tudi ženska. Ta-Ico je rekel. Nekatere ženske so v resnici vredne najglobokejšega spoštovanja. — ^Marsikateri odseva že iz obraza, da . • .. , ... , , v ....... . . i telji in prijateljice naročene na Edi- je-njena duša lepša in cistejsa kakor A)- 1 , . • - . ~ . .. ... r J inostr" Ali dobivajo ze vsi Tvoji so- JU"U? a - 1 1Ja' , , , . - ... I rodniki, znanci in sosedje naš list v^ laka zena, tako dekle, ima velik _„_• l;- :> ^ , v. .. ... . .. „ — o------O" --- ------n-s1""'-« m-i " nu U131IUSU —. riškega premoga. Ne vedo, kam S and aversion, and when- she heard that i Hubby—"Oh, the billing part sticks premogom, ki gi pošilja Nemčija, T^J^TL'^? right" po dogovoru v Spaa. V sedanjem času ne mislimo, ne sodi mo in ne sklepamo sami, temveč vse to delajo časopisi mesto nas. Mi jih beremo in jim verjamemo. Kdor bere dobre, katoliške časopise, ta bo v svojem pravem prepričanje vedno bolj utrjen, kdor pa bere nasprotne časopise, bo polagoma postal mlačen v veri, v največ slučajih pa jo bo popolnoma izgubil, ker nima toliko prave izobrazbe, da bi znal vse, Kar bere, samostojno presoditi. Izgubil bo vero v posmrtno življenje, zgubil bo strah pred večnimj, kaz- premogom, ki ga pošilja Nemčija! r^fT'^5 theycensured Father & 1 J J Al c Govern for giving her Holy Com- munion every week. But that which prostrated her most frequently was her consciousness of having been the cause of her mother's ill-health. She moaned over that at night in her sleep, and once at her mother's bedside it broke from naravanin nrphivaktva na Franrn? her in Passionate regrets. The poor in-narascanju prebivalstva na francos- valid threw her arms up and brought the kem v prvi polovici 1920. leta pO- tear-stained face down to her own. snemamo, da se je v 90*departmen- . "Darling! listen to me. There's noth- __.. I innr tr\ rpni-A^rli C______ - NARAŠČANJE PORODOV NA FRANCOSKEM. Iz pravkar objavljene statistike o tih Francije, kje/ so vštete tako'po! ^o reproach yourself for. Six years ., v .. H j 1 knew I had the disease that s tak- Nemcih opustosene zemlje, kakor ing me now. Oh, my darling! I thank Alzacija, rodilo 424.668 otrok, umrlo God day and night for all that has hap- pa je v isti dobi 356.722 1919 1. pa pened. If !t *>a*n't happened, would we . . -/i t 1 ever know the extent of His mercy— je v 77 departementih bil na strani would we ever know the love and care of umrših in sicer 192.052. Opaža se His Blessed Mother? M^ry. asthore! tudi naraščanje ženitev; tako je bilo1 "e.ver fa,k thf f,fain' but thank . . , J , i Him always, for it all". v Parizu V prvi polovici 1920. leta Father McGovern too, heard of the 4033 porok več nego leta 1919., V ce- comments upon his cotfduct in regard to lem senskem departementu pa 11.82^ Mai7 Krai' but he them little at" . . , tention. He was not Mary's regular con- vec. Otrok se je v tem departemen- feSsor—he to ahom she had gone on tu todilo več 11.OOO. Vzroki so raz- the day of her restoration to her faith. lični; na vsak način je veliko po- sti11 received at intervals the burden of 4. A' 1 , { her conscience—but he knew sufficiently mogla tudi moralna propaganda za^ the state of her soul and he thankeJ ozdravljenje rodbinskega življenja, God every day of his life for the recovr oziroma boj zoper takozvani dvo-1 erv of this ooor- aPostaXe child. otroški sistem Mrs' Kral blessing the itrosKi sisrem. j daughter whose devotion had made the —_! close of her life so sweet, and Mary, harrowed to the quick by that death, Here and Hereafter.—"Agnes always finds something to harp on". "Yes; I only hope she'll be as fortunate in the next aorld". No Possible Objections.—"How do the Joneses seem to like their little two-room kitchenette apartment?7' "Oh. they have no room for complaint!" Certainly So.—Teacher (after lesson on snowx—"As we walk out on a cold winter day and look around, what do we see on every hand?" Pupil—"Gloves!" žlice moke in 1 debelo jajce, vse dobro premešaj. Z mokro roko napravi iz tega testa 12 cmokov, ki jih kuhaj 12 minut v vreli juhi. 25. Riževe klobasice za v juho. Prepraži 2 pesti riža na eni žlici masti, zalij ga s 3 osminkami gorke vode ali juhe in ga kuhaj 15 do 30 minut;; v ohlajenega ubij 1 jajce* pri-daj ^ pesti krušnih drobtin, drobno sesekljanega govejega, telečjega aH svinjskega kuhanega mesa ter vse I could go to neither father nor brother dobro premešaj. Nato razrezi obla- NE POZABITE, DA JE MAREC for sympathy. Regarding her as the to na štiri nrstP dnW in SirnW krno MESEC AGITACIJE ZA KA- 5ause of the.ir bereavement, it was hard- TOLIŠKI TISK! Deceived Wife.—"Trouble at home?" ze^yt ■ed inquired the sympathetic friend. "Serious", replied Mr. Meekton. "My wire went through my pockets last night". "And you are highly indignant?" "No. She is. She didn't find a thing". r...........y_____te na štiri prste dolge in široke krpe, nimi, vso svojo srečo bo iskal v jih naglo pomoči v vodo in položi Man of Few Words.—"What aid Ho-gan say when Kelly called him a liar?" "Nothin' much". "That's funny. Hogan used to be a hot-tempered guy". "Well, he never said a word except, 'Hace ye ha denough yet?'" Heroic Methods. Reginald once in a mood of choler Thrust his head unde ra traction-roller. The neighbors were strangely surprized to find cau'se 01 ineir uereavernem, it was nara- «-«-» unu ly strange that they should witness her,How th* *2i'-ap had broadened Reg- —„ __ ----. .. ---- gj, - Ojriel^wxth no attempt at pity or conso- \ y - ■m "Ta šopek", je dejal Mosterih, ga vzel v roke in ogledoval od vseh strani, "stane kakšnih deset kron". "No, prosim lepo", je ugovarjal Rumpel. *4 Kolikor si dal črez deset kron", je nadaljeval Mosterih, ^za toliko si bil osleparjen; častna beseda 1 gr-osem kron in pol takšnih šopkov, kodo osleparjen. Jaz ti dobavim po likor hočeš". "Prihodnjič se obrnem nate", se je jezil Rumpel. "Brez skrbi. Še provizijo bom dobil povrhu. Toda poglej ta nakit! Prosim, gospodična Berta, za en "In samo za pol ure", se je smejal prisiljeno Rumpel, "ker je škoda presedetr v sobi tak krasen večer". - "Pa se pojdimo izprehajat!" je vzkliknila Berta, ki si je bila izpre-mislila. 4'Jaz poznam jako lepo pot". Kmalu-so hiteli v glasnem šundru proti Peščati veseli mladi ljudje, da jih je komaj dohajala teta Mara, kr jih je nadzorovala. " Do vode dol!" je zavpila prešerna gospodična in preskočila močno ranto nad strmim bregom. "Bog ne daj!" jo je zadržala teta in prebledela od strahu. "Torej na ono strani" se je obrnila gospodična črez travnik, potem črez njivo, vprek, samo da ni bilo pota ali steze, ona spredaj, oba gospoda za njo. Če je zapirala prehod kakšna ograja, kakšen graben, je vzkliknila: "Crez!" rn presko- Koliko pa je škode?" Kaj škode! Ampak s travnika dol, pravim". "Če.Vam damo deset goldinarjev, ali smemo črez?" "Za deset goldinarjev pa smete plesati tod vso noč", je dejal mož, ko se je bila obrnrla Berta do obeh gospodov, da naj odštejeta to malenkost. Mož je vzel denar, se lepo zahvalil in zaklical družbi: "Pa se drugič !" N "Ali ste se zabavali dobro, gospod pi. Rumpel?" je vprašala pri večerji gospa. "Strašno dobro", je dejal Rum-jT&f. "Gorostasno", je dodal Mosterih. "Gospodična Berta ravna z nama kakor s svojim psičkom, ki ga zdaj gladi, zdaj vleče za uhlje". "Oh, mufi, ali slfšiš, kako me ob-rekujejo?" je dejala Berta in vzdignila psa in ga poljubila na gobec, trenutek! - Tu zapestnica; fino zla to, dvajset karatov, garantiramo, v I naglas smejali kmetje in se natihem sredi briljant, pravi briljant. In ta iezile kmetice. čila oviro in za njo Rumpel in, ko- ^a je kihnil in si začel s tačico bri-likor je mogel, Mosterih, da so se sati smrček. broša! Imenitno delo, vzorec iz Firence. In uhani, v vsakem cel biser, cel biser, ne razpolovljen. Kaj meniš, koliko je to stalo?" "Noben agent ne bi bolje hvalil svoje robe", je dejal Rumpel in se obrnil k damam, ki so tiho spogledovale. "Kaj hočeš? Mama mi je kupila, češ, tako zvanih pomenljivih daril, cvetic in zelenjadi, naj nikar ne nosim". Gospodično Berto je izborno zabaval prepir in pritrdila je zdaj enemu, zdaj drugemu gospodu; gospe in svakinji je bil mučen in gospod Glepš se ga je kmalu naveličal in odš£l v svojo pisarno, češ, zdaj je pač minul dolgčas v Javorju. In res se je tako videlo. Gospa je izpraševala Rumpla, kaj da je( novega v mestu, in Rumpel, ki je vedel mnogo povedati, je govoril počasi, važno in, kakor se mu je zdelo, duhovito. Toda kaj, ko mu je se gal vedno v besedo Mosterih, češ, da on to tudi ve in da bo povedal on in da je slišal on to drugače od druge popolnoma verodostojne strani. Berta se je smejala na ves glas, dočim si je vihal Rumpel v nejevolji brke in izkušal zaman s ponižujočim smehom in zaničljivim pogledom u-gnali vsiljivega tekmeca. "Pojdimo kvartat!" je plosknila gospodična z rokami, skočila na noge in stresla psa iz naročja. Silno rada je kvartala z gospodoma; zakaj igra je spravljala oba v naj zabavnejši zadrego. Dobivati si namreč nista upala, niti ugovarjati gospodični, če je pogledala kateri-' g krat v tuje kvarte, izgubljala pa tudi nista rada; zakaj Rumpel ni- i-mel denarja, Mosterih pa je stiskal. "Ddbro, gospodična", je dejal vdano Mosterih; "toda za majhen denar, da se ne razburi človek". "Ah, teta", je kričala gospodična na orfo stran, na pot, kjer se je zgražala teta kakor kokla, ki so ji ušle lade goske v lužo, "ali se to ne spodobi? Ne bodi huda. Saj smo na deželi. Poglej gospoda Mosteri-ha, kako je padelv kako kobaca iz grabna ! Rajski pogled ! Na kolenih je raztrgan, ah, ah, ah !" ,Zače-fa je ploskati z rokami. Izza grmovja pa se je pridušal star kmet, ki se je bil naveličal gledati. "To je moj travnik", je vpil in se pridušil še enkra\, če bi ga bfla morda prej preslišala gospoda. "Jaz ne pustim teptati otave". Oh, kako zanimivo!" se je sme- Po večerji pa je prišlo gospodični na misel, -da naj bi eden izmed gospodov naglas bral nekaj pesmi. Ker je vedela, da bere gospod Rumpel posebno dolgočasno, mu je pomolila drobno, krasno vezamo knjižico: "Ah, go^poc^ Rumpel, Vi nam boste brali • nekaj čarobnolepih pesmi Burnsovih. Prosim lepo". Z mirnim, dolgočasnim govorjenjem se je posrečilo že marsikake-mu visokeipti gospodu spravi tr kakšnega nepotrpežljivega demokrata tako iz ravnatežja, da se je zaletel v neprevidne besede. Tako je spravljalo Rumplovo branje Mosteriha mirno in polagoma v neznosno nejevoljo. Začel se je presedati, zehati, kašljati; brez uspeha. Razburjen je vstal, da bi ostavil družbo la'z roko, da naj miruje, in položila prst na usta, da naj posluša. Nazadnje je tudi njo posilil smeh ob tem branju in tej nepotrpežljivosti. Začeli je ploskati bralcu, sedla za klavir in zaigrala. "Gospod Mosterih", je dejala in mu podala note, "zdaj nam boste Vi kaj zapeli. 'Mloitev mlade device'. Lahko in prijetno. Prosim". Mosterih, kr je imel močan glas, a malo posluha, je ugovarjal, da še nikoli ni pel te pesmi, da zna samo eno, *V globoki kleti'. "Dobro. Pa 'V globoki kleti', ker ste tako neposlušni". "Kolikrat smo jo že slišali!" je dejal Rumpel. "Pa je vedno lepa", je odločrla Berta in Mosterih je pel, da je spravil vso družbo v najprijetnejšo raz-položenost. 'Lep'o je bilo", se je muzal pel. (Dalje prihodnjič.) uuiifiiiiiiiaiiuiiiiiiitaiiiiiuiiiiic3iiimiiifiic3iiiiiiiiniic3ii KDOR KUPUJE PIANO PLAYER-PIANO ali bi rad obrabljen piano zamenj« za novega, naj pride k meni! Imai na izbiro fine instrumente po zel( nizkih cenah. FRANK A. ŠINKOVEC, 1833 W. 22nd Place, Chicago, Mr. Šinkovec je postregel že več: našim rojakom v Chicagi in okolici, ko so kupovali piano. Vsi so zelt zadovoljni. On Vam bo za male denarje preskrbel instrument, da boste veseli. Vsem rojakom v Chicagi in okolici ga toplo priporočamo.. uiiiaiiiiitiiiuinuiiiiitiiiiaitHiiiitiimnutiiiiiiiauiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiuaBr VSI NE ZNAJO HITRO OBOGATETI. jala Berta. "Oče, ne bodite hudi![Toda zadržala ga je Berta, migni- John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ ««17 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. Vsa umetnost ameriškega trgovskega uspeha obstoji v tem, da znajo ameriški trgovci vedno na nov način svet opozarjati nase. Kdor ner zna vzbujati pozornosti, ne bo nikoli imel velikih uspehov. Z malimi cen-V ako jih znamo prav obrniti — si zamoremo prav veliko pridobiti. Velikansko omejenost kaže tisti trgovec in podjetnik, ki se boji izdati par centov za oglase. Ne zaveda se, da bi mu bili bogato povrnjeni, saj vedro na novo opozarjajo občinstvo, naj kupuje pri njem. Slovenski trgovci in podjetniki v Ameriki! Lepo priliko za uspešne* oglase Vam nudi velikonočna številka "Edinosti". Ako se oglasi sploh kdaj splačajo, potem bodite sigurni, da se bodo splačali sedaj ! Ne zamudite lepe prilike in nam nemudoma pošljite svoje oglase! S tem boste podpirali v resnici dobro, pravo katoliško podjetje, ki Vam bo slana roke v vseh ozirih, na drugi strani pa boste imeli tudi sami dobiček. Malenkostni stroški Vam bodo povrnjeni z bogatimi obrestmi. "Edinost"" ni razširjena samo po Clevelandu in Chicagi, temveč po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Opozarjamo _Vas, da bomo velikonočno številko tiskali nekoliko, prej, zato nam nemudoma odgovorite! CENIK KNJIG. ki smo jih ravnokar prejeli iz stare domovine. Poučne, zabavne in razne druge knjige. •e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluj« MO.^KF OBLEKE po naročilu točno in ccno POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. \ - Amerika in Amerikanci ..........$2.50 N Vojska na daljnem vzhodu, slikami 1.50 Vojska na Balkanu, s slikami............1.50 Vrtec, mladinska knjiga s slikami.. 1.50 Oliver Twist, vezano ..............3.00 Stepni Kralj Lear, povest....................1.00 Straža, povest ..........................................1.25 Zgodbe Napoleonskega Huzarja.... 1.25 Ivan Tavčar, povesti, vezano ............1.50 Pravila za oliko ....................................1.00 Skrivnost najdenke ................50 Poezije Franceta Prešerna ................1.00 Rodbina Polaneških, roman, vezano, 728 strani ............................................4.00 Naša zdravila ..........................................1.00 Fran Levstik, poezije............................1.00 Kobzar, povest ...............................1.00 Doktor Zober, izviren roman............1.25 Sosedov sin, spisal Jos. Jurčič............1.00 Jos. Jurčič, Spisi, IV. zvezek............1.25 Nasveti za hišo in dom.............1.25 Petelinov Janez ....................................1.25 S. Gregorčič, poezije ............................1.00 Martin Krpan, za mladino ................1.00 50 Korejska brata, povest, Rev. Spilman Preganjanje indijanskih misijonarjev, Rev. Spilman ...............50 Mlada mornarja, Rev. Spilman.....35 Valentin Vodnik, prvi slovenski pes- nik ■SO !U-IW JF-LJI—1 ^ffi POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem. Vzorniki prvega sv. Obhajila ...... i.oo Peter Rokodelčič, povest ...... f. .75, Mladost, korotanska povest .......5a Alešovec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina ...... 1.50 Vodnik marijanski ................ 1.00 Želišča v podobah .................50 Podrobni načrt za poučevanje verouka .............................25 Vojnimir ali Poganstvo in krst.....75 Jaromil, pravljica .................35 V zverinjaku, knjiga s podobami za otroke ......................... 1.00 Knjigovodstvo ................... 1.50 Slovensko-hrvatski katoliški shod, 1913 ............................ I.S£» Spolne bolezni .................... 1.00 Črna Gora, pripovedna pesem _______ .25 Temelji krščanstva, Dr. Svetina.....75 PP P . A , Kateheze za prvence...............75 gospodinjstvo ......•............. 1,50 D povest .....-.................75 ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111. " Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889." Trenutki oddiha, povesti...........75 Slovenski pravopis ................75 Kratka zgodovina slovenskega slovstva ............................ 1.25 Kraljica mučenica, zgodovinski roman ............................ 1.50 Večeri ob Lemanu ................ 1.00 Fran Erjavec, Izbrani spisi, povesti 1.25 • F. S. Finžgar, Pod svobodnim soln- t cem ............................ 1.25 Bob za mladi zob, pesmi za mladino .50 Taras Bulba, povest .............. 1.25 Angeljček, za mladino ............ 1.00 Sisto e Šesto, povest .............75 Kraljestvo čebel, mladinski spis.....75 Vojska in mir, misli seljskega modrijana ..........................75 Umni kmetovalec ..................50 Poljedelstvo ........................50 Bisernice, Ivan Šašelj ............ 1.00 Na potu v večnost, nabožna knjiga.. 1.00 Venec slovenskih povesti .......... 1.00 Zlatokopi, Spilman ................50 Iz moje celice, M. Elizabeta ...... 1.00 Stoletna pratika ...................50 Naša pota, kulturna-politična predavanja ......................•......50 Nebo žari, pesmi ..................50 Prihajač, povest ................... 1.00 Francoska slovnica ................50 Zločin v Sarajevu .................50 Pegam in Lamberger, povest.......75 Država brez Boga .................50 Slovenski Sadjar .................. loo Njiva, spisal Rev. Meško...........25 Knjiga o lepem vedenju, vezana____2.00 Austrijska ekspedicija..............50^. Don Kišot iz La Manhe...........35 Povestice, Tagore ......•.......... .45 Na valovih južnega morja pripovedka ...............................35 Boy, krasen roman, spisal A. Kalan 1.50 Zvesti sin, povest .................50 Patria, povesti iz irske junaške dobe .50 Cvetje na poti življenja, krasne poezije, M. Elizabeta .............. 1.00 Barvaste črepinje, povesti .........50 Pravoslavje, spisal Dr. Grivec.....75 Vstajenje, povest...................50 Odiseja, povest ....................75 Kazaki, povest ................... 1.0Q Na različnih potih, povest .........45 Narod, ki izumira .................45 Sv. Ciril in Metod ...............50 Orožrtovi spisi ....................50 Svetobor, povest .................. 1.00 Malo življenje, Dr. Detela ........ 1.00 Dve sliki. Rev. Meško ............ -75 Šotor Miru, poezije ...............75 Dedek je pravil, pravljice .........75 Cesar Maks in Mehika.............25 Car in tesar, pripovedka ...........35 Tri povesti grofa Leva Tolstega.....75 Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska povest .......................... 1,00 Hudo brezdno, povest .............75 Ju an Miseria, povest ............... i-OO Bitka pri Visu .....................75 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah vračunjena. Pisma naslavljajte: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L