C. kr. zavarovaluica. V naših daeli ai lasti država veliko ia vsepovsodi zasledimo njeae roke. Ako 8e mi izpovemo, kakor mialimo. aam to nikakor ae dopade, kajti bojimo ae, da nam postane s teai celo naše gibaaje, celo naše življenje nekam koačeao. In to ni dobro, prej ali alej se pokaže, da država ne daje ljudstvu življeaja, ampak oaa, če je veliko. tisto braai sam6; kedar pa pojema, ai ji ga možao okrepiti. Tako se mi nikakor ne navdušajemo za to, ako jemlje ona sedaj železnico za železnico v svoje roke. Lepo se to aicer kaže v miali, v djaaju pa je ali bode vsa draga,. more biti prav aeljuba podoba. Vendar ao gledč tega še aedaj različae miali. Naš vrli poslaaec, g M. Voanjak, je dne 21. jaaija meaoca izprožil lepo misel v drž. zbora. Oaa gre na to, da aaj država prevzame zavarovanje kmečkih pridelkov zoper mogočo škodo. Njegov govor, kakor ae nabaja v ateaograficnem zapisaiku, je ta-le: Visoka zboraica! Dovolil aem ai —kedar gre za to, ali ae naj meatu Stryj, ki je do tal pogorelo, iz držav. kaso dovoli 400.000 gold. posojila ali pa ne — ojjlasiti se aa beaedo ia aicer ,,pro" ; iz tega ae že tudi aamo po aebi razvidi, da ne bom govoril proti predloga, iato tako tadi ne bom proti njemu gla.soval. Lahko si namreč predočajem, da mora položaj meata Stryj tak biti, da je predlagana državna pomou na vsak aarin opravu-ena. Glaaoval bom torej za predlog. Zdi ae lni pa, da je ta nesreča v deaarstvenem ozira aaatala zato tako grozna, ker ae dotični posestniki niso bili v zadostai meri brigali, da bi bili avoje imetje primerao proti ogaja zavarovali. Vzrok t«<ra je po eui straai neka neskrbaost prebivalcev, po drugi pa tadi previaoki tarifi ia preveliki apravni stroaki našib zavarovalaih društev. Gle.de tega asojam si opozarjati pri tej priložnosti aa vpraaanje o podržavljenja zavarovalaic proti akodi po ogaja na aačela obligatorične«a zavarovanja vaeh atavb, izvzemem morebiti le tovarae ia k tistim pripadajoča poalopja. To bi aikakor ae bilo tako grozao zamotaao v admiiiiatrativnem ozira. kakor se to aekaterim dozdeva. Resaica je, da bi prva ocenitev vsoga bišaega ia goapodarskega poslopja maogo atala toda pomisliti je treba. da bi tak oceajen kataater ae eakrat napravil, potem pa za maogo let veljal, ter bi za pozneja leta druzega ne bilo treba, kakor le veatne razvidnosti zaaj ia maogo lct bi imeli inir v tej zadevi. (Rea je tako ! aa deaai) Ker bi ae premije za zavarovanje ob eaem z državaimi davki pobirale, bi tadi takaj ne bilo aikakih aitaosti v admiaiatrativaem oziru. Korist bi iraeli pri podržavljeaih zavarovalnicah dvojao. Prvič bi po požarib ne ališali aikjer tistega taljenja m piskanja po izgubljeaem premoženju, ker bi bila vaa poalopja, katera je ogenj vpepelil, zavarovaaa, ia bi bila toraj akoda že naprej pokrita. Druga koriat bi bile pa čisto majhiae premije, katere bi bile po združenju vseb zavarovaaih predmetov v eao aarao skapino prav lahko možne. Gospoda moja! Jako žal mi je, da se danes ne smem dalje v to zadevo apaščati. ker ai ravao vae prizadeva debate in razprave kolikor toliko omejiti Ravao tako ai že več prav iz tega vzroka ae upam priporočati, da bi ae tolikanj pdtrebao zavarovaaje proti toei vzprejelo v državno oakrbništvo. Pač pa moratn kljaba vaemu napora, da se omejč debate. že aa nekaj opozoriti, kar je z daaaaajo debato v zvezi, namreč na obili nakopičeni lea, ki je bil v aredi mesta Stryj. Le-ta je bil ogeaj toiikanj pospeševal. Tadi na Daaaja ae je ob posledajih požarih prav to opazovalo. Vsled tega je c. kr. miaister pozaeje tadi izdal naredbo, da ae v aotraajem mesta ae aniejo aikjer aahajati 8kladia(x.a za drva ali les. Zal, da se brigajo za te določbe ljadje po aveta premalo. V Celja n. pr. imate prav v sredi mesta cele skladovnice drv, katere bi, ko bi ae vžgale, strašno gorele. (Cujte! na de8ai.) Na podlagi tejra, kar sein razložil. proaim visoko vlado. aaj na podlagi prisilaega zavarovaaja dobro preadari podržavljeaje zavarovalaic proti ogajn in toči in da aadalje takoj aarooi, naj sc veeja skladiaea leaa ia drv iz mestuega okvirja neniadoma odpra%'ijo. (Dobro, dobro! na dcaai.)