Naravoznanstvo v Ijudski šoli. 16. Nihalo (Pendel).*) (Dalje.) Da nihalo iz prota ali druge kovine hitrejše niha, temu je vzrok tudi ta, da razni delki prota tudi nekoliko na to vplivajo. Ker se nihalo na mnogo načinov more rabiti, zaradi tega je ono tudi velike važnosti. Nihalo se rabi pri urah, da se tam izravna različno gibanje, kakoršno je vselej, naj se napravi že to gibanje s pomočjo uteži *) Glej 1. 6. t. 1. ali s pomočjo zmeti, potem pa nam daje tudi mero dolgosti določene inj nepremenljive velikosti. Nihalo rabijo tudi pri godbi za določenje takta. Zato zadostujel navadno nihalo na niti s kroglico; zove se s ptujo besedo Rhythmonom.JA nihalo je še v drugem obziru velike, velike važnosti. Slišali srao že da 38 palcev (t. j. 0-99 ali skoro 1 m.) dolgo nihaloj v vsaki sekundi en nihaj napravi, ali kar je vse eno, ono napravi v enejj minuti natanko 60 nihajev, zato tudi zovejo tako nihalo sekundnoj nihalo. Razume se tedaj, da raora sekundno nihalo imeti popolnomadoločeno dolgost. Ako bi bilo krajše, napravilo bi v enej minuti več kakor60 nihajev. in ako bi pak bilo dajše, napravilo bi jib manj. Sekundnonihalo kakega kraja se more rabiti kakor določena, nepremenljiva meraj dolgosti. Fizikarji so se vendar začmlili, ko so temu nasproti zapazili, daeno in tisto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega poveršja enakomnogo nihajev na minuto. Ako bi tedaj s takim nihalom potovali k polutniku, bi se prepričalida dela tam počasneje nihaje; tam namreč ne naredi v 1 sekundi popolnoma 1 nihaj, tedaj naredi na minuto manj kakor GO nihajev. Ako bi pa šli z nibalom k tečaju, tam bi pa zapazili ravno nasprotno; nihalo bi delalo hitreje nihaje, v 1 sekundi več kakor 1 nihaj, tedaj tudi v lniinuti več kakor 60 nibajev. Kako bi se to godilo in kaj bi bilo temu vzrok? — Znano nam je, da je privlačnost zetnlje, ktera dela, da nihalo niha. Ako tedaj jedno in tisto nihalo na polutniku počasniše in na tečaju pa hitreje niha, mora tedaj biti gotovo tam težnost slabeja, tukaj pa močneja. Kako bi si li razložili to različno silo privlačnosti zemlje? — Spominjamo se, da smo slišali, da privlačnost vsacega telesa, tedaj tudi naše zemlje zavoljo oddaljenosti peša in se manjša. Kolikor bolj se od zemlje, in tako od zemljskega središča oddaljimo, toliko slabeji je tudi vplivanje privlačnosti. Razne poskušinje, ktere so se veršile na raznih visočinah z nihalom so to pokazale. Tudi je nam znano razmerje, v kterem pojema in odjenjuje vplivanje težnosti; to se namreč verši v razmerji kvadratnih števil oddaljenosti, tako, da je pri 2kratni oddaljenosti vpliv 4krat tako slab, pri 3kratni 9krat in pri 4kratni oddaljenosti pa 16krat tako slab. Ako tedaj vse to premislimo, toraj moramo iz tega tudi sklepati, da smo na polutniku bolj daleč od zerneljskega središča, kakor na tečaju. In ako še pomislimo na oblino podobo naše zemlje, tedaj moramo priti po vsem tem do prepričanja, da naša zemlja ne more biti prava obla ali popolna krogla, ampak je na tečajib nekoliko splošnjena. Iz tega se tudi sklepa, da je premer zemlje na ijplutniku 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le 1713 '/8 milj. — SredoU>;nost, ktero ima zemlja zato, ker se verti, pa tudi pripomore, da je nihanje na polutniku počasneje. — Tako je tedaj nihalo ono orodje, ktero nam je pravo podobo naše zemlje pojasniti pomoglo! Pa še več; s pomočjo nihala so celo našo zemljo tehtali, tako, da je sedaj nam nje teža znana. Pravijo, da znaša ta 14 kvadrillijonov funtov. — Pa še več kakor to! na ta način in s pomočjo nihala prišli so celo tudi do zpoznanja, da naša zemlja sestoji povprek iz snovi, ktera je nekoliko lažje od železa, namreč 5y2krat tako težka, kakor voda. Dalje so spoznali, da je na zemljini poveršini snov lažja, ter da snov proti globokosti na teži raste, in končno, da je v znotranjem naše zemlje sicer obilno votlin, da pa zemlja sama ne sebi ni votla obla. — Kako da so učenjaki do takih in enakih sklepov dospeli, hočem omeniti le bolj ob kratkem, da spoznate, kako težavno in zamudno delo je tako preiskavanje! Znano nam je, da privlačnost raste z množino; 2krat tako težka železna krogla vpliva še enkrat tako močno po svoji privlačnosti na kako telo. Iz snovi ali teže kakega telesa zamoremo tedaj sklepati na njega privlačnost. Nasprotno zamoremo pa zopet od velikosti privlačnosti sklepati na velikost ali težo snovi, iz ktere izhaja ona sila. Pri dvakratni tako veliki privlačnosti sme se misliti tudi dvakrat tako velika teža snovi. — Privlačnost zemlje je, ktera nihalo zaniba. To naredi pa tudi rudninska krogla. Ker je pa ta dosti manjša, tedaj je naravno, da nihalo počasniše niha. Iz tega, kako počasi se verše nihaji ali iz majbnega števila nihajev o teku enega dneva preračunili so težo naše zemlje. Anglež Cavendish je prvi to poskušal. Konečno naj še omenim, da se je nihalo tudi rabilo za dokaze sukanja osi naše zemlje, po navodu Francoza Foucault-a od leta 1851. Naj tudi o tem le nekoliko omenim! — Ako nibalo zanihamo, tedaj dela nihaje v tisti ravni čerti sem in tje, ne zapustivši to čerto. Ko so tedaj v Parizu 56 funtov težko rudninsko kroglo na 200 čevljev dolgem nihalu zanihali, zapazili so, — da se je nihaio vedno bolj od svoje pervotne (nihavne) čerte oddaljevalo; ali prav za prav, da se je na tleh zaznamovane čerta polagoma vertila, ter nazadnje popolno sukanje doveršila. To se je godilo in se še vedno godi le vsled osinega sukanja zemlje. — Zakone nihala znašel je prvi slavni Italijan Galilei leta 1602. Neki svečnik bil je povod, da je ta slovečt mož začel zakone gibanja nihala bolj temeljito premišljevati. Vprašanja: Ktero pripravo imenujemo nihalo ? — Kaj je en nihaj ? — Kako se glasi pervi zakon nihala? — Kako pa se glasi dmgi? — Kakšen razloček je med nihalom iz niti in med nihalom s prota, ako sta oba enako dolga, glede dolgosti časa posameznih nihajev ? — Kje se rabi nihalo ? — Kdo je naredil pervi uro na nihalo ? — Za česa se nihalo še rabi ? —_ Kako je dolgo sekundno nihalo pri nas ? — Kako so s pomočjo nihala spoznali pravo podobo naše zemlje? — Kako sukanje na zemlje okolisvoje osi? — Kdoje bil pcrvi, kterije zakone nihala iznajdelj — Kaj je Galileja napotilo, da je gibanje nihala premišljeval?  (Dalje prih.)