03 glasba v ŠOLI IN VRTCU glasba v šoli in vrtcu | letnik XXII | 2019 | ISSN 1854-9721 | številka 3 Uvodnik Franc Križnar 1 Iz prakse v prakso Bojana Kralj 3 Slikanica brez besedila kot spodbuda za nastanek inštrumentalne skladbe za otroke Doris Keršic, Anja Slokan, Eva Širca 11 Ucinki Bachovih Cvetnih plesov na pozornost, koncentracijo, motivacijo in emocionalno stanje ucencev v glasbeni šoli Katja Alauf 16 Od spoznavanja not do igranja na ksilofon Etnomuzikologija Vesna Sever Borovnik 21 Naša dedišcina - kjer preteklost sreca prihodnost Ocene Franc Križnar 26 Albert Schweitzer, Johann Sebastian Bach – glasbeni pesnik 29 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018-2019 Lovorka Nemeš Dular 33 Zbornik Aci Bertoncelj – apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stol. Ivan Vrbancic 35 Ivan Sivec: Radovan Gobec. Mati Slovenija, tvoji smo sinovi PoroËila Ana Trojnar 38 Za razvoj poucevanja baletne umetnosti – že 10. seminar Kraljeve akademije za ples v Kamniku Nina Lorber 40 3. mednarodno tekmovanje IMMCC, Maribor 2019 Primož Kuret 43 Skladatelj Andrej Makor Franc Križnar 45 Domovinske pesmi v notni prilogi Notna priloga Domovinske pesmi | Glasba v šoli in vrtcu Revija Glasba v šoli in vrtcu | Leto 2019, št. 3, letnik XXII Glasba v šoli in vrtcu ter za zborovstvo, številka 3, letnik XXII, 2019 / ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik:00, faks 01/300 51 99 | Predstavnik: dr. Vinko Logaj | Uredništvo: ricia Shehan Campbell | Naslov uredništva:tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: franc.kriznar@siol.net | Urednica založbe: Simona Vozelj | ni pregled: Tina Sovic | Prevod povzetkov v anglešcino: s.p. | Oblikovanje: Anže Škerjanec | Racunalniški prelom: Medium d.o.o. | Tisk:Naklada: 440 izvodov. Letna narocnina (4 številke): prodaji je 13,00 €. V cenah je vkljucen DDV. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 | Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. | New York, ZDA) Bojana Kralj Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Slikanica brez besedila kot vzpodbuda za nastanek inštrumentalne skladbe za otroke Slikanica brez besedila je prvi stik otroka z umetnostjo (Pa­covská 1997), saj ilustracije omogocajo otroku sposobnost opazovanja in odkrivanja likovnih elementov. Ilustrator s po­dobami pripoveduje zgodbo, opiše dogodek, ki je povezan z otrokovim izkustvenim svetom. Ilustratorka Kveta Pacovská (1997) ugotavlja, da je slikanica prva umetnostna galerija za otroke. Mirandola (2012) pa, da bogastvo podobe/ilustracije, ki se odraža v podrobnostih, pri otroku razvija sposobnost opazovanja in odkrivanja vseh njenih elementov. S sklepa­njem otrok poveže vizualne podobe v smiselno celoto. Branje podob je odvisno od otrokove pozornosti in zmožnosti kon­centracije. Zato otrok ob vsakem ponovnem opazovanju sli­kanice odkrije nekaj novega. Branje ilustracij je proces, ki zah­teva razlicne zaznave na kognitivni in simbolni ravni. Berejo se oblike, barve, umestitev predmetov in oseb, ki jih vkljucuje vizualna podoba. Slikanice, ki ne vkljucujejo besedila in pred­stavijo skozi podobe/ilustracije celotno zgodbo, so slikanice brez besedila ali »tihe slikanice« (ang. wordless picture books, silent books) (Haramija in Batic, 2013, 24). Ilustrator s podo­bami pripoveduje zgodbo, ki je lahko pravljicna, domišljijska ali realisticna. Opiše dogodek, ki je povezan z otrokovim iz­kustvenim svetom oz. dogodek, ki ga otrok lahko preizkusi. Glasba pa je tista, ki omogoca ustvarjalcu, da z zvoki, šumi in toni ustvari skladbo z neglasbeno vsebino. Tako postane zvok pomemben dejavnik v interakciji z glasbeno idejo in ilustra­cijo. Skladbe s programsko vsebino vzbujajo asociacije, ki jih poslušalec sprejema ob doživljajskem poslušanju glasbe. Slikanica brez besedila Za nastanek skladbe sem izbrala slikanico brez besedila ko­rejske ilustratorke Suzy Lee: Wave (Val),1 ki daje možnost za ustvarjanje inštrumentalne skladbe s programsko vsebino, ob kateri izvajalec in poslušalec doživljata zvocne pojave kot sestavni del zgodbe. Za vsebino slikanice je ilustratorka uporabile tri elemente: soncen dan, radovedno deklico in igrivi val. Barvno je slikanica preprosta. Bela, sivo­crna in modra bar­va nastopajo v glavnih elementih slikanice. Pri nastanku posamezne ilustracije je upoštevala postavitev posameznih elementov na posamezno stran, stopnjevanje vsebine od leve proti desni, prenos barv z ene na drugo stran in stopnjevanje zgodbe skozi celo slikanico. 1 Suzy Lee je študirala slikarstvo v Londonu in Seulu. Slika z ogljem in akrilni­mi barvami ter nato digitalno obdeluje ilustracije. Slikanica Val je prejela vec nagrad, med drugim zlato medaljo ameriškega združenja ilustratorjev (Pažin, 2018). Izšla je tudi pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 2010. 2 Vsebina slikanice predstavlja deklico, ki nekega dne v sprem­stvu odrasle osebe (mame) pride na obalo in radovedno opa­zuje valovanje morja. Poleg deklice so na obali tudi galebi, ki jo spremljajo in se družijo z njo v zgodbi (gredo z njo v vodo, pobegnejo iz vode, vrnejo se skupaj na obalo). Val je predstav­ljen kot energicen, s prikazom moci, ki napade in vse vzame vase. Med deklico in valom nastopi interakcija. Ilustratorka je valovanje morja in radovednost deklice pri opazovanju valov ponazorila z deklicinim novim izkustvom doživljanja narav­nega pojava. Vsebina slikanice tako pripoveduje zgodbo igre, srecanja z mocjo narave in ustvarjanja novega prijateljstva. Stopnjevanje vseh treh elementov in nastanek razlicnih zvo­kov so možnosti in ideje za nastanek inštrumentalne skladbe. Vse to pa z uporabo razlicnih glasbil in elementov interpreta­cije omogoca interakcijo med izvajanjem in poslušanjem glas­be ter izkustvenim ucenjem in likovno ponazoritvijo narave. Priprava in izvedba Za izvedbo skladbe potrebujemo Orffova, ljudska in improvi­zirana glasbila.2 Nekaj glasbil moramo izdelati sami ali skupaj z otroki. Izvedba skladbe je namenjena vecjemu številu izvajalcev. Potrebujemo: • oceanski boben. Tega lahko naredimo tudi sami. Za izdelavo potrebujemo dve kartonasti škatli in zrna soje. Škatli zlepi­mo in zavijemo v papir, katerega lahko ilustriramo ali nanj nalepimo slike s podobami morja. Za izvedbo potrebujemo štiri oceanske bobne. Škatlo držimo v rokah in jo premika­mo navzdol in navzgor. Z njimi izvajamo zvoke valovanje morja (glasno izvajanje). • žogice z zrni. Uporabimo žogice, v katerih je bil sladoled. Vanje damo nekaj cajnih žlic soje, lahko pa tudi manjše perlice (3 mm). Potrebujemo 6–8 žogic. Igramo tako, da ima vsak izvajalec dve žogici, ki jih pocasi, izmenicno ko­tali po mizi v levo in desno smer. Z njimi izvajajmo zvoke tihega valovanje. • škatlo z morskimi školjkami. Ob morju naberemo školjke in polže, jih operemo in posušimo. Postavimo jih v škatlo. Igramo tako, da z rokama – izmenjaje, prijemamo in spuš­camo školjke v razlicnih ritmicnih vzorcih. Ti naj bodo raznoliki, ker predstavljajo korakanje radovedne deklice pri opazovanju in doživljanju valov. • glinene pišcali/pticke. Potrebujemo 3–4 glinene pišcali, v katere nalijemo vodo ali pa so brez vode. Vanje pihamo. Pri izvajanju vstopajo glasbila zaporedoma, glasnost igranja je odvisna od posameznega izvajalca. • zvocni/kovinski niz. Za izvedbo potrebujemo enega. Igra­mo tako, da s prsti desne roke potegnemo po visecih ceveh Peter Kus jih imenuje izvirna glasbila, saj gre za izdelavo glasbil, ki jih lahko izdelajo otroci sami ali pa ob pomoci odrasle osebe (Kus, 2010: 5). Slikanica brez besedila kot vzpodbuda za nastanek inštrumentalne skladbe za otroke (glissando). Glasbilo predstavlja soncen dan, zato je le v uvodu in zakljucku skladbe. • metalofonske resonatorje. Potrebujemo posamezne plošci­ce in udarjalke. Sestavimo melodicni vzorec za posamezne izvajalce. Vsak izvajalec ima enega ali dva metalofonska re­sonatorja. Število melodicnih vzorcev sestavimo glede na število otrok, ki jih imamo (npr. c1 – e1 – g1, f1 – a1 – c2, d2 – f2 – g2, e2 – g2­ c3). Izvajamo vsak melodicen vzorec posa­mezno (kot melodicen motiv) in nato tudi istocasno skupaj (kot harmonicen motiv). Izvajalce razdelimo v štiri skupi­ne, saj vsak motiv predstavlja harmonsko funkcijo: toniko, subdominanto, dominanto in toniko. • triangel. Ce imamo vecje število izvajalcev, pa lahko štiri triangle. S trianglom izvajamo zakljucek posameznega melodicnega vzorca, ki ga igramo z metalofonskimi reso­natorji v medigri posameznih motivov tonike, subdomi­nante, dominante in tonike. • pomladni boben/boben za grom. Potrebujemo dva do tri bobne. Vsak izvajalec ima enega. Ce imamo glasbila razlicnih velikosti, zacne igro motiva najmanjše glasbilo, šele nato vecja. S tresenjem glasbila stopnjujemo dinamiko, ki je sestavni del skladbe. Ko imamo glasbila pripravljena in izbrana, uredimo še pros­tor. Izvajalci so lahko postavljeni v krogu ali pa mize posta­vimo v sredino prostora, okrog pa ostala glasbila. Na mize postavimo metalofonske resonatorje, žogice z zrni in škatlo z morskimi školjkami. Ob straneh postavimo: oceanske bob­ne, pomladne bobne (ali bobne za grom), glinene pišcali in kovinski/zvocni niz. Triangle postavimo med metalofonske resonatorje, saj vsaka skupina izvaja melodicni vzorec v za­poredju: tonika – triangel, subdominanta – triangel, domi­nanta – triangel, tonika – triangel. Med posameznimi sku­pinami glasbil mora biti dovolj prostora za dirigenta. Ta ima vlogo »radovedne deklice«, ki nakazuje vstope posameznim glasbilom oz. skupinam glasbil. Dirigent je pri zacetni izved­bi odrasla oseba (vzgojitelj, ucitelj), kasneje lahko vlogo pre­vzame otrok. Pred izvedbo skladbe z glasbili pripravimo izvajalce, v našem primeru otroke, na pripravo za igranje s posameznimi glasbili. Z otroki izvajamo vaje za izdih (priprava za igranje na glinene pišcali), vaje za sprošcenost rok (priprava za igro oceanskega in pomladnega bobna, triangla, kotaljenja žogic, igranje na me­talofonske resonatorje, kovinski niz in igro drobljenja/dvigo­vanja morskih školjk) in vaje za pozornost (dirigentovi gibi). Otrokom predstavimo posamezna glasbila in nacine igra­nja. Razdelimo jim glasbila in jih razporedimo po prostoru. Glasbila preizkusijo, pozorno poslušajo zvocno barvo in va­dijo nacin igranja. Sledi izvedba skladbe s posameznimi glas­bili oz. skupinami po delih. Ob tem usmerimo pozornost na izvedbo posameznega glasbila oz. skupine glasbil, da otroci doživijo zvocne motive skladbe. Nato sledi izvedba skladbe v celoti, pri kateri pazimo na estetsko izvajanje skladbe. Zapis skladbe je sestavljen iz razlicnih simbolov za posame­zna glasbila, le pri uporabi metalofonskih resonatorjev je uporabljen notni zapis. Legenda simbolov: Oceanski Kovinski/ boben zvocni niz (škatla z zrni soje) Pomladna Škatla z mor­ bobna skimi (veliki in školjkami mali) Glinene Žogice z zrni pišcali Simboli pri posameznih glasbilih ne prikazujejo trajanja in casa izvajanja posameznih zvocnih idej/motivov, zato je to pre­pušceno dirigentu. Ta z nakazovanjem vstopov posameznim glasbilom oz. skupinam omogoci, da izvajalci doživljajo zvocno slikanje posameznih delov v casovnih zaporedjih. Ce dirigent podrobno »prebere« slikanico brez besedila in jo analizira, mu bo izvajanje skladbe zanimivo in doživeto. Razumevanje vsebi­ne slikanice je pogoj za doživljanje in izvajanje skladbe. Sklep Slikanica brez besedila ponudi možnost za medpodrocno in medpredmetno povezovanje na razlicnih umetniških ravneh (likovno, glasbeno, gibalno, besedno). Bernik (2015) ugota­vlja, da je glasba od vseh umetnosti najcistejša umetnost. Meni, »da težko razlikujemo vsebino od oblike, zvok od spo­rocila. Vse se v glasbi prepleta v razlicne plasti in prehode med njimi. Glasba ima veliko oblast nad clovekom in njego­vimi custvenimi stanji. Poslušamo jo s cutili, dojemamo jo celostno in custveno. Poslušalec zaznava najprej zvocne obli­ke in njihovo gibanje, zaporedje zvokov in njihove povezave, šele nato zvocno dogajanje in dinamiko. Zvocne predstave se v poslušalcu postopoma sestavljajo v smiselne zveze, nato šele v doloceno celoto. Zaporedje zvokov ustvarja odmev­nost, ki se asociativno povezuje z zvocnimi predstavami v realnem življenju (Bernik, 2015, 215–216). skladbe za otroke skladbe za otroke skladbe za otroke Eva Širca Studeno pri Postojni Doris KeršiË Pristava pri Mestinju Anja Slokan Ljutomer UËinki Bachovih cvetnih plesov na pozornost, koncentracijo, motivacijo in emocionalno stanje uËencev v glasbeni šoli Effects of Bach Flower Dances on Attention, Concentration, Motivation and Emotional State of Pupils at Music School IzvleËek Clanek predstavlja Bachove cvetne plese in že izvedene raziskave o njihovih vplivih. V sklopu petmesecnega projekta smo ugotavljali ucinke Bachovih cvetnih plesov na ucence, ki obiskujejo glasbeno šolo. Osredotocili smo se na ucinke plesov na emocionalno stanje, kon­centracijo in pozornost ter motivacijo ucencev pri inštrumentalnem pouku in skupinskem pouku nauka o glasbi. Spremljali smo tudi motivacijo ucencev za izvajanje Bachovih cvetnih plesov. Dobljeni rezultati kažejo, da so Bachovi cvetni plesi na udeležence pozitivno vplivali, predvsem pri koncentraciji in pozornosti. Kljucne besede: inštrumentalni pouk, nauk o glasbi, izboljšanje pozornosti Abstract The article presents the Bach Flower Dances and the research that has already been conducted regarding their impact. During a five-month project we assessed the effects of Bach Flower Dances on pupils at­tending a music school. We focused on how the dances influence the pupils’ emotional state, concentration, attention, and motivation dur­ing instrumental lessons and during group music theory lessons. We also monitored the pupils’ motivation for performing the Bach Flower Dances. The results obtained show that the Bach Flower Dances had a positive impact on the participants, especially with regard to their concentration and attention. Key words: instrumental lessons, music theory, improving attention Uvod Sodoben nacin življenja in obilica vsakodnevnih opravil pred nas postavljata potrebo po vzpostavljanju custvene uravnoteženosti in notranjega miru. Sodobni nacin življe­nja se kaže tudi v šolskem sistemu, ki je zasnovan tako, da je kolicina pridobljenega znanja pomembnejša od celostne vzgoje ucencev. Ucitelji, ki se te problematike zavedajo, išcejo razlicne rešitve, kako v pouk vnesti dejavnosti, pri katerih se ucenci sprostijo in tako ucinkoviteje obvladujejo izvajanje ucnega procesa. V tem prispevku bomo predstavili uporabo Bachovih cvetnih plesov v glasbeni šoli kot eno izmed mož­nih sredstev pri vzpostavljanju notranje custvene stabilnosti in umirjenosti, ki sta osnovi kakovostnemu izvajanju ucne­ga procesa in celostnem (glasbenem) razvoju posameznika. Plese je na temeljih Bachove cvetne terapije zasnovala Ana­stasia Geng. Dosedanje raziskave uporabe Bachovih cvetnih plesov pri pouku (Pesek, Cagran, 2010; Selimovic, Pesek, 2015) so bile izvedene med ucenci osnovnih šol in so poka­zale pozitivne ucinke – v izboljšanju pozornosti, koncentra­cije in motivacije za delo. V glasbenih šolah tovrstna študija še ni bila izvedena, zato smo naredili raziskavo, pri kateri smo opazovali vplive Bachovih cvetnih plesov na ucence pri pouku inštrumenta in nauka o glasbi. Ucenci glasbenih šol so pri pouku inštrumenta individualno izpostavljeni, veliko­krat tudi pri nauku o glasbi, kar je lahko velik izziv. Ucitelj se tako sooca z vprašanji, kako pri ucencih doseci motiviranost za ucno delo, kako izboljšati pozornost ter koncentracijo pri pouku in kako to ohraniti tudi v stresnih situacijah. Ob tem so ucitelji glasbenih šol pri izboru ustreznih strategij prepu­šceni sami sebi, saj nimajo dodatne podpore v svetovalnih službah, ki bi usmerjale delo z ucenci z raznolikimi težavami pri igranju inštrumenta ali pri pouku nauka o glasbi. V nadal­jevanju bomo predstavili Edwarda Bacha in odkritje cvetnih esenc, Anastasio Geng in nastanek Bachovih cvetnih plesov ter opis izvedenega projekta z rezultati. Edward Bach in odkritje cvetnih esenc Angleški zdravnik Edward Bach je že v zgodnji mladosti ka­zal izredno moc volje in vztrajnosti ter socutje do ljudi in tudi vsega naravnega. Pri šestnajstih letih je pustil šolo in se odlo­cil, da bo delal v livarni svojega oceta, njegov pravi cilj pa je bil zdravniški poklic. Tako je med letoma 1903 in 1906 delal v tovarni, med delom pa opazoval, kako izcrpanost vpliva na zdravje delavcev. Ker ga je delo v tovarni izcrpalo, se je od­locil, da bo nadaljeval študij in se tako odlocil za medicino. Med študijem je pri knjigah preživel razmeroma malo casa. Veliko raje je bil med bolniki, saj je užival v prakticnem delu. Med opazovanjem je ugotovil, da enako zdravljenje ne ustavi iste bolezni pri vseh bolnikih enako in tako sklepal, da so pri UËinki Bachovih cvetnih plesov na pozornost, koncentracijo, motivacijo in emocionalno stanje uËencev v glasbeni šoli zdravljenju osebnost posameznika, njegovo custveno in du­ševno stanje pomembnejši, kakor njegova telesna simptoma­tika. Po koncanem študiju se je zaposlil kot zdravnik, vendar ga je radovednost gnala naprej, zato se je kmalu posvetil razi­skovanju. Prek svojih raziskav je spoznal, da ljudje z enakimi custvenimi ali vedenjskimi težavami velikokrat potrebujejo enako zdravljenje, ne glede na bolezen. Tako se je preselil na podeželje, kjer je iskal rastline, ki bi pomagale razlicnim skupinam ljudi. Med poskusi je ugotovil, da se moc rastlin skriva v njihovih cvetovih. Zaradi tega je zacel s cvetov na­birati roso, v kateri so se s soncem nabrale njene moci. Z neverjetno intuicijo je odkril 37 cvetnih esenc, 38. esenca pa je povezana s cisto izvirsko vodo. Omenjene esence zdravijo 38 negativnih clovekovih stanj in predstavljajo zakljuceno celoto (Ramsel Howard, 2005; Weeks, 2008). Anastasia Geng in nastanek Bachovih cvetnih plesov Sporocilnost cvetov, ki so del Bachove cvetne terapije, je Anastasia Geng ponesla še nekoliko dlje. Kot plesalka in koreografinja je po ustanovitvi lastne plesne skupine zacela ustvarjati plese, povezane z naravo. Mednje sodijo tudi Ba­chovi cvetni plesi, katerih osnova je latvijsko ljudsko plesno izrocilo, preprosti koraki pa odražajo znacilnosti posamez­nih cvetov. Plesi imajo tudi mocno socialno noto, saj se plešejo v krogu, ki je strnjen okrog središca s simbolnim pomenom. Simbol­ni pomen v središcu krožnega plesa predstavlja središce ve­solja oziroma vir vesoljne energije,iz katerega plesalci med plesom polnijo primanjkljaj lastne energije ali sprošcajo od­vecno energijo na telesni, custveni in duhovni ravni. Pri ple­sih se uporablja ljudska glasba iz svetovne zakladnice, veliko pa je ljudske glasbe iz Latvije. Anastasia Geng poudarja, da plesi ucinkujejo na um, nebesedno komunikacijo, ki poveže plesalce ter jim prinese notranjo umiritev ter omogoca vzdr­ževanje aktivnosti telesa in srca (Geng, 1999). SodelujoËi v projektu Projekt Bachovi cvetni plesi in njihova uporaba v glasbenih šolah sta izvedli Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in Zasebna glasbena šola Arsem, v sodelovanju s podjetjem Savit­ri, glasbeno­pedagoške dejavnosti, pisanje in izdajanje knjig. Projekt, ki je potekal v obdobju od februarja do vkljucno ju­nija 2019, sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njem smo sodelovali študentje Akademije za glasbo v Ljubljani s smeri glasbena pedagogika in glasbena umetnost Danaja Habjanic, Doris Keršic, Tilen Lancner, Anja Slokan in Eva Širca; pedagoška mentorja doc. dr. Gašper Troha (AGRFT Univerze v Ljublja­ni) in doc. dr. Katarina Zadnik (Akademija za glasbo Uni­verze v Ljubljani); ter delovni mentorici prof. Nataša Cetinski (Zasebna glasbena šola Arsem) in izr. prof. dr. Albinca Pesek (podjetje Savitri, glasbeno­pedagoške dejavnosti, pisanje in izdajanje knjig). Pedagoška mentorja sta usmerjala nacrtova­nje in izvajanje ucnega procesa ter delo študentov, spremljala in vodila celoten potek projekta ter vodila sestanke. Opis in cilji projekta Cilj projekta Bachovi cvetni plesi in njihova uporaba v glas­benih šolah je bil ugotoviti ucinke Bachovih cvetnih plesov na emocionalno stanje, pozornost in koncentracijo ter mo­tivacijo za ucni proces in nacrtovane dejavnosti pri indivi­dualnem pouku inštrumenta in skupinskem pouku nauka o glasbi. Pri ucencih smo opazovali tudi motivacijo za Bachove cvetne plese. Projekt smo izvedli v treh fazah. V prvi fazi (februar in marec 2019) smo se seznanili z Ba­chovimi cvetnimi plesi in z njimi povezano Bachovo cvet­no terapijo. Študentje smo samostojno študirali literaturo v povezavi z Bachovo cvetno terapijo ter Bachovimi cvetnimi plesi (v nadaljevanju BCP) ter se seznanili z ugotovitvami nekaterih že opravljenih raziskav o ucinkih BCP pri otrocih in odraslih. Delovna mentorica dr. Albinca Pesek je pred za­cetkom projekta vse sodelujoce seznanila z BCP ter z njimi povezano Bachovo cvetno terapijo ter nas naucila plesne ko­reografije in pomen nekaterih BCP, ki smo jih pri pouku v izvedbeni fazi projekta vodili študenti. Pripravili smo opazo­valne protokole za opazovanje posameznih izbranih ucencev pri individualnem pouku inštrumenta in skupinskem po­uku nauka o glasbi, s štirimi glavnimi podrocji opazovanja: emocionalno stanje, pozornost in koncentracija, motivacija za ucni proces in nacrtovane dejavnosti ter motivacija za Ba­chove cvetne plese. Odlocili smo se, da poleg individualnih opazovanj ucencev pri pouku inštrumenta in nauka o glasbi vkljucimo tudi opazovanje vseh ucencev v 1., 2. in 3. razredu nauka o glasbi. Tako smo pripravili anketni vprašalnik za sa­morefleksijo ucencev, ki smo ga v drugi fazi projekta upora­bili pri skupinskem pouku nauka o glasbi, namenjen pa je bil tudi posameznim opazovanim ucencem. Anketni vprašalnik je vkljuceval vprašanja o ucencevem pocutju med poukom nauka o glasbi (emocionalno stanje), zmožnosti sledenja uci­teljevim navodilom, motivaciji do prihodnjega obiska ure in pocutju med BCP. Podatke o ucencevem odnosu do plesa na­sploh smo pridobili v obdobju zacetnega preverjanja stanja ucencev, pred izvedbo projekta BCP. Ucenci so svoja stališca na posamezna vprašanja ovrednotili na osnovi Likertove le­stvice stališc (1–3), kjer je ocena 1 pomenila najbolj negati­ven odgovor in ocena 3 najbolj pozitiven. Na projektu smo izvedli preverjanje zacetnega stanja pred izvedbo BCP ter vmesnega in koncnega stanja po izvedenih Bachovih cvet­nih plesih. V drugi fazi projekta (april, maj in prva polovica junija 2019) smo izvajali Bachove cvetne plese pri pouku inštrumenta in nauka o glasbi. Sprva je bilo predvidenih 9 tednov opazovanj za vsakega ucenca, ki pa smo jih na koncu zaradi izostankov nekaterih ucencev razširili na 11 tednov. Študentje smo opa­zovali osem ucencev pri individualnem pouku inštrumenta in pri skupinskem pouku nauka o glasbi. Opazovali smo: 1) 7­letnega ucenca 1. razreda kitare in nauka v glasbi (v nadal­jevanju NGL), 2) 8­letnega ucenca 2. razreda violoncela in NGL, 3) 8­letnega ucenca 2. razreda kitare in NGL, 4) 9­letno ucenko 3. razreda violoncela in NGL, 5) 9­letnega ucenca 1. razreda saksofona in 3. razreda NGL, 6) 10­letnega ucenca 4. razreda kitare in 3. razreda NGL, 7) 10­letnega ucenca 1. razreda klarineta in NGL ter 8) 11­letno ucenko 2. razreda klarineta in 3. razreda NGL. Poleg individualnih opazovanj ucencev pri pouku inštrumenta in nauka o glasbi smo opa­zovali tudi vse ucence 1., 2. in 3. razreda nauka o glasbi in ucinke BCP na njihovo emocionalno stanje in ucno motiva­cijo med uro. V prvem tednu druge faze projekta smo izvedli opazovanje izhodišcnega stanja pri osmih opazovanih ucen­cih pri inštrumentalnem pouku in v 1., 2. in 3. razredu NGL. Plese, ki smo jih vodili študenti, smo med izvedbo projekta izvajali v zacetku ali v sredini ure, izbrali pa smo jih glede na potrebe (glede na predviden ucinek plesov) in želje ucen­cev ali z žrebom. Vsako uro smo izvedli pozdravni ples (»al achat«) in še en ples ali dva. Ucencem smo najprej razložili in demonstrirali korake, nato pa smo skupaj plesali ob glasbi. Pri skupinskem pouku smo plese izvajali v vecjem krogu z držanjem za roke, pri individualnem pouku inštrumenta pa zaradi premajhnega števila plesalcev brez držanja za roke. Po vsaki uri skupinskega pouka so ucenci izpolnili zgoraj opi­sane anketne vprašalnike. Samorefleksije ucencev pri pouku nauka o glasbi, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo analizirali v vmesni in zakljucni fazi izvedbe projekta. S samorefleksijami smo ugotovili, da so tudi na nas študente plesi vplivali zelo blagodejno, nas umirili ter nam omogo­cili zbrano nadaljnje delo. Obremenitev s plesnimi koraki je postopoma izginila, kar nam je omogocilo vecjo osredotoce­nost na medsebojno povezanost in opazovanje ucencev. V tretji in zakljucni fazi projekta smo zbrali in analizirali pridobljene podatke o vplivu BCP v glasbeni šoli. Zbrali in analizirali smo pridobljene podatke z opazovalnimi protoko­li osmih opazovanih ucencev, anketnimi vprašalniki opazo­vanih ucencev in treh opazovanih razredov nauka o glasbi, analizirali smo tudi samorefleksije študentov, ki smo jih za­pisali po vsaki izvedeni fazi projekta. Rezultati projekta UËinki Bachovih cvetnih plesov na posamezen razred Ucenci skupinskega pouka nauka o glasbi so plese zelo dobro sprejeli. Vecina je med plesi uživala ter se ob plesu sprostila. Analiza podatkov je pokazala, da so dekleta plese sprejela z nekoliko vecjim navdušenjem kot fantje. Ker so si ucen­ci med seboj zelo razlicni, so nekateri plese doživljali v zelo umirjenem stanju, nekateri so bili ob plesu razigrani. Kljub vsemu se je vecina ucencev po plesu umirila, takrat je bila njihova pozornost na višku, ucno delo, ki si ga je zastavila uciteljica NGL pa je nato potekalo nemoteno. Plesni koraki BCP so zelo enostavni ter skladni z glasbo, zato vecina ucen­cev ni imela težav s pomnjenjem, kar je še dodatno pripomo­glo k vecji usmerjenosti na ples. Ta je ucence umiril, navdal s pozitivno energijo ter jih podprl pri nadaljnjem delu. V vseh treh razredih smo opazili tudi izboljšave koordinacije ples­nih gibov glede na glasbo. Za razliko od prvega razreda NGL je bilo ucencem tretje­ga razreda nekoliko nerodno, predvsem ce sta se morala za roke prijeti ucenca nasprotnega spola. Tudi ta težava je med izvedbo izginila. V vseh opazovanih razredih NGL je bil napredek v pozor­nosti in koncentraciji. Vecina ucencev je bila najbolj zbrana takoj po izvedbi plesov. Opazili smo, da imajo dekleta vecjo stopnjo pozornosti in koncentracije kot fantje. Ucenci so iz tedna v teden znova pokazali zanimanje za BCP. Ucenci so skozi anketne vprašalnike porocali, da se veci­na med ucno uro NGL pocuti zelo dobro oziroma odlicno. Upad pozitivnega pocutja je bil razviden le med ucno uro, ki je bila namenjena preverjanju in ocenjevanju znanja. Veci­noma so ugotovili, da navodilom uciteljice sledijo oziroma z lahkoto sledijo. Vecina ucencev je prav tako na vprašanje Ali rad/a plešeš? odgovorila pritrdilno oz., da komaj cakajo na plese. UËinki Bachovih cvetnih plesov na posamezne opazovane uËence Analiza dobljenih podatkov po izvedenem projektu je v pri­merjavi z izhodišcnim stanjem pokazala, da se je pri vseh 8 opazovanih ucencih, ki so obiskovali razlicne inštrumente, povišala stopnja pozornosti in koncentracije. Iz analize rezultatov smo ugotovili, da so se pri posameznih opazovanih ucencih ucinki pokazali pri notranji umirjenosti in povišani stopnji custvene stabilnosti. Plesi so tako ucen­ UËinki Bachovih cvetnih plesov na pozornost, koncentracijo, motivacijo in emocionalno stanje uËencev v glasbeni šoli cem pomagali pri sprostitvi in notranji umiritvi, ki sta bili potrebni za dosledno delo na ucni uri inštrumenta. Ucenci, ki so živahnejši in zgovornejši, so se tako s plesi lažje osre­dotocili na nacrtovan ucni proces. Imeli so najvišjo stopnjo koncentracije takoj po izvedbi plesov. Predvidevamo, da so se ucinki BCP odražali tudi na drugih ucnih podrocjih glas­benega izobraževanja. Ucencu 1. razreda klarineta (10 let) sta se izboljšala ton in tehnika igranja. Pri ucenki 2. razreda klarineta (11 let) smo opazili pozitivni napredek pri podro­cju tekocega branja glasbenega zapisa. Pri ucencu 2. razreda violoncela (8 let) z visoko stopnjo in­trovertiranosti smo v zacetni fazi projekta opazili pomanjka­nje samozaupanja, kar je vodilo v slabo upoštevanje navodil ter slabo držo telesa pri inštrumentu. Po izvedenem projektu smo opazili, da je stopnja samozaupanja narasla, ucenec se je notranje umiril, izboljšala pa se je tudi telesna drža pri igra­nju inštrumenta in povecala sposobnost samoregulativnega ucenja. Zaradi izrazitega napredka pri omenjenem ucencu predvidevamo, da je na opisano spremembo vplivalo vec de­javnikov, poleg BCP tudi igranje v komorni zasedbi, pomoc staršev idr. Nekoliko manjši napredek na podrocju motivacije, koncen­tracije/pozornosti in emocionalnega stanja smo opazili le pri enem ucencu. Ucenec je po mnenju opazovalcev najbolj iz­stopal, saj ni pokazal velikega zanimanja za sam ucni proces pri inštrumentalnem pouku in nauku o glasbi, nizka raven motivacije pa je izstopala tudi na podrocju Bachovih cvetnih plesov. Sklep Bachova plesna terapija je v slovenskem prostoru dokaj slabo zastopana. Bolj poznane so Bachove cvetne esence. Raziska­ve na tem podrocju (Pesek, Cagran, 2010; Selimovic, Pesek, 2015), ki so bile izvedene v osnovnih šolah, so pokazale pozitivne ucinke v izboljšanju pozornosti, koncentracije in motivacije za delo. Z izvedenim projektom v glasbeni šoli ugotavljamo, da so Bachovi cvetni plesi pozitivno ucinko­vali, saj se je vecini ucencev podaljšal cas koncentracije in pozornosti, njihova osredotocenost na samo delo pa se je po­globila. Ucenci in ucitelji so se med izvedbo plesne terapije medsebojno povezali, kar je prispevalo h kvalitetnejši izved­bi nacrtovanega ucnega procesa. Negativnih ucinkov plesne terapije ni bilo zaznati. Opazovanja so pokazala, da se ucenci z Bachovimi cvetnimi plesi lažje zberejo, saj jih ples umiri in sprosti po vsakodnev­nih obveznostih ter tako pripravi na osredotoceno delo v glasbeni šoli. V osnovnih in glasbenih šolah se pogosto po­javljajo težave s pozornostjo in koncentracijo ucencev, zato Katja Alauf OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Od spoznavanja not do igranja na ksilofon From Learning Notes to Playing the Xylophone Povzetek Ucenci imajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju zelo radi ucni predmet glasbena umetnost. Takrat se sprostijo, se pocutijo prijetno, pojejo pesmi, poslušajo skladbe, spremljajo pesmi z lastnimi in Orf­fovimi glasbili, slušno in vidno prepoznavajo glasbila, še posebej pa se radi gibajo ob poslušanju pesmi in okamenijo, kadar se glasba ustavi. Cilj vsakega ucitelja je, da tudi v višjih razredih še naprej goji veselje do glasbenega udejstvovanja. Letošnji (šol. l. 2018/19) cetrtošolci so postopoma spoznali note, usvojili njihovo trajanje, kasneje pa se še preizkusili v spremljanju prekmurske ljudske pesmi Marko skace na ksilofonu. Kljucne besede: note, doba, solmizacijska zloga MI in SO, Marko skace, ksilofon Abstract In the first educational triennium, pupils are very fond of the subject of Music. During Music lessons, they relax, feel good, sing songs, lis­ten to compositions, accompany songs with their own musical instru­ments or with Orff instruments, and recognise instruments by listen­ing or looking at them; they especially enjoy moving while listening to a song or freezing when the music stops. It is every teacher’s goal to continue to foster this love of musical activity in upper grades. This year’s fourth grade pupils (school year 2018/19) gradually learned the notes, mastered their duration, and later tested their skills by accom­panying the folk song from the Prekmurje region entitled Marko skace [Marko Is Jumping] on a xylophone. Keywords: notes, duration, solfčge syllables MI and SO, Marko skace/ Marko Is Jumping, xylophone V tem šolskem letu (2018/19) smo se v cetrtem razredu pri glasbeni umetnosti še posebej posvetili petju in poslušanju najrazlicnejših pesmi, ritmicnim igram in tudi notam. Za ve­lik napredek si štejem, da so vsi ucenci osebnostno napredo­vali v nastopanju pred drugimi sošolci in imajo veliko željo po dokazovanju, da tudi oni to zmorejo. Naš celoletni »projekt« se je zacel s spoznavanjem not. Ucen­ci, ki ne obiskujejo glasbene šole, so ob pomoci tistih, ki obiskujejo glasbeno šolo, zelo hitro usvojili note. Spoznali so celinko, polovinko, cetrtinko in osminko ter se naucili, koliko trajajo dobe. Celinko, ki traja štiri dobe, so izgovarjali TA – A – A – A, polovinko, ki traja dve dobi, TA – A, cetrtin­ko, ki traja eno dobo, TA, in osminko, ki traja pol dobe, TA – TE. Najprej so k posameznim notam povedali število dob in izrekali dobe, nato pa še k zapisanim dobam poimenovali ustrezno noto. Spoznavanje not in trajanje dob Ucence, ki obiskujejo glasbeno šolo, sem povabila k tabli, da so po nareku pisali note. Sprva je ucenje potekalo frontalno in individualno po krajših delih, tako da so sledili zapisu not in ponavljali za menoj. Kasneje so ponovili še v manjših sku­pinah; nato zopet individualno in v skupini, vse dokler niso izrekli in udarili z dlanjo celega zapisa not. Vecina ucencev se je opogumila in pred vsemi izrekala dobe in z udarjanjem dlani na mizo ponazorila notni zapis. Vzljubili so note v tem smislu, da so se prepustili domišljiji in jih risali na crto, nato pa izbrali nekoga, ki je izgovarjal in ponazoril dobe s sprem­ljavo na lastno glasbilo. Najveckrat so uporabili seveda udar­janje z dlanjo, tleskanje in ploskanje. Ker ucenci zelo radi pišejo in rišejo na tablo, to izkoristim pri glasbeni umetnosti. V veliko zadovoljstvo mi je, ko vidim nasmešek pri otrocih, ki stopajo proti tabli, da bodo nekaj napisali ali narisali. Skratka, ucenci so z igro prepoznali note in ugotovili, da to sploh ni tako zelo težko. Ko so opazili, da niso vse note zapisane na isti crti, smo se pogovorili o notnem crtovju. Od takrat so pri vsaki pesmi, ki smo jo obravnavali pri pouku, najprej pogledali note, izrekali dobe, nato pa bili pozorni še na višino tonov. Tako so že sami približno ugotovili, kakšna bo melodija nepoznane pesmi. Ucenci so že od prej poznali prvo kitico ljudske pesmi Marko skace. Pri pouku so prejeli notni zapis in osemkiticno bese­dilo prekmurske ljudske pesmi. Skupaj smo si ogledali note, višino tonov, nato pa izrekali dobe prvi kitici. Zelo hitro so se naucili tudi besedilo pesmi. Pesem so lepo zapeli, upoštevali so melodijo in ritem. Kmalu zatem smo se pri glasbeni umetnosti pogovarjali o glasbeni obliki kanon. Teorijo so preizkusili tudi v praksi, ker si tako najlažje zapomnimo. Razdelila sem jih v dve številcno cim bolj enakovredni skupini in jih vodila pri petju prve ki­tice pesmi Marko skace v kanonu. Na moj znak je pricela peti prva skupina in kasneje še druga skupina. Ucenci so prvic imeli izkušnjo, da so nekateri zaceli peti prej kot drugi in zato tudi prej koncali. Ko so usvojili pomen kanona in ker vaja dela mojstra, sem skupini še zamenjala, tako da je zacela prva peti druga skupina. Nekateri so se pri tem težko zbrali, ker jih je druga skupina motila in so si zato pokrili ušesa, da jih niso slušali in tako lažje odpeli svoj del. Na njihovo željo so v kanonu poskušali zapeti celo pesem Marko skace, a je bila zadana naloga pretežka in so kmalu obupali. Kljub temu je bilo ucencem petje pesmi v kanonu izredno zabav­no. Naslednjo uro glasbene umetnosti so komaj cakali, da bodo zopet lahko peli pesem v kanonu. Tudi ucenca, ki je bil prejšnjo uro odsoten pri glasbeni umetnosti, so poucili o glasbeni obliki kanon. Tako kot crke si tudi toni zaporedno sledijo, in sicer v not­nem crtovju. Vecina cetrtošolcev se je prvic srecala s solmi­zacijskimi zlogi, ko sem jim v uvodnem delu glasbene umet­nosti zapela pesem Do, re, mi. Solmizacijske zloge so najprej po vrsti izrekali, nato pa sem jih vodila, da so jih še pokazali z gibanjem roke na telesu. Pri ucenju so bili zelo spretni, zato smo solmizacijskim zlogom dodali še tonsko višino in jih zapeli. Tudi tokrat je velika vecina ucencev samostojno zape­la in pokazala solmizacijske zloge z gibanjem roke na telesu. Prva solmizacijska zloga, ki smo ju obravnavali, sta bila MI in SO. Igrali smo se ritmicno igro, pri kateri si je vsak posa­meznik izmislil ritem, v katerem sta bila uporabljena MI in SO, vsi pa smo njegov ritem ponovili s petjem in gibanjem roke po telesu. Ucenci so se pokazali kot zelo ustvarjalni in domiselni. Nekateri so si izmislili zelo dolge in zahtevne iz­zive, ki so bili kar trd oreh glede zapomnitve ritma, vendar smo zmogli in ob tem izredno uživali. Bilo jim je tako zabav­no, da se je slišalo petje solmizacijskih zlogov še pred zacet­kom naslednje šolske ure glasbene umetnosti. V uvodnem delu naslednje šolske ure glasbene umetnosti smo ponovili ritmicno igro s solmizacijskima zlogoma MI in SO. Nato pa so znanje solmizacijskih zlogov nadgradili z igranjem na ksilofon. Pokazala sem jim tri ksilofone, ki jih imamo v šoli. Na hitro so ponovili znanje izpred prejšnjih let o tem lesenem glasbi­lu. Pokazala sem jim, kateri plošcici na ksilofonih sta MI in SO. Preostale plošcice, ki so bile prevec blizu, sem odstranila, da jih niso motile, in demonstrirala, kako igramo oziroma udarjamo z udarjalkama. Po abecednem vrstnem redu se je razvrstilo prvih šest ucencev, tako da sta bila za en ksilofon postavljena po dva ucenca skupaj, vsak pa si je vzel po eno udarjalko. Vsak uce­nec je imel vnaprej doloceno, kateri solmizacijski zlog (MI Od spoznavanja not do igranja na ksilofon ali SO) bo igral. Kot so že ucenci navajeni, smo ucenje zaceli postopoma. Vsakega posameznika smo poslušali, kako je trikrat udaril po svoji plošcici. Na moj znak so vsi ucenci, ki so igrali ton E, udarili enkrat, nato še vsi, ki so igrali ton G. Izražala sem se izkljucno z besedama MI in SO, torej brez tonov E in G. Nekdo izmed ucencev, ki trenutno niso bili postavljeni za ksilofon, si je izmislil ritmicni vzorec, ga zapel in pokazal na telesu, vsi preostali smo ga dobro opazovali in poslušali ter ponovili njegov vzorec. Nato pa so prišli na svoj racun še tisti z udarjalko v roki. Od vseh ucencev sem zahtevala tocnost pri igranju, zato so nalogo morali veckrat ponoviti. Nato se je za glasbilo postavilo novih šest ucencev, ki so se prelevili v glasbenike. Izbrala sem novega ucenca, ki jim je postavil rit­micni izziv, vsi preostali so ponovili, inštrumentalisti pa toc­no in pravilno zaigrali ta ritmicni vzorec. Ucenci so poslušali ostale, ki so igrali in bili kriticni do vseh. Za nami je bila še ena dinamicna ucna ura glasbene umetnosti, ki je ucencem na lica pricarala nasmeh. Ponovno smo se spomnili na ljudsko pesem Marko skace in jo zapeli. Prinesla sem štiri udarjalke in dva ksilofona. Na enem sta bili plošcici C in E, na drugem pa D in G. Preostale plošcice, ki bi lahko ucence pri igranju motile, sem odstranila. Zaigrala sem jim dve kitici pesmi, da so medtem opazovali igranje, poslušali melodijo in zvok tonov. Povedala sem jim, da je pesem za spre­mljanje lahka, ker igramo samo na štiri plošcice, in da verjamem, da tudi oni to zmorejo. Na tabli smo si pogledali note, si pogle­dali barve not in se pogovorili, zakaj imajo note razlicne barve. Notni zapis prekmurske ljudske pesmi Marko skaËe Ugotovili so, da je na vsaki plošcici na ksilofonu nalepka, oznacena z drugacno barvo. Nato pa so se po štirje postavili za ksilofon, vzeli udarjalko in si na majico pritrdili ustrezno crko, ki je predstavljala ton na ksilofonu. Preverila sem, ali so si pravilno crko pritrdili na majico, nato pa sem jim poveda­la, da jih bom vodila pri igranju. Zaceli smo pocasi, ker sem želela, da sledijo notnem zapisu na tabli. Najprej se je slišal ton, ki je imel rumeno nalepko, nato trikrat ton, ki je imel zeleno nalepko, in tako naprej. Potem pa sem jim povedala, da vsaka plošcica predstavlja svoj ton, to je crko, ki jo imajo pritrjeno na majici. Ko si je vsak zapomnil svojo crko, sem jih zacela uciti spremljati pesem Marko skace. Sedaj sem se izražala s toni, in sicer E, G, G, G, E, G, G, G, E, E, D, D, C, C itn. Najprej sem jih naucila prva dva takta, nato druga dva takta. Ko so bili ritmicno natancni, so ponovili celo prvo vr­sto. Nato so za ksilofon stopili naslednji štirje ucenci, si pritr­dili crko na majico in se preizkusili v spremljanju prve vrste. Ko so vse skupine odigrale prvo vrsto, so se po delih naucili še spodnjo vrsto. Ucenci, ki trenutno niso igrali, so vseskozi pozorno gledali in poslušali, ker je na koncu sledil še njihov komentar, katera skupina je svoje delo opravila najbolje. Po­novno se je izkazalo, da so otroci še bolj kriticni kot ucitelj. Spremljanje pesmi Marko skaËe na ksilofonu Prav vsi ucenci so se preizkusili v igranju in pri tem uživali. Pri pouku je bilo tisti dan prisotnih 18 ucencev, kar je pome­nilo, da so nastale štiri skupine s štirimi ucenci, ostala pa sta dva ucenca, ki sta menjala soigralce, ki so jima pomagali pri spremljanju pesmi. Bila sem ponosna na moje cetrtošolce, ker so vsi zbrali po­gum in se želeli preizkusiti v igranju na ksilofon, in še bolj vesela, ker so svoje delo opravili odlicno. Naše zastavljeno delo smo izpeljali vec kot odlicno, saj je vecina ucencev iz nicle dosegla ogromno, tako osebnostno kot tudi glasbeno. Vesna Sever Borovnik Vrtci Brezovica Naša dedišËina – kjer preteklost sreËa prihodnost Uvod Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dedi­šcine je projekt, ki ga Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije pripravlja skupaj z Ministrstvom za kulturo, Minist­rstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo, Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Skup­nostjo vrtcev Slovenije. Slovenija je bila leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi dr­žavami med državami ustanoviteljicami – pobudnicami pri­reditve Dnevi evropske kulturne dedišcine. Dnevi evropske kulturne dedišcine so skupna akcija številnih evropskih dr­žav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Priredi­telji vsako leto izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domaci javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dedišcino Evrope. Pod okriljem Sveta Evrope so poleg na­cionalnih dostopne tudi skupne spletne strani, na katerih so informacije o organizaciji, ciljih, poslanstvu Dnevov evrop­ske kulturne dedišcine kot tudi o sodelujocih državah. Pred leti je nastal interaktivni spletni portal, na katerem se je med prvimi dvanajstimi državami predstavila tudi Slovenija. Pri­vlacen spletni napovednik dogodkov, kjer so na enem mestu združeni in predstavljeni vsi evropski dogodki, je mnogo vec kot le to. Kaže bogastvo in raznolikost evropske kulturne de­dišcine, saj ponuja enako prepoznavnost na evropskem ze­mljevidu vsem, še tako oddaljenim prizorišcem. (Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, projekti, Dnevi evrop­ske kulturne dedišcine, spletna stran) Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dediš­cine pri nas potekajo zadnji teden septembra in/ali prvi teden oktobra. V tem casu Zavod za varstvo kulturne de­dišcine skupaj z muzeji, galerijami, arhivi, zavodi s podro­cja kulture, knjižnicami, obmocnimi izpostavami Javnega sklada za kulturne dejavnosti, lokalnimi in krajevnimi sku­pnostmi, nevladnimi organizacijami, društvi, vrtci, šolami in zavzetimi posamezniki pripravi pester program dogod­kov (vodstva, delavnice, koncerti, predstave, okrogle mize, simpoziji …), ki je objavljen na spletni strani zavoda in v posebni licno izdelani manjši brošuri. Takrat se odpirajo vrata spomenikov, ki so sicer zaprta za širšo javnost. Vsako leto izberejo rdeco nit raziskovanja in oblikujejo logotip. V vrtcih in šolah nagovarjajo vzgojitelje in ucitelje naj kultur­no in naravno dedišcino poglobljeno obravnavajo v ucnem procesu. Pri tem naj bodo ustvarjalni, naj popeljejo otroke izven ucilnic in naj se povezujejo z dedišcinsko stroko pri skupnih projektih. 20 Sodelovanje v projektu v Vrtcih Brezovica Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije za predsta­vitev projekta, oziroma izbrane teme, vsako leto v febru­arju in marcu pripravi vec brezplacnih regionalnih srecanj po Sloveniji in v zamejstvu. Ker sem po osnovni izobrazbi etnologinja in kulturna antropologinja, sem v našem vrtcu prevzela koordinatorstvo za ta projekt. Na regionalnem izob­raževanju so podane strokovne predstavitve s strani Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, predstavljeni so primeri prete­klih dobrih praks iz razlicnih inštitucij (vrtca, osnovne šole, srednje šole, razlicnih zavodov in društev), zbrani pa so na­govorjeni, kako dedišcino približati vsem starostnim skupi­nam, od predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev ter radovednih odraslih do šolajocih se upokojencev. Podajo pa tudi informacije, smernice in napotke o izbrani temi za naslednje leto. Moja naloga kot koordinatorke je, da projekt predstavim sodelavkam in sodelavcem, jih skušam navdušiti, pritegniti, da se vanj vkljucijo, predstavim ideje in skupaj z njimi oblikujem program za naš vrtec. Do sredine aprila je potrebno oddati prijavo dogodka, pripraviti opis dejavnosti oziroma program, ki je potem objavljen v spletnem napoved­niku Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, s tem tudi na spletni strani Sveta Evrope ter izdan v tiskani brošuri. V Vrtcih Brezovica smo tri leta zapored sodelovali v projektu Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije; leta 2016 na temo Dedišcina okoli nas, leta 2017 na temo Voda; od mita do arhitekture in leta 2018 na temo Naša dedišcina; kjer pretek-lost sreca prihodnost. Naša dedišËina – kjer preteklost sreËa prihodnost V projekt Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije – Naša dedišcina; kjer preteklost sreca prihodnost so se vkljucile vse enote našega vrtca, in sicer 32 skupin. Pri tem smo sode­lovali tudi z zunanjimi inštitucijami in organizacijami: s Kra­jinskim parkom Ljubljansko barje, Društvom upokojencev Rakitna, Podpec­Preserje, Notranje Gorice in Vnanje Gorice, Folklorno skupino Rožmarin iz Vnanjih Goric, cebelarjem Vi­lijem Kavcnikom iz Notranjih Goric ter domacini (domacijo Židanek, domacijo pri Gršak in domacijo Erbežnik iz Vnanjih Goric). Starostim otrok primerno smo spoznavali in razisko­vali vsebine s podrocja dedišcine na razpisano temo: ­ pastirji Pogovarjali so se o vlogi pastirjev nekoc in danes, njiho­vih navadah, opremi, prehranjevalnih navad, oblacilih, si ogledali pastirckove hišice in opremo, kuhali žgance, trli orehe, sušili jabolcne krhlje, spoznavali in opazovali živali na pašniku, se seznanili z elektricnim pastirjem, brali in poslušali slovenske ljudske pravljice (Pastircek, O pastirjih in škratih s Krvavca …), gostili pravljicarko, peli pesmici Izidor ovcice pasel in Na planincah lušno biti, ju spremlja­li z malimi inštrumenti, se pogovarjali o carobnih bitjih v ljudskem izrocilu (divji možje, vile, škrati, jage babe …), si ogledali film Pastirci in Kekec, se igrali pastirske igre, hodi­li s hoduljami, pripravili razstavo na temo pastirji. ­ ljudske pesmi, pravljice, rajalne igre, bibarije Najmlajši otroci so poslušali ljudske pesmi, plesali rajalne igre, se igrali bibarije, prstne igre, se ucili izštevanke, poslu­šali ljudske pravljice. V eni skupini so isto ljudsko pravljico poslušali v slovenšcini, v rušcini in anglešcini, si ogledali dve krajši lutkovni predstavi, povzeti po ljudskih pravljicah v izvedbi vzgojiteljic, z glino in s cipko so ustvarjali vaze, posode, skodelice … ­ puncke iz cunj Izdelali so puncke iz cunj, s katerimi so se najmlajši igrali in jih imeli pri pocitku. ­ žoge iz nogavic Naredili so žoge iz nogavic, kot so jih, po pripovedovanju dedka našega varovanca, izdelovali nekoc in so bile med otroki zelo priljubljene. V skupino so povabili stare starše in jim pokazali žogice. ­ »stari« predmeti Zbirali predmete, ki so jih uporabljali nekdaj (mlincke za kavo, pisalni stroj, stare igrace, tehtnica, telefon, oblic, žaga …), se poucili o njihovi uporabi, jih risali z ogljem, primer­jali z današnjimi, se igrali s starejšimi igracami, prek zgod­be Melje, melje, mlincek (A. Štefan) in deklamacije Meljem, meljem kavico (ljudska) so spoznavali nacin uporabe raz­licnih mlinckov (mlin za pšenico, mlincek za kavo) in pri­pravili razstavo »starih« predmetov. - dela in opravila Seznanili so se z nekaterimi opravili, ki so bila del vsakda­njega življenja naših domacinov (lickanje in robkanje koru­ze, grabljenje listja, lušcenje fižola, trenje orehov …). ­ volna Spoznavali so volno, njeno uporabo, se igrali z volno. ­ kmetije Obiskali so tri kmetije v Vnanjih Goricah. Na domaciji Erbežnik so si ogledali krušno pec, zidani štedilnik, pri­pomocke za peko kruha in mendergo ­mizo za vzhajanje kruha. Na domaciji Židanek so se seznanili s starim orod­jem in prakticno uporabo (žaganje z žago, vrtanje z rocnim svedrom, klepanje kose), na domaciji Gršak pa so videli razlicne konjske vprege. ­ gorenjski ljudski plesi in kostumska podoba Clani folklorne skupine Rožmarin iz Vnanjih Goric so jim predstavili gorenjsko narodno nošo in zaplesali gorenjske ljudske plese. ­ film Kekec Ogledali so si film Kekec, ki je bil izhodišce za pogovor o nacinu življenja otrok v tistem casu, njihovih oblacilih, igracah, igri, opravilih … Izdelali so pastirske kape, se igrali pastirje, prepevali Kekcevo pesem. ­cebelarstvo S pomocjo cebelarja Viljema Kavcnika iz Šencurja, so spo­znavali cebelarstvo. S seboj je prinesel veliko opreme, s ka­tero je pritegnil pozornost otrok. Pokazal jim je satovje z satnicami, na katerih so natisnjene realne slike prave sat­nice. Izvedeli so, kako cebele živijo, kako moramo zanje skrbeti, kako cebelar nabere med, katera živalca je za cebele nevarna … S seboj je prinesel tudi panjske koncnice, katere so izdelali otroci osnovne šole Šencur. Otroci so lahko po­kusiti tri razlicne vrste medu in ugibali okuse ter opazovali cebelarja pri vlivanju vrocega voska v kalupe, iz katerih so dobili ulitke. Vsak je lahko iz že narezanih satnic in sten z zvijanjem izdelal prave svecke. - jedi naših domacinov Otroci so s pomocjo staršev zbirali recepte, iz katerih je nasta­la kuharska knjiga. V knjižnici so si izposodili knjige o hrani in receptih in si jih ogledovali. Prebrali so pravljici Loncek kuhaj (ceška ljudska) in Prodajamo za gumbe (Vida Brest) ter deklamacijo Jabolko (neznani avtor). Pripravili so jabolcni sok iz domacih jabolk, izdelali jabolcne krhlje, domaco sli­vovo marmelado ter skuhali okusno bucno juho. Pod vod­stvom babice otroka, ki ima ruske korenine, so spekli še do­mace eklerje­rusko sladico. Na jesenskem eko pikniku so na stojnici ponujali proseno kašo z domaco marmelado, pecena jabolka in polentine kroglice – jedi naših babic. Prosena kaša s suhimi slivami je krajevna jed naših domacinov. To je vzgo­jiteljici te skupine povedala njena tašca, ki je kot otrok sode­lovala pri sejanju prosa, pobiranju klasja, otepanju semen na delovnem orodju (stopi) in sušenju sliv. Jed je bila nasitna in otrokom okusna, saj so bile slive sladke. Ker imamo v vrtcu veliko alergij, so suhe slive nadomestili z domaco marmela­do, ki so jo pripravili z otroki in kuharicami v dopoldanskem casu. V skupini pa so bili aktivni tudi nekateri starši otrok in sicer pri pripravi jabolk za sušenje, pripravi kostanja in jabolk za peko na jesenskem eko pikniku, pomagali so pri kuhanju bucne juhe po starem štajerskem receptu ter pri peki pice, ki so jo izbrali otroci kot primer današnje priljubljene hrane. Otroci so naredili plakate dejavnosti in pripravili razstavo. ­stanovanjske stavbe Otroci so raziskovali arhitekturo v bivalnem okolju. Spoznavali so stavbe, v katerih živimo, in se seznanili tudi z nestanovanj­skimi stavbami, ki jih vsebuje domaci kraj; šola, cerkve, kozol­ci, kapelice, gospodarski objekti … Okolico so spoznavali po obliki, velikosti, položaju v prostoru in si tako pridobivali pro­storske izkušnje. Risali so razlicne objekte, poti v kraju, naredili zemljevid, izdelali maketo, gradili objekte z lesenimi gradniki, z lego kockami, glino, mivko. Seznanili so se z novimi pojmi: predniki, zgradba, arhitekt, restavratorstvo, legenda, svecnik, freska, orgle, zvonik, materiali (kamen, marmor, les ...). - kolišcarji Kolišcarje so raziskovali v dveh enotah. Ob sodelovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje so spoznavali življenje kolišcarjev prek legende sedmeroglavega zmaja, razlicnih Naša dedišËina – kjer preteklost sreËa prihodnost predmetov (zakladov barja) in slikanic. Ogledali so si del barja in se tam igrali. Prebirali so slikanice in pravljice na temo kolišcarjev ter si ogledali dokumentarni prispevek o kolišcarjih. Otroci so gradili kolišca iz lesenih kock, lego kock in drugih materialov. Konstrukcije vecjega kolišca so se v eni skupini lotili s pomocjo toaletnih tulcev. Iz plaste­lina so izdelovali mostišcarske gumbe. Risali so z ogljem, saj so ugotovili, da takrat barvic niso imeli. V drugi skupini pa so v gozdu nabrali naravni material (lubje, mah, listje, veje) in skupaj izdelali maketo kolišcarskega naselja. To so, skupaj z razstavo slik kolišcarjev, postavili pred igralnico in nanjo povabili vse otroke iz enote ter starše. Vsebine s podrocja dedišcine, na temo Naša dedišcina; kjer preteklost sreca prihodnost, smo poglobljeno obravnavali, strnili in predstavili v Tednu kulturne dedišcine, zadnji teden septembra in prvi teden oktobra, v dopoldanskem casu in na popoldanskih srecanjih s starši, starimi starši in širšo okolico. Vsaka enota je zakljucek projekta obeležila na svoj nacin; z raz­stavo, delavnicami, jesenskim piknikom, srecanji, nastopi … Na zakljucek, ki je obiskovalcem prikazal rezultate raziskovalnega dela, so bili povabljeni vsi udeleženci, starši, stari starši, doma­cini in širša javnost. Udeležba je bila velika, odzivi pa pozitivni. Sklep Vrtcevskim otrokom želimo s projektom Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije približat dedišcino na njim pri­meren in razumljiv nacin. Posegamo po vsebinah, ki jih po­nuja lokalna dedišcina, saj izhajamo iz krajevnih naravnih in kulturnih znamenitosti. V raziskovalno delo vkljucujemo dejavnosti iz materialne, socialne kot tudi duhovne kulture. Seznanjanje z dedišcino v najvecji meri izhaja iz neposrednih izkušenj, doživljanj, primerov in interesa otrok. Poudarek je na metodi odprtega ucnega okolja in medgeneracijskem so­delovanju. Odgovore na vprašanja kdo, kaj, kako, kje in zakaj išcemo v razlicnih virih, zbrane informacije pa predstavimo na razlicne nacine. Pri podajanju etnoloških vsebin stremimo k temu, da dedišcine ne predstavljamo romanticno in nostalgic­no, temvec strokovno in odgovorno. S projektom, v katerem se seznanjamo z našo kulturo in tradicijo, skupaj odkrivamo vrednote primarnega kulturnega okolja in krepimo pozitiven odnos do dedišcine, bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Enega najvecjih glasbenih in ne le barocnih velikanov zago­tovo prav dobro poznamo. Tokrat gre za neke vrste pri nas skoraj novo interpretacijo slovitega J. S. Bacha, pa cetudi je Schweitzerjev original v nemšcini izšel že davnega leta 1904 oz. 1905 in 1908 (10 ponatisov v letih 1950–1979) v Wiesba­dnu (založba Breitkopf & Härtel). Tako imamo vsaj navide­zno opraviti pri 371 str. obsegajoci knjigi (z bogatimi ilustra­cijami: poleg nekaj res redkih slik je najvec notnih primerov; na novo jih je notografiral Jurij Dobravec) s kar tremi (glas­benimi) podobami: velikim Bachom, avtorjem izvirnika dr. Albertom Schweitzerjem in našim suverenim prevajalcem ter enim najuglednejših slovenskih muzikologov, dr. Edom Škuljem. Nemški skladatelj Johann Sebastian Bach (1685–1750) je bil rojen v Nemciji (Eisenach). Njegova rodbina je kar dve stoletji dajala odlicne glasbenike. Bachovo prvo pomembno (glasbeno) mesto je bila služba organista v weimarski voj­vodski kapeli. Devet let njegovega življenja in dela v Weimar­ju, zacenši z l. 1708, pomeni eno od treh vekih ustvarjalnih obdobij. V njem je nastalo za celo knjižnico orgelskih del. L. 1717 je postal dirigent pri knezu Leopoldu Anhalt­Köthen­skem. V tem casu je napisal veliko znamenitih inštrumen­talnih del, med njimi tudi slovitih šest Brandenburških kon­certov. L. 1723 se je zacelo tretje Bachovo obdobje, krona glasbenikove dejavnosti. Takrat je postal kantor v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu. Tam je po službeni dolžnosti pisal veli­castno zborovsko glasbo: motete in kantate, pasijone in (slo­vito) Mašo v h­molu. Proti koncu življenja mu je odpovedal vid, slep in paraliziran je umrl v Leipzigu. Skladatelj J. S. Bach ni živel v izobilju. Preživljal se je s kan­torstvom1 v razlicnih cerkvah in s poucevanjem. Toda to zad­nje ni bilo zanj: ni bilo slabšega šolskega ucitelja z vecjim pedagoškim talentom. Bach sam je imel veliko otrok, a je v svojem življenju mnogokrat spremljal krsto ljubljene osebe k pocitku – poleg otrok tudi svojo (prvo) ženo. To je vplivalo na vsebino njegovih del, saj je poznal življenje in smrt. Bach glasbe ni le skladal; on je ustvarjal glasbene pesnitve. Še da­nes velja za umetnika, ki je najbolj popolno združil razlicna glasbila in glasbene oblike. Zato tudi tu: glasbeni pesnik! Albert Schweitzer (1875–1965) je bil rojen v Haysersbergu v francoski Alzaciji. Bil je evangelicanski teolog, popotnik, orglar (glasbenik), filozof, zdravnik, pisatelj in nobelovec (za mir; 1952). Že pri desetih letih je pri bogoslužju igral orgle namesto oceta in bil kot gimnazijec najvecji mojster za orgel­ske skladbe J. S. Bacha. Študij filozofije in teologije je koncal z doktoratom ter bil pastor in profesor teologije v Strasbour­gu, hkrati pa je študiral še medicino. V glasbi je bil ucenec E. Müncha in Ch. M. Widorja. Velike zasluge si je pridobil z izdajo in novo interpretacijo Bachovih orgelskih del (skupaj z Widorjem). Poleg tega pa se je zavzemal za izdelavo orgel z znacilnim barocnim zvokom. Omogocal je izdaje (tisk) Ba­chovih skladb. L. 1913 je odšel v Gabon, Francosko Ekvatori­alno Afriko, kjer je kot zdravnik misijonar ustanovil tropsko bolnišnico, denar zanjo pa je zbral s predavanji in orgelskimi koncerti po Evropi in ZDA. Denar od Nobelove nagrade je porabil za gradnjo posebne stavbe za gobavce v svoji bolniš­nici v Lambareneju. Tam je Schweitzer tudi umrl. Edo Škulj (roj. 1941 v Podsmreki pri Velikih Lašcah) je du­hovnik in muzikolog. 1965 je diplomiral na teološki fakulteti v mestu Adrogue v Argentini in bil posvecen. Leta 1972 je doktoriral iz cerkvene glasbe na Papeškem inštitutu za cer­kveno glasbo v Rimu. Od leta 1975 deluje v Ljubljani mdr. kot korni vikar, organist, vodja Škofijskega glasbenega sveta idr. Obnovil je revijo za cerkveno glasbo Cerkveni glasbenik in jo tudi urejal (1976–2001). 1985 je postal zunanji sode­lavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae pripravil celoten Gal­lusov opus v 20 zvezkih. Predaval je na ljubljanski orglarski šoli, od 1993 tudi (glasbeno) paleografijo in organografijo na Cerkveno solisticno petje ali/in poucevanje katoliškega cerkvenega petja. ljubljanski AG ter v letih 1997–2004 kot izredni profesor za zgodovino glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Maribo­ru. Od 1998 je znanstveni svetnik na TEOF. Raziskuje delo J. Gallusa, orgle na Slovenskem in slovensko cerkveno glasbo. Ustanovil in vodil je številne domace in tuje (mednarodne) znanstvene simpozije in uredil številne pesmarice in zborni­ke, prevedel nešteto del in objavil številne (glasbene, izvirne znanstvene) monografije. E. Škulj zagotovo velja za vodilne­ga slovenskega muzikologa in organologa. Za svoje delo je bil veckrat nagrajen, nazadnje z Mantuanijevo nagrado Sloven-skega muzikološkega društva (2016). Delo A. Schweitzerja J. S. Bach je bilo napisano na zacetku preteklega stoletja. Kljub temu je še dandanes enako zani­mivo in pomembno, saj predstavlja preplet Bachovega dela ter z njim nelocljivo povezanega umetnikovega družinskega življenja. Avtor do enega najvecjih (barocnih) skladateljev, morda celo najvecjega (glasbenega) avtorja, pristopa kritic­no, a z izjemnim znanjem in spoštovanjem. Schweitzer­Škuljeva knjiga, ki je pred nami (njena promocija je bila v ljubljanski knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, 5. nov. 2018, ko sem dobil v roke za to recenzijsko2 delo tudi recen­zijski izvod), povzema vse tisto, kar je v njenem izvirniku: »V spomin Mathilde Schweitzer. V znamenju globoke hvalež­nosti.« Delo zacne pod tem motom z uvodom in predgovorom, sledi pet delov, sklep, dodatki, seznam skladb in imensko kazalo. Uvodnicar (str. 9) je A. Schweitzer sam, avtor (daljšega) pred­govora pa sloviti francoski skladatelj in organist Charles Wi­dor (Benetke, 20. okt. 1904; str. 11–15). Prvi del (str. 17–82) z naslovom Cerkvena glasba v Nemciji do Bacha se osredo­toca na vlogo korala3 v Bachovih skladbah. Predstavljeni so viri koralnih besedil in melodij, harmonizacija korala, zgo­dovina orgelskih koralov in zgodovina kantat4 in pasijonov5 pred J. S. Bachom. Vsa nemška in latinska besedila so v knji­gi prevedena v slovenšcino in objavljena (libreti6). Slovenski prevodi svetopisemskih besedil so vzeti iz Slovenskega stan­dardnega prevoda Svetega pisma.7 Doloceni in izbrani koralni napevi so predstavljeni tudi v sodobni notografiji.8 Drugi del (str. 83–122) piše o Bachovem življenju in znacaju; brez not in slik, le kot vezivo z naslednjim delom se pojavi faksimi­le Bachovega rokopisa. Vsebina tega dela je neke vrste naj­ 2 Krajša ocena, kritika. 3 Enoglasna pesem ali skladba in najstarejše cerkveno zborovsko petje. 4 Umetna pesem ali skladba za (soliste), zbor in orkester; zlasti še cerkvena skladba. 5 Skladba z nabožno vsebino (trpljenje). Kristusovo trpljenje, del evangelija, ki je opisano v liturgiji. Tudi umetniška upodobitev Kristusovega trpljenja. 6 Besedilo (za opero, opereto …; iz. Ital. libretto = knjižica, libreto). 7 1996, 2003. Društvo Svetopisemska družba Slovenije. 8 Izraz prihaja od note in grafike in pomeni prepis glasbenega dela (za tisk). bolj tipicna biografija: družina, položaj in službe v Leipzigu, izdaja Bachovih del), Albert Schweitzer in Slovenci in Bach. skladateljeva prijaznost in skromnost, umetniška potovanja, Prevajalec dr. E. Škulj sam, zdaj kot avtor, dodaja diskurz: ob kritiki in prijatelji, samouk in profesor, pobožnost in fizio­ 300. obletnici rojstva J. S. Bacha slovenske prispevke o njem. gnomija (Summa vitae). Tretji del (str. 123–230) z naslovom Te so podpisali V. Ukmar, M. Lipovšek, E. Škulj, M. Oven, Nastajanje Bachovih del je najobsežnejši v knjigi; saj pome­ A. Prevc Megušar, A. Misson, A. Tomanic, O. Clement, M. ni razlicna obdobja ustvarjalnosti, orgelske skladbe, skladbe Barbo, P. Kuret, B. Košir, J. Snoj, J. Dobravec idr. Sledi še za cembalo in razne inštrumente, komorni opus, teoreticna (Bachov) Seznam skladb (str. 349–364) po edicijah, vokalne dela, (po)svetne in cerkvene kantate iz prvega leta v Leipz­ skladbe s francoskim besedilom, transkripcije za klavir, in igu, Magnificat9 in Pasijon po Janezu, kantate med letoma seznam skladb po abecedi (naslovih). Zakljucno imensko ka­1724 in 1727, Žalno odo in Pasijon po Mateju, oratoriji10 in zalo (str. 365–371) pa knjigo sklene. maše,11moteti,12 kantate med letoma 1728 in 1734 in kantate po letu 1734. Tudi tukaj se pojavi veliko notnih primerov in Gre zagotovo za eno temeljnih del sicer pretekle glasbene slovenskih prevodov nemških besedil teh Bachovih vokalno­ zgodovine, za oddaljeno (visoko) barocno glasbo enega od ­inštrumentalnih del. Cetrti del (str. 231–288) predstavlja njenih velikanov. Tudi ce mu ob bok postavimo njegova ne­Bachov glasbeni jezik. V njem beremo in gledamo o Bacho­ posredna »konkurenta« G. F. Händla in G. Telemanna, še vem simbolizmu, glasbenem jeziku koralov in glasbenem je­ vedno govorijo in pišejo vse izvirne in zdaj tudi prevedene ziku v kantatah. Peti del (str. 289–309) z naslovom O nacinu, besede o J. S. Bachu kot o neke vrste »zmagovalcu«. V knjigi kako izvajati Bachove skladbe pa se v obilnem skladateljevem je zagotovo s tehtnimi prispevki našega odlicnega prevajalca opusu dotakne še tempa in fraziranja, odtenkov in registra­ in še kaj vec, E. Škulja, vse to kar najbolje prikazano. Tukaj cije in inštrumentacije. Tudi v tem delu knjige so prisotni ni dvoma o Schweitzerjevem izvirniku, kaj šele o Škuljevem le notni fragmenti, slike ni tako rekoc skozi vso knjigo prav prevodu. Vse skupaj je vedno in vsakic na pravem mestu, nobene, razen proti koncu silhueta J. S. Bacha. Ta se do kon­ brez kancka dvoma o srži predstavljene osebnosti; tako po ca knjige še pojavi (kot vezivo). Sledi povsem kratek sklep življenjski kot ustvarjalni in poustvarjalni poti, saj Bacha že na borih dveh straneh (str. 310–11). So pa zato dodatki (str. dolgo beremo, poslušamo in razumemo kot Glasbenika (z 313–348) bogatejši. Prinašajo dodatne analize, komentarje veliko zacetnico). Bil je zagotovo vse v enem in ne le sklada­in razlage po že predstavljenih temah in tematiki, kar vse telj. Bil je to še vedno (cetudi visoki) barok, ki je locil svetlo lahko razberemo bežno že iz podnaslovov tega dela knjige in od temnega, hitro od pocasnega idr. še nove: Sklepna beseda, Kantate, Neue Bach Ausgabe (=Nova Delo so spravili »na svetlo« še lektorica Marija Bratina, ured­ 9 Hvalnica. nica Mateja Kvartic Dolinšek, asketsko oblikovanje in pre­ 10 Vecdelna skladba, glasbena drama, z recitativi, zbori, orkestrom … 11 Glasbena oblika, ciklus, ki zajema obredne speve kršcanskega bogoslužja, lom je prispeval Rok Locniškar, delo pa je (med Celjem in zlasti speve njegovega obveznega, stalnega dela, ordinarija; neobvezni ali Ljubljano, 2018) natisnila v 400 izvodih tiskarna Dravski tisk, spremenljivi del maše, proprij pa se je izvajal le obcasno. 12 Vecglasna vokalna skladba nabožne vsebine, zlasti od 13. do 18. stol. d.o.o. Albert Schweitzer, Johann Sebastian Bach – glasbeni pesnik Franc Križnar Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018–2019 Tokratna bera »samo« osmih novih nosilcev zvoka Klasika 2019 je na videz enaka lanski (2017–2018), sicer pa zaradi vec plošc v enem samem naslovu številcnejša, zlasti pa še kvalitetnejša. Teh izdaj ne bi bilo brez vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov razlicnih generacij, ki so spet po­ustvarili odlicne posnetke za radijski arhiv. Šest samostojnih plošc, antologija s šestimi plošcami in en dvojni album so na­stali v sodelovanju z Radiem Slovenija: Prvi in Program Ars, Glasbena produkcija in Radio Maribor RTV Slovenija, ter ob podpori kooperatorjev, Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC, Dike in Dejana Bravnicarja, donatorjev, spon­zorjev idr. Vse nove izdaje tako predstavljajo nov gradnik slovenske kulturne dedišcine in žive glasbene umetnosti ter so eden od pomembnih kamenckov v mozaiku izpolnjeva­nja pomembnih nalog javne službe nacionalnega medijske­ga RTV-servisa oz. njegove Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Tradicionalna in vsakoletna promocija dis­kografskih dosežkov ZKP RTV Slovenija je tudi v letu 2019 v Rdeci dvorani ljubljanskega Magistrata prinesla zadnji izdani založniški diskografski program, cedejke iz let 2018–2019, torej tistih, ki redno izidejo med dvema kulturnima prazni­koma. Vsakokrat je ta praznik slovenske (glasbene) disko­grafije obogaten kot srecanje z avtorji elektronskih medijev, izvajalci in ustvarjalci umetniške in drugih glasbenih zvrsti in žanrov v zadnjem, že omenjenem obdobju. Tudi tokrat (20. feb. 2019) je bilo tako. Vodja založniške dejavnosti RTV SLO Mojca Menart je predstavila njihove izdaje komorne, zborovske, antologijske violinske, koncertantne, simfonicne (orkestrske), vokalno­inštrumentalne – otroške zborovske in zabavne glasbe. Na tradicionalnem vsakoletnem srecanju z avtorji, izvajalci in ustvarjalci komorne, simfonicne, otroške glasbe in jazza na nosilcih zvoka, ki so v zadnjem letu izšli pri Založbi RTV Slovenija, založbi kakovostnih programov, je bilo torej spet živo. Eden najmlajših slovenskih inštrumentalnih duov, Maribor­cana flavtist Martin Belic in pianist Ivan Fercic, je pod na­slovom Opus Theobalda Böhma (1794–1881) prinesel šest del tega nemškega flavtista, skladatelja in inovatorja; komaj kaj znanega, razen seveda flavtistom. Kot tak je še kako za­znamoval ne le nemško, ampak kar evropsko glasbeno zgo­dovino 19. stol., še posebej flavtisticno. Tokratni Böhmov flavtno­klavirski opus predstavljajo njegova dela od op. 16 do 35 (izbor), kar pomeni, da v interpretacijah flavtista Be­lica in pianista Fercica na plošci poslušamo Souvenir, Ron­do a la Tarantella, Larghetto, Pot-pourri, Andante in Grand Polonaise. Partiture je izvajalcema in izdajatelju zgošcenke posredoval Theobald Böhm Archiv iz Münchna, posnetek pa je nastal v dvorani KGB Maribor. Niz »mariborske« glasbene (re)produkcije je nadaljevala tamkajšnja (radijska) glasbena urednica Urška Cop Šmajgert in ga uvedla z njihovo aktual­no in tovrstno zborovsko diskografijo; vse v produkciji Aka-demskega pevskega zbora Maribor, ki ga nazadnje (od 2012) vodi skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc (roj. 1978). Prva plošca prinaša posnetke zbora s tekmovanj oz. v živo iz njihove, torej mariborske Unionske dvorane (2014–2016). Tokratni Zven našega odra prinaša tako rekoc antologijo, retrospektivo zborovega prepevanja vse od najzgodnejših Palestrine in Gallusa do R. Gobca, T. Vulc, Matsuhite, Saint Saënsa, Vile, Merkůja, Patriquina, Copija in Lebica. Druga plošca iz mariborske zborovske serije je posebnost v vec po­gledih. Kajti na tiskovki smo dobili v roke le ovitek za plo­šco in kodo, s katero najdemo in lahko poslušamo na spletu posnetke del, mešanih zborov, ki so jih podpisali izkljucno slovenski skladatelji in skladateljice A. Makor, T. Vulc, M. Kastelic, H. Vidic, N. Forte in T. Bec. Dela z oznako »prvi posnetki na digitalnem albumu« s skupnim naslovom Vojna in mir je izzvala lanska 100. obletnica konca (1. svetovne) vojne 1918 in APZ Maribor je to pospremil z omenjenim 2­letnim projektom. Z njim je osvetlil tisti cas in naš prostor. V knjižici so objavljena vsa besedila (v slov. in angl.), avtor­jev S. Kosovela, D. Ketteja in A. Funtka. 50­clanski (mešani pevski) zbor s solisti in solistkami ter pianistko Živo Horvat tako izzveni arhaicno (zaradi besedil) in moderno (zaradi sodobnih slovenskih skladateljev in interpretacij). Pri tej predstavitvi je sodelovala tudi predstavnica APZ Maribor Eva Kovacic Ivanjko. Od mariborskega triptiha pa zdaj h kar šestim antologijskim plošcam našega odlicnega violinista: umetnika in pedagoga Dejana Bravnicarja (1937–2018). V svoji dolgi in uspešni karieri je zapustil nedvomno najvec. Iz kar šestih obsežnih in tehtnih priloženih knjižic avtorja dr. Boruta Smrekarja razberemo, da se je sin slov. skladatelja Matije Bravnicarja (1897–1977) po študiju violine na ljubljanski Akademiji za glasbo (diplomiral je 1957) izpopolnjeval pri slovitem ukra­jinsko­ruskem violinistu Davidu Ojstrahu (1908–1974) v Moskvi (1957–1960) in Italijanki Pini Carmirelli v Rimu (1960–1961). Poleg zavidljive: bogate in raznolike ter obsež­ne umetniške kariere je vse od leta 1968 pa do upokojitve (2011) predaval violino na ljubljanski AG. Bil je clan (klavir­skega) Tria Tartini (A. Bertoncelj/klavir, D. Bravnicar/violina in C. Škerjanec/violoncelo). Najvec pa je kot solist gostoval po vsej nekdanji Jugoslaviji in celem svetu: z orkestri, recitali ob spremljavah M. Lipovška in M. Pucelj in kot clan Tria Tartini v Evropi in ZDA. Posnel je vec plošc. V letih 1993– 2001 je bil tudi dekan AG, med številnimi nagradami in priznanji pa je prejel nagrado Prešernovega sklada (1963) za svoje poustvarjalno delo, zlato plaketo UL (2010), castno pri­znanje Akademije za glasbo UL (2011) idr. Nastopati je zacel že zelo zgodaj (kot cudežni otrok) in se uvrstil med najvid­nejše slovenske soliste. Izvajal je dela iz svetovne literature, vec slovenskih (mdr. tudi dela svojega oceta Matije B.) in ju­goslovanskih skladb. Sedaj pa je neke vrste izboru številnih posnetkov v arhivu RA SLO sledila (po lanski beri kar pe­tih plošc) še bera novih šestih. Ce smo lani na tem mestu v zvezi s takrat novo koncertantno Bravnicarjevo diskografijo pisali o (slovitih inštrumentalnih) koncertih, je zdaj na vrsti nov izbor solisticne, komorne pa spet koncertantne glasbe (z orkestrom). Pri predstavitvi tega kompleta sta z voditelji­co M. Menart sodelovala eden od Bravnicarjevih ucencev in aktualni odgovorni urednik Tretjega programa – Programa Ars RA SLO violinist Matej Venier in Bravnicarjeva vdova, tudi ena od mojstrovih ucenk in ugledna slovenska violinska pedagoginja Dika Bravnicar (roj. Smailovic). Na prvi plošci igra D. Bravnicar solisticna in komorna dela (s klavirjem; M. Lipovšek in L. Stankovic) J. S. Bacha, N. Porpore, S. Prokof­jeva, B. Bartoka, F. M. Veracinija, P. I. Cajkovskega in N. Pa­ganinija. Tudi druga plošca iz te Bravnicarjeve Antologije pri­naša solisticna in komorna dela (s klavirjem; A. Bertoncelj in M. Pucelj), ki so jih podpisali (ponovno) J. S. Bach, pa še W. A. Mozart, J. Brahms, F. Kreisler, P. d. Sarasate, C. Debussy, S. Prokofjev in E. Ysa˙e. Glasbena dramaturgija, kronologi­ja in s tem slogovno zaporedje ter navsezadnje tudi celostna podoba vsake plošce posebej in celotnega kompleta je s tem kar najbolj zaokrožena. Tudi sam violinist raste od posnetka do posnetka, od avtorja do avtorja. Umetnik D. Bravnicar pa nadaljuje (diskografski) umetniški credo na tretji plošci z deli vecinoma komorne zasedbe (s klavirjem; M. Pucelj, A. Bertoncelj in M. Lipovšek) in še z enim povsem solisticnim violinskim delom izzveni v delih skladateljev G. Tartinija, M. Babnika, J. Brahmsa, E. Ysa˙eja. Cetrta plošca je spet violin­sko­orkestrska in prinaša troje del slovenskih skladateljev M. Bravnicarja in L. M. Škerjanca: Koncert za violino in orkester ter Fantasio rhapsodico (oboje M. Bravnicarja) in Škerjancev Koncert za violino in orkester. Violinista Bravnicarja sprem­ljata Simfonicni orkester RTV Ljubljana/Slovenija (1 in 2 z di­rigentom M. Horvatom) in Orkester Slovenske filharmonije (3, M. Munih). Tudi peta Bravnicarjeva antologijska plošca je z orkestrsko spremljavo: sloviti Beethovnov Violinski kon-cert in Hindemithova Komorna glasba št. 4, op. 36, št. 3. Pri obeh delih spremlja violinista Simfonicni orkester RTV Ljub­ljana z dirigentoma S. Hubadom in J. C. Casadesusom. Nic cudnega, saj je imel naš violinski as, virtuoz v zenitu svoje poustvarjalne kariere, na repertoarju kar 52 inštrumentalnih koncertov. Zadnja, šesta cedejka Antologije D. Bravnicarja pa prinaša izkljucno glasbo Dejanovega oceta in slov. skladate­lja, prof. na ljubljanski AG in akademika Matije Bravnicarja; skladbe z naslovi Sonata in modo antico, Mladi koncertant, Fantazija, Elegia nocturna, Tango mouvements in Sonata za violino solo vec kot smiselno in vsebinsko zaokrožijo Brav­nicarjev diskografski splet. Na njem sodelujejo še pianisti, ki jih iz bogate Bravnicarjeve koncertantne in snemalne kariere že poznamo: A. Bertoncelj, L. Stankovic in M. Pucelj. Klasika – Skladbe za orkester, 2. del (na dveh zgošcenkah) že sama po sebi pove, da gre za neko nadaljevanje. To se je za­celo v sodelovanju s SIGIC že leta 2015 za prvi del do 2017, ko je izšla prva tovrstna kompilacijska plošca. Zdaj pa so po besedah avtorja obsežnega eseja in kuratorja 2. dela dr. Gre­gorja Pompeta na vrsti nadaljevanje prvega dela, ki prinaša zgolj odlomke iz sicer obsežnih orkestrih del slovenskih skla­dateljev M. Kogoja, D. Žebreta, S. Osterca, L. Lebica, P. Ra­movša, J. Ježa, U. Rojka in V. Globokarja. Pri tem je edinole L. Lebic zastopan z dvema deloma, sicer pa tale pregled po­meni dobršen in sodoben pregled razvoja slovenske orkest­rske glasbe vse od moderne pa do dandanašnjega in aktualnega casa. Otroški zborovski opus je predstavil mag. Matej Jevnišek, ki skrbi za glasbo na prvem radijskem programu in je obenem neke vrste kurator otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija s solisti in solistkami. Ena od njihovih dirigentk Anka Jazbec (drugi je Tomaž Pirnat) pa so zdaj z novo zbirko Violincek 5 predstavili 19 novih otroških pesmi, pospremljenih z inštrumenti. Inštrumentalna spremljava je zdaj predstavljena z Big Bandom in Simfonicnim orkestrom RTV Slovenija. Plošco dopolnjuje pesmarica z vsemi notnimi zapisi, vpisi harmonizacij in besedili pesmi (mag. Domen Prezelj). Vse pticice lepo pojo pa je naslednji vokalni diskografski do­sežek Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija (dirigentka A. Jazbec), tokrat skupaj z aranžmaji in spremljavo harmo­nikarja in pianista Janeza Dovca in multiinštrumentalista Boštjana Gombaca. V (priložnostnem) ansamblu pa igrata še Goran Krmac in Gregor Volk. Teh 13 pesmi ima v sprem­ljevalni knjižici objavljena samo besedila pesmi. Iucundus1 je zgošcenka ZKP RTV Slovenija B. Gombaca in Big Banda RTV Slovenija z mojstroma N. Mureškicem in Nino Strnad ter z dirigentom L. Krajncanom. Kot so v založbi sami zapisali, je teh 11 skladb magicen in mis­ticen dosežek; kar zagotovo velja skoraj vsakic, ko je zraven naš multiinštrumentalist in skladatelj glasbe za gledališce, film in TV B. Gombac, mdr. tudi Prešernov nagrajenec (2017). Ta posnetek pa je bil napravljen v ljubljanskem SiTi Teatru BTC. Pri omenjenem celotnem izdanem diskografskem paketu ZKP RTV Slovenija 2018–2019 so sodelovali številni sode­ 1 Iucundus (lat.): veselost, veder, vesel, prijeten, ljubek, radosten, priljubljen … (»[K]ar je bila vsekakor rdeca nit pri koncertu, ce govorimo o zvoku in o mojem pristopu k spreminjanju zvoka, nam vsem dobro znanega Big Banda RTV Slovenija. Za vecino clanov je ta projekt še vedno navdihujoc in vseh sedem koncertov smo odigrali z žarom, ki je obcinstvo navdušil do stojecih ovacij,« še dodatno razlaga B. Gombac; e­pismo z dne, 1. 3. 2019; hrani avtor). Bojan Stopar, Matjaž Šercelj, Branko Škrajnar, Borut Turk, Vladimir Tušek, Gašper Vodlan in Branko Žnidaršic (ton­ski mojstri), Urška Cop Šmajgert, mag. Matej Jevnišek, Stane Kocutar, Robert Levstek, Mojca Menart, mag. Rudi Pancur, Gregor Pirš, dr. Andrej Stopar, mag. Matej Venier (uredniki), Žiga Culiberg, Rada Kikelj Drašler, Samo Laharnar in Came­ra, d.o.o., Eda Pavletic, Marko Radosavljevic (oblikovalci), Zarja Menart (avtorica ilustracij), arhiv družine Bravnicar, Slawomir Grenda, Bojan Mihalic (fotografi), Klemen Miha­cic (redaktor), Miro Prljaca (digitalna montaža in editing) idr. Gre ocitno za še en izdajateljski in založniški cvetober, ki je nekako že kar nekaj desetletij sinonim za izdaje oz. izdelke omenjene založbe, sodelovali so dr. Gregor Pompe (izbor skladb), M. Menart in Viktor Škedelj Rencelj (stro­kovna sodelavca), dr. Borut Smrekar, dr. G. Pompe in Maia Juvanc (avtorji besedil), Philip Burt, Saša Grcman, Monika Jeric, Darja Tasic, (lektorji), Tatjana Dolanc, Neville Hall, Vid Hudrap, Steven Loy, Michael Manske, Anina Oblak in lavci, šefi in uredniki med 1. in 3. (radijskim) programom, Tea Plaftak (prevajalci), mag. Domen Prezelj (notografija), (glasbeni) producenti in tonski mojstri, njihovi asistenti in Špela Drašler, Uroš Jurgec, Tadeja Vulc (vodje projekta) idr. oblikovalci, izdelovalci masteringov in pisci besedil, fotogra­fi in prevajalci in še mnogi drugi (koproducenti, posamezni­ Vse izide so omogocili Radio Slovenija – Prvi program in ki, sodelavci …): Anton Dežman, Leon Engelman, Gregor Program Ars, Glasbena produkcija in Radio Maribor (RC Forjanic, Smiljan Greif, Anton Jurca, Miran (in ne Milan!) RTV Maribor) RTV Slovenija, SIGIC, Dika in Dejan Brav­Kvartic, Marija Ostaševski, Matjaž Prah, Janja Velkavrh nicar, donatorji in sponzorji. Tako tudi tokratna bera sezone (glasbeni producenti), Rado Cedilnik, Matjaž Culiberg, Ja­ 2018/19 ZKP RTV Slovenija ni nic manjša, je kar obilna. Saj nez Debeljak, Sergej Dolenc, Dare Ibrahimkadic, Miha Jara­ je tudi na teh plošcah spet zajet razlicen glasbeni repertoar, maz, Miran Kazafura, Peter Križ, Mitja Krže, Darko Kukovic, številni slogi in žanri, po pravilu naših, slovenskih izvajalcev. Jože Lap, Matjaž Mastnak, Cole Moretti, Miha Ocvirk, Rudi Med avtorji, torej skladatelji, je spet na prvem mestu Slove-Omota, Aleks Pirkmajer Penko, Metka Rojc, Gregor Samar, nica, ki pa ni edina. Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018–2019 Lovorka Nemeš Dular Glasbena šola Grosuplje Zbornik Aci Bertoncelj – apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja Kulturni doma Franca Bernika, Domžale 2016; 254 str., 32,00 € v RTV Slovenija, o njegovem pedagoškem delovanju na Aka-demiji za glasbo v Ljubljani, o njegovih vplivih na glasbeno življenje v razlicnih regijah po Sloveniji in še mnogo vec. V knjigi je mogoce najti veliko razlicnih preglednic, med drugim natancen pregled njegovega glasbenega šolanja in pomembnih koncertov z datumi, seznam pomembnih kon­certov po posameznih letih, kdaj in kje je služboval, kdaj, kje in kaj je s kom posnel, zajet je celo seznam solisticnih nasto­pov njegovih študentov. Pricevanja v monografiji so tako dokumentarne kot tudi bolj osebne narave (Schiff, Krecic, Fugger, Bravnicar, Marinic). Dobrih 250 strani debela knjiga ni zgolj vec kot dostojen spo­menik osebnosti Acija Bertonclja, temvec je vreden doku­ment o vsem glasbenem dogajanju v Sloveniji v celotni drugi polovici 20. stoletja. Monografija je pregledna, poglavja v njej so premišljeno zasnovana in tvorijo smiselno zaokrože­no celoto. Tudi v graficnem pogledu, z vsem fotografskim in drugim gradivom, je privlacna in v takšni obliki dostopna radovednežem in tudi tistim, željnim bolj poglobljenih in­formacij bodisi o glasbeniku samem ali o glasbenem dogaja­nju v casu, v katerem je deloval. Muzikolog, glasbeni kritik in eden od dveh urednikov mo­nografije, Franc Križnar, je zajel v svojem prispevku vse Ber­toncljeve življenjske in delovne prelomnice, novinar Mat-jaž Brojan je orisal njegovo rodbinsko ozadje, muzikolog Jurij Snoj se je posvetil bolj podrobnemu orisu njegove živ­ljenjske poti. Naslednji prispevki so umestili Bertoncljeve delovanje in vplive na kulturno življenje Domžal: zgodovinar Miroslav Stiplovšek je napisal prispevek o umetnikovem program­skem vodenju in sodelovanju na festivalu v Grobljah. Prispe­vek doktorice pedagoških znanosti Veronike Šarec orisuje glasbeno življenje v Domžalah in okolici v drugi polovici 20. stoletja in umešca tudi pomembno Bertoncljevo vpetost vanj. Skladatelj in pedagog Tomaž Habe je prispeval svoj po­gled na Bertoncljevo sodelovanje na domžalski glasbeni sce­ni. Muzikolog Mihael Kozjek je med drugim dodal seznam vseh njegovih koncertov v Grobljah in v KD Franca Bernika v Domžalah. Tri muzikologinje so orisale njegove poustvarjalne in peda­goške dejavnosti: Tjaša Ribizel je iz razlicnih casopisnih ob­jav sintetizirala Bertoncljevo pomembno vlogo v slovenski klavirski glasbi 20. stoletja, Manja Flisar Šauperl je predsta­vila njegovo obsežno pianisticno dejavnost na severovzhodu naše države, Urška Šramel Vucina se je osredotocila na nje­govo pedagoško dejavnost v Velenju in na tekmovanje, ki so Zbornik Aci Bertoncelj – apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja ga poimenovali po njem. Na koncu prispevka so navedeni nagrajenci tekmovanj in pomembnejših koncertov njegovih dijakov v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju.  O Bertoncljevi dejavnosti na RTV Slovenija sta pisala mu­zikolog Marko Šetinc in pianist Leon Engelman. Zadnji je vkljucil tudi podrobni tabeli minutaže Bertoncljevih po­snetkov po letih in število snemanj po podrocjih (solisticna, komorna glasba ipd.). Henrik Neubauer, upokojeni režiser in koreograf, je predstavil Bertoncljevo sodelovanje v okviru Festivala Ljubljana. Pianist in profesor Hinko Haas je pred­stavil njegovo pedagoško dejavnost na Akademiji za glasbo v Ljubljani in poustvarjalno dejavnost v Klavirskem duu Bertoncelj – Haas. V njegovem prispevku so poleg njegovih osebnih izkušenj z Bertoncljem navedena imena vseh Ber­toncljevih študentov in tudi pricevanja dveh od njih, Marka Hribernika in Benjamina Govžeta; v drugem delu prispevka pa vse o njunem duu, od pomembnejših koncertov do kr­stnih izvedb, snemanj in kritik.  Nekaj je tudi prispevkov bolj osebne narave: Milan Mari­nic, eden od urednikov monografije, slovenist in nekdanji direktor KD Franca Bernika v Domžalah, je v svojem zapisu podal nekaj dragocenih misli našega velikega umetnika in svoj pogled nanj. Violinist Dejan Bravnicar je svoj prispe­vek obarval z izkušnjami z Bertoncljem kot s clovekom in sodelavcem, tudi z umetniškim v triu z violoncelistom Ci­rilom Škerjancem. Skladatelj in nekdanji dekan Akademije za glasbo Pavel Mihelcic je napisal osebno obarvan zapis, objavil je tudi del njunega intervjuja. Iz zapisa izvemo, kako ga je skladatelj slišal in videl kot izjemnega interpreta tudi sodobne glasbe. Kot zadnji v osrednjem delu monografije je umešcen osebni zapis nekdanjega študenta, ki mu je bil v zadnjih letih življenja zelo blizu, Simona Krecica. V zapi­su je zajetih nekaj duhovitih anekdot, ki Acija Bertonclja še najbolj prikažejo takšnega, kakršen je res bil: duhovit, razgle­dan, vcasih oster, a vselej dobronameren.  V rubriki Dodatki so kratki prispevki skladatelja in dirigenta Iva Petrica, violoncelista in dirigenta ter njegovega komor­nega partnerja, Heinricha Schiffa ter akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja, ki je naslikal Bertoncljev portret tri tedne pred njegovo smrtjo.  Ivan VrbanËiË Ivan Sivec: Radovan Gobec. Mati Slovenija, tvoji smo sinovi Monografija, Maribor: Založba Obzorja, 2019; 174 str., 27 € Pri mariborski Založbi Obzorja je izšla knjiga o slovenskem skladatelju Radovanu Gobcu, ki jo je ob izdatni pomoci skla­dateljevega sina Mitje Gobca napisal Ivan Sivec. V zelo lepo urejeni in oblikovani knjigi, kakršno bi si zaslužili vsi slo­venski skladatelji, je zbranih neverjetno veliko podatkov o njegovem bogatem ustvarjalnem umetniškem, pedagoškem in organizacijskem delovanju. Knjiga je po uvodu v Prologu in Predtaktu razdeljena na deset poglavij, ki so naslovljena z naslovi skladateljevih skladb ozi­roma po znacilnih dogodkih iz njegovega življenja (Pomladne cvetke, Hmeljska princesa, Planinska roža, Pesem o svobodi, Stara pravda, Lepo je v naši domovini biti mlad, Zaplovi pesem borb in zmag, Ne ouri, ne sejaj, Pojo naj ljudje in Minljiv si). Pevci srednje in starejše generacije bodo v naslovih poglavij prepoznali naslove znanih pesmi, ki so jih nekoc pogosto prepevali. K temu so dodani še Kratki biografski podatki in kronologija (Mitja Gobec), Spomini znanih Slovencev (Mari­jan Lipovšek, Tomaž Habe, Mirko Cuderman, Majda Haupt­man, Matjaž Kmecl, Janko Ban, Jasna Nemec Novak), stati­stika dosedanjih uprizoritev Gobcevih operet (Mitja Gobec), Statisticna predstavitev skladateljevih del (Alenka Krušic), R. Gobec in Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni (Dragica Šteh), Uporabljena literatura in zakljucna Koda. Za Radovana Gobca je znacilno, da je vse življenje v svoj Dnevnik zapisoval pomembne podatke o svojem delu, na­stanku skladb, pomembnih dirigentskih nastopih, glasbenih dogodkih. Naj za ilustracijo prepišem iz knjige štiri kratke zapise: »Junij 1928. Maturiral na uciteljišcu v Mariboru … Pel v zboru GM Beethovnovo 9. Simfonijo v Mariboru, Celju in Ljubljani …« V Dnevniku nekega partizana, 20. junij 1944: »Vstopili opol­noci v OF: Cenco Jancic, Izidor Florjan, Bratec Šmid in Ra­dovan Gobec.« 7. julija 1944: »Ponoci nastala pesem Zdaj zaori pesem o svo­bodi. Spal v postelji na slami. Zgodaj zjutraj naprej, zvecer nazaj, spal na tleh.« In še: »26. april 1957. Celje. APZ TT. Koncert Stara pravda. (zadnji nastop z APZ TT).« Taki zapiski so hkrati tudi dragoceni avtenticni podatki za biografe in raziskovalce skladateljeve dejavnosti. O njegovem skladateljskem prispevku k slovenski glasbeni ustvarjalnosti bo zadnjo besedo povedala zgodovina. Ceprav je cas pri tem neusmiljen sodnik, pri Radovanu ne bo mo­gel spregledati, da »vse, kar je ustvaril, 'gre v uho'«, kot je v spominu nanj zapisal dr. Matjaž Kmecl, in da bodo napevi iz pesmi Kresnicka, Planinske rože, Hmeljske princese in pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, Zdaj zaori pesem o svobo­di, partizanskih pesmi in številnih priredb ljudskih pesmi in preostalih nekaj sto (ustvaril je okrog tisoc skladb) še dolgo peli slavo v njegov spomin. Velik del življenja je Radovan Gobec namenil tudi pedago­škemu delu kot profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani in kot mentor številnim zborovodjem in zborom. Predaval je na številnih zborovodskih seminarjih in sodeloval pri dru­gih oblikah takratnega izobraževalnega dogajanja. Za to so bili potrebni številni prirocniki, ki jih je napisal, predvsem pa dve, še danes aktualni knjigi Dirigiranje in Metodika zbo­rovodstva. Bil je neumoren organizator zborovskega življenja: deset let je bil umetniški vodja Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni, predsedoval je Slovenski pevski zvezi, bil clan uredništva Grlice in Naših zborov, ustanovil je Aka-demski pevski zbor Toneta Tomšica ljubljanske univerze in ga vodil enajst let, kar 28 let je vodil Invalidski partizanski pevski zbor, ce imenujem samo dva najpomembnejša pevska zbora, ki sta bila v marsicem vodilna: eden v iskanju novih poti v slovenskem zborovstvu, oba pa v ohranjanju tradicije. Zato so upravicene besede avtorja na zacetku knjige: »Prebiram delo Radovana Gobca in strmim. In vse bolj se mi zdi, da tega ni mogel ustvariti en sam clovek. In vendar je to storil. Prav zato je Radovan Gobec posebno ime.« K temu suhoparnemu, a potrebnemu naštevanju vsebine knjige naj dodam še nekaj osebnih pogledov in spominov na skladatelja Radovana Gobca. V svojem dolgoletnem udejstvovanju kot zborovodja sem med njegovimi zborovskimi skladbami vedno našel pri­merne naslove za razlicne ravni zmogljivosti zborov od zelo preprostih do visoko kvalitetnih, priredbe ljudskih in parti­zanskih pesmi, pesmi, ki so jih z veseljem prepevali osnov­nošolci in pevci z dolgo zborovsko »kilometrino«. Na števil­nih zborovodskih seminarjih in drugih glasbenih dogodkih sva se z Radovanom srecevala tudi osebno. Še posebej so mi ostala v spominu neformalna srecanja. Naj mi bo dovoljeno opisati eno takih. Ivan Sivec: Radovan Gobec. Mati Slovenija, tvoji smo sinovi. Po zadnjem vecernem koncertu enega od tekmovanj mladin­skih pevskih zborov v Zagorju ob Savi smo morali udeležen­ci poiskati prenocišce v Garni hotelu na Trojanah. Samo po sebi je bilo razumljivo, da smo pred spanjem nekoliko pose­deli v restavraciji in »analizirali« kvaliteto koncertov. Kmalu so »padli« tudi prvi vici, anekdote, šale. In tako do druge ure zjutraj! Drugi vecer se je zgodba ponovila. Ko smo že mislili, da je cas za spanje – vic za vicem, šala za šalo, zgodba za zgodbo – do tretje ure zjutraj! S to pripovedjo ne nameravam moralizirati o umestnosti takega posedanja, ampak povedati, da smo se z veseljem družili, bili radi skupaj, cesar danes sko­raj ni vec, in da se je ob tem utrnila tudi marsikatera koristna pobuda, posredovala dobra izkušnja. Središce tega dogajanja pa je bil po pravilu – kdo drug kot Radovan, poln domiselnih iskric, šal, pripovedi. Takega: dobrovoljnega, pripravljenega pomagati, svetovati, se spominjam. »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin!« (Jože Plecnik; zad­nja skladba Radovana Gobca). Ana Trojnar Glasbena šola Kamnik Za razvoj pouËevanja baletne umetnosti – že 12. seminar Kraljeve akademije za ples v Kamniku Londonska Kraljeva akademija za ples/Royal Academy of Dan­ce je od 11. do 13. oktobra (2019) v Domu kulture Kamnik s svojim že petim obiskom v Sloveniji izpeljala 12. seminar, od­kar je oktobra 2016, na pobudo njihove clanice Ane Trojnar, uciteljice baleta v Glasbeni šoli Kamnik, bil izveden prvi. V obdobju dveh let in pol so z vsebino seminarjev pokrili ucno snov slovenskega izobraževalnega sistema od 5 do14 let oz. od plesne pripravnice 1 do 6. razreda baleta obsežnej­šega osnovnega programa. Izpeljani so bili seminarji Dan­ce to Your Own Tune (za predšolske otroke od 2,5 do 5 let), Pre-primary in Dance Primary (za plesne pripravnice), od Grade 1 do Grade 5 (okvirno od 1. do 5. razreda baleta), to­krat pa še Introduction to Intermediate Foundation Teachers‘ Course in Introduction to Intermediate Teachers‘ Course. Zad­nja dva sta pokrila ucno snov 5. in delno 6. razreda osnov­nega programa oz. 4.–6. r. baleta programa, ki ga izvajata oba Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in Mariboru. Za ta dva seminarja je izvajalec zahteval tudi korepetitorja in seminarja je odlicno spremljal Marjan Peternel, baletni kore­petitor s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Na zadnji dveh oktobrskih seminarjih so uciteljice poglobile in nadgradile spretnosti pri poucevanju plesa na konicah pr­stov, precesale obsežno baletno terminologijo ter skozi angle­ški sistem utrdile osnove in razvoj klasicno baletne tehnike. Nekaj uciteljic redno obiskuje tovrstne seminarje, vsakic pa se jim pridružijo tudi nove. Nad izobraževanji so vedno zelo navdušene, saj Kraljeva akademija za ples sledi najnovejšim pedagoškim smernicam v poucevanju baleta in plesa, ki jih s takšnimi seminarji prenašajo tudi na druge ucitelje po svetu. Je najvecja in ena od vodilnih plesnih izobraževalnih usta­nov na svetu. Leta 2020 bo obeležila že 100. obletnico delo­vanja. Prisotna je v 89 državah po svetu in ima 13.000 clanov, od tega 8000 registriranih uciteljev. Poleg Evrope je mocno zasidrana še v Avstraliji, Kanadi in Braziliji, zelo hitro širi svoje izobraževanje tudi na Kitajskem in po drugih azijskih državah. Uciteljice, zaposlene v javnem sektorju, po udeležbi na semi­narjih ne le lažje in bolj ucinkovito poucujejo, udeležbo na seminarjih lahko uporabijo tudi za pridobitev tock za napre­dovanje v nazive. O izbiri nadaljnjih seminarjev se uciteljice dogovorijo med seboj in tako so v naslednjem šolskem letu Udeleženke seminarja s predavateljico Royal Academy of Dance Emily Koschyk (od leve proti desni), 1. vrsta: sedijo v baletnih pozah: Karmen Biancuzzi, Tamara Polanc, Ana Germ, Ana Trojnar, 2. vrsta baletne poze na kolenih: Tina Leder, Mirjana Šrot, Matea BreËko, Tanja PeËenko, Jerneja Omahen Razpotnik, Vanessa Kreslin, Monika Zorko, 3. vrsta (stojijo): Ana Hrastelj Malec, Barbara Prhavc, Ana Terkov Snyder, Maja Repe, Emily Koschyk (RAD predavateljica), Ines Mandelj, Lucija Bahovec, Tiha Celinšek KaliËanin, Daša Skrt, Jane Gardner, Valentina Madritsch. v nacrtu seminarji, ki bodo poglobili in nadgradili njihove podrobneje spoznali možnosti izbire glasbe za vaje pri pou­spretnosti pri poucevanju plesa na konicah prstov, seminar ku, kajti tudi v osnovnem programu baleta je na višji stopnji o baletni terminologiji ter pravilni izvedbi korakov ter se­ (5. in 6. razred baleta) prisoten korepetitor. Obenem upamo, minar o uporabi glasbe pri pouku baleta ki je v pomoc ne le da se nam uspe z izvajalcem iz Avstralije dogovoriti še za uciteljicam, temvec tudi korepetitorjem. Na slednjem bodo tridnevni seminar Perfect form Physiotherapy! IMMCC - ustvarjanje, solfeggio in glasbena teorija je prvo tekmovanje v Sloveniji, ki vkljucuje tudi podrocje ustvarja­nja. Z zavedanjem, da ucence v prvi vrsti vzdrami zvok, pre­izkušanje zvoka in svojih lastnih ustvarjalnih poti, želi tek­movanje nagovoriti in spodbuditi k omenjeni dejavnosti v povezovanju s poustvarjalnostjo, ki je v izobraževalnem sis­temu najpogostejša. Spodbuditi želi tudi povezovanje samih funkcionalnih znanj, ki jih ucenci med šolanjem pridobivajo pri skupinskem pouku nauka o glasbi in solfeggia, individu­alnem pouku ter preostalih oblikah pouka, pri katerih v glas­benem izobraževanju sodelujejo. K sodelovanju vabi ucence, ki so šele na zacetku svojega glasbenega izobraževanja, kot tiste tik pred akademsko stopnjo študija glasbe. Razpis, pro­pozicije in preostali podatki o tekmovanju so dostopni na spletni strani: immcc.si in immcc.maribor@gmail.com. Tekmovanja IMMCC 2019 se je udeležilo 42 ucencev in dijakov iz Slovenije in Hrvaške. Udeleženci po glasbenih šolah: Naziv glasbene šole Število kandidatov Glasbena šola Celje 4 Glasbena šola Domžale 7 Glasbeni Center Edgar Willems Ljubljana 2 Glasbeni atelje Goslice 2 Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana 4 Konservatorij za glasbo in balet Maribor 1 Konservatorij za glasbo Maribor, PŠ Tabor 2 Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška 8 Maribor Glasbena šola Murska Sobota 5 Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pa­2 vla Ptuj Glasbena šola Ravne na Koroškem 3 Glasbena šola Slovenska Bistrica 1 Glazbena škola Milka Kelemena Slatina, Hrvaška 1 SKUPAJ 42 Kandidati so lahko sodelovali na enem, dveh ali treh podrocjih. Število udeležencev I II III IV V VI Skupaj po kategorijah in podroËjih: kategorija/naziv podroËja USTVARJANJE 2 9 6 3 2 1 23 SOLFEGGIO 3 2 0 9 3 1 18 GLASBENA 2 4 4 9 2 4 25 TEORIJA SKUPAJ 7 15 10 21 6 6 66 Število kandidatov, ki so sodelovali v posamezni kategoriji na dveh ali vec podrocjih: Kategorija/naziv podroËja I II III IV V VI Skupaj USTVARJANJE IN GLASBENA TEORIJA 0 1 4 2 0 1 8 USTVARJANJE IN SOLFEGGIO 2 0 0 0 0 0 2 SOLFEGGIO IN GLASBENA TEORIJA 2 1 0 4 2 1 10 USTVARJANJE, SOLFEGGIO IN GLASBENA TEORIJA 0 1 0 1 1 0 3 Tekmovanje je ocenjevala triclanska mednarodna komisija v sestavi Tadej Kušar (Slovenija, predsednik), Lidija Đidara (Hrvaška, clanica) in Slavica Smiljanic Markovic (Srbija, cla­nica). Podrocje solfeggia je komisija po temeljitem pogovoru in usklajenih kriterijih ocenjevala s tockami. Prav tako glas­beno teorijo, ki je bila v obliki pisnega testa. Med prejetimi 90–100 tockami so si udeleženci pridobili zlato nagrado, med 80–89,9 tocke srebrno nagrado in med 70–79,9 tocke brona­sto nagrado. Podrocje ustvarjanja, ki ga je nemogoce meriti v tockah, pa je po pregledu izdelkov komisija razvrstila in vsakemu sodelujocemu podala spodbudno opisno mnenje. Ker ima podrocje ustvarjanja resnicni in zaokrožen smisel le s predstavitvijo izdelkov, je organizator dal možnost izvedbe del na zakljucnem koncertu pred podelitvijo priznanj in na­grad. Na veliko zadovoljstvo vseh se je zakljucnega koncerta udeležilo 20 kandidatov (od skupno 23), ki so sodelovali na podrocju ustvarjanja. Svoja dela so predstavili na inštrumen­tih, ki se jih v glasbeni šoli ucijo, ali skupaj s svojimi prijatelji, ce je njihovo delo zahtevalo vec izvajalcev. Predstavitev del udeležencev ob sprošcenem pogovoru z moderatorjem o nji­hovih glasbenih podvigih je bil cudovit in z veliko ustvarjalne energije zaokrožen dogodek. Poslušalci so bili prica cudovi­tim in domiselnim izdelkom udeležencev od I. do VI. katego­rije. Spodbuda in motivacija za nadaljnja glasbena raziskova­nja je kar vela iz udeležencev in njihovih pedagogov. V veliki želji, da tekmovanje IMMCC še bolj mednarodno zaživi, vabimo v letu 2020 k sodelovanju, ko bomo poleg omenjenih treh podrocij iz solfeggia organizirali tudi pevsko tekmovanje. Poleg tekmovalnega dela napovedujemo tudi strokovni se­minar z naslovom Kreativni solfeggio. Najvišja umetnost ucitelja je prebuditi veselje do ustvarjalnega izražanja in znanja. (Albert Einstein) Primož Kuret Skladatelj Andrej Makor tržaškega skladatelja Ivana Grbca. Delo je nato izdalo Kul­turno društvo Ivana Grbca in je izšlo z naslovom Ivan Grbec –pozabljeni profesor v Škednju januarja leta 2017. Dragoce­ne podatke o tem skladatelju je dobil avtor v razgovorih s skladateljem Pavletom Merkujem in Dušanom Jakominom. Podrobno je osvetlil njegovo življenje in delo in s tem odstra­nil še eno crno liso z glasbenega življenja tržaških Slovencev. Po diplomah na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in Padovi se je posvetil poucevanju v Glasbeni šoli Koper, vodi tudi mešani pevski zbor Obala Koper in Moški pevski zbor Srecka Kosovela v Sežani. Vseskozi pa komponira. In to z velikim uspehom, kar dokazujejo številna priznanja in na­grade. Mimogrede: nagrade je dobival tudi za svoje pevske nastope doma in v tujini. Obenem se je pevsko izpopolnjeval na seminarjih (Christina Pollerus, Alfred Burgstaller, Mar­jana Lipovšek, Bernarda Fink in Sabina Cvilak). Nastopil je v operi Orfej C. Monteverdija, v glavni vlogi opere Ogoljuf­ani sodnik C. W. Glucka, v operi La Karneroika D. A. Pia, v kantati Ovidijeva poslednja noc v Rimu H. Pettana in v Messe solennelle de St. Cecilia Ch. Gounoda. Vmes in potem so se vrstile nagrade za skladateljsko delo. Zacelo se je na mednarodnem natecaju za zborovske skladbe Ignacij Ota v Trstu pa v Ljubljani in Zagorju. Avgusta 2014 je na tekmovanju Guido d‘Arezzo dobil 3. nagrado za skladbo Serenada. Maja 2015 so v ljubljanskem Cankarjevem domu izvedli celovecerno plesno­scensko delo Slovenski ljudski ple­si za simfonicni orkester in AFS France Marolt. Julija 2015 so izvedli skladbo Paisaje, izbrano na mednarodnem razpisu v organizaciji European Contemporary Composers Orchestra v sodelovanju z European Composer&Songwriter Alliance in BBC London. Uspešno je bilo tudi naslednje leto, 2016, ko je dobil nagrado za najboljšo noviteto na tekmovanju Naša pe­sem, za Pesem št. X nagrado v Teksasu, za skladbo Ave Maria 1. nagrado v Barceloni in ponovno v Arezzu 1. nagrado za delo Crucifixus. Bogato bero je prineslo tudi leto 2017, ko so si sledile nagrade v Kölnu (O Emmanuel), v Weimarju (Noise of silence) in doma 1. nagrada na natecaju za priredbo sloven­ske ljudske pesmi v organizaciji Glasbene matice Ljubljana Voda Rajna. Na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Špitalu (Avstrija) je bila njegova skladba Angelus ad pasto-res ait izbrana in uvršcena v koncertni program ISCM World Music Days v Vancouvru (Kanada). V Londonu je leta 2018 prejel 2. nagrado za skladbo Silence za violo solo, BBC Lon­don mu je narocil skladbo Kyrie, ki so jo izvedli junija 2018 v okviru abonmajskih koncertov BBC Singers v Londonu. Izredno široko dejavnost je Makor razvil v sodelovanju z raz­licnimi glasbeniki, zbori, vokalnimi skupinami in orkestri po Evropi, Ameriki in Kanadi. Njegove skladbe poznajo prak­ticno po vseh evropskih državah, na Japonskem, v Južni Skladatelj Andrej Makor Koreji, na Filipinih, na Kubi itd. To dokazujejo tudi izdaje njegovih del pri založbah, kot so Glasbena matica Ljubljana, Carus-Verlag, Schott Music, Astrum in Nomos; za mladega skladatelja izjemna bera in uspehi. Poleg zborovskih skladb, ki jih je najvec, so še orkestralne, vokalno­inštrumentalna in komorna dela. Po zacetnih, bolj tradicionalno in vendar s prepoznavno osebno noto napi­sanih delih, vnaša v svoja zadnja dela tudi novejša kompo­zicijska sredstva, ohranja pa svojo prisrcno in iskreno noto, pa najsi gre za obdelave ljudske pesmi, sakralno glasbo ali skladbe na besedila domacih ter tujih pesnikov, ki jih uglasbi s posebno, samosvojo melodiko. Makor zna spregovoriti v razumljivem glasbenem jeziku, ki se cloveka dotakne s svojo svežino in vitalnostjo, ki noce zanikati preteklosti, obenem pa jo plemeniti s spoznanji novejših kompozicijskih tehnik. Makor tako nadaljuje žlahtno tradicijo primorskih skladate­ljev, obenem pa nadaljuje vrsto izvrstnih zborovodij od svo­jega prvega mentorja Ambroža Copija, Stojana Kureta, da ne omenjam starejših, kot sta bila legendarna Oskar Kjuder ali Rado Simoniti. Franc Križnar Domovinske pesmi v notni prilogi Domovinske1 ali tudi patriotske2 pesmi so tiste, ki opevajo lepoto domace zemlje, ljubezen do rodnega kraja, domovine in države ter spremljajo pomembne narodove zgodovinske dogodke: nje­gova ponižanja, zasužnjenje in poraze; njegove napore in zmage. Najvec patriotskih pesmi nastane ob velikih narodovih pretre­sih. Pri nas, na Slovenskem, se je domovinska pesem razvila po revolucionarnem letu v sredini 19. stol. (1948) in v casu naro­dnoosvobodilnega boja (1941–1945). Domovinske pesmi so optimisticne ali pesimisticne, v durovski ali molovski tonaliteti. Optimisticne vzbujajo navdušenje za narodno stvar, bude ljud­stvu narodno zavest, klicejo k uporu ali zmagi, pesimisticne pa razkrivajo domovinsko bedo, kažejo na žalostno narodovo pre­teklost in izražajo strah za njegovo prihodnost. Poleg številnih anonimnih pesnikov so najvecji predstavniki slovenske patriot­ske (literarne) lirike Valentin Vodnik, France Prešeren, Simon Jenko, Simon Gregorcic, Oton Župancic, Srecko Kosovel, Vladi­1 Domovina izhaja iz dežele ali/in države, v kateri se kdo rodi, v kateri prebiva, kamor se (obcasno) vraca, iz katere izvirajo njegovi predniki, njegov rod. Lahko pa je to tudi dežela, obmocje, celina, iz katere izvirajo dolocene gmotne, družbene in duhovne prvine (Dolenjska – domovina cvicka, Amerika – domovina krompirja, Anglija – domovina nogometa). Zavedanje domovinske pripadnosti in njeni odsevi na ravneh vsakdanjega nacina življenja, tj. akulturacije (= prilagoditvi novemu okolju), so predmet etnoloških raziskav o slovenskih izseljencih, zdomcih, prebivalcih na manjšinskih obmocjih in obmocjih osrednjega slovenskega ozemlja. Izpeljanki v praksi sta ožja (npr. Slovenija) in širša domovina (npr. Evropa). 2 Rodoljubne; iz lat. patria, tj. domovina. mir Pavšic ­ Matej Bor, Karel Destovnik ­ Kajuh, France Balantic idr. Tako domoljubne ali domovinske pesmi opevajo vse, kar je povezano z domovino. Pri nas na Slovenskem ima tovrstna pe­sem kot simbioza besedne, torej literarne in glasbene umetnosti kar precejšnjo tradicijo. Vzrok za to so zagotovo vse družbene in druge turbulence, ki obkrožajo naš narod že zelo dolgo, poleg tega pa tovrstna tradicija kar naravnost klice k njeni aktualnosti. Ne le dejstvo, da so se je lotevali številni umetniki obeh umetno­stnih provenienc, še vec, z dandanašnjimi stvaritvami in opusi je ostala last naroda tudi v opusih dandanašnjih ustvarjalcev. Ne­nazadnje o njeni aktualnosti prica tudi posebni Festival slovenske domoljubne pesmi (od leta 2012), za katerega je znacilno, »da je poklon Domovini, kjer glasba združuje tudi na videz nezdružljivo. Presega najrazlicnejše, praviloma umetne delitve in postaja stalni-ca, ki povezuje slovenski živelj doma in po svetu. Hkrati simbolicno spominja in opominja na svetle dneve enotnosti slovenskega na­roda, ki je rezultirala v samostojni slovenski državi. Še kako je po­trebno, da se ustvarja in poje Domovini. Da se jo ceni in spoštuje. Vedno in povsod. Ker je ena sama in edina […].« Izmed številnih tovrstnih domovinskih citatov je morda ta še najbolj znacilen tudi za vseh sedem tukaj objavljenih pesmi, ki so jih podpisali povsem novodobni slovenski pesniki in skladatelji (razen nekaj izjem): Za Slovenijo živim, / zame je edina. / Je kot pesem polna 44 rim, / moja domovina. / Za Slovenijo živim / in me vodi tok, / v custva z njo se potopim, / je moj smeh in jok. Pa še: Slovenija – od kod lepote tvoje? / Pozdravljamo te iz srca in srecni tu smo doma, / Slovenija – naj tebi pesem poje, / ne išci srece drugod kot le doma (V. in S. Avsenik), Moja dežela, to je njena lepota. /Moja dežela mi smo njeni ljudje. / Lepota dežele je sloves njen, / in njeni ljudje smo njeno ime (O. Pestner) do Slovenec sem! Slovenec sem! / Od zibeli do groba / ne gane moja me zvestoba / ne gane moja me zvestoba! / S ponosom reci smem: / Slovenec sem, Slovenec sem! (J. Gomilšek in G. Ipavec). Katja Gruber Akademska glasbenica, rojena 1966, deluje na raznih zboro­vskih podrocjih. Po koncanem študiju na AG v Ljubljani je na­daljevala študij solopetja in diplomirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Kot zborovodkinja je vodila razne odrasle in srednje­šolske sestave: Moški komorni zbor Celje, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Mešani zbor Gorenje iz Ve­lenja, Mešani mladinski zbor Škofijske gimnazije A. M. Slomška iz Maribora, Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje idr. Njeno delo v zadnjem obdobju najbolj odmeva na podrocju otroške in mladinske zborovske glasbe. Poucuje v OŠ Nazar­je, kjer v petih pevskih sestavih prepeva polovica vseh šolskih otrok. O kakovostnem delu govorijo številna priznanja z doma­cih in tujih odrov. Uspehov ne dosega s selekcijo pevcev, ampak z njihovo nacrtno vzgojo pevcev od 1. do 9. razreda. Izdala je dve zbirki upevalnih vaj za razvoj vecglasja na zacetni stopnji. Z uvajanjem vecglasja med otroke želi ohranjati prvobitno sloven­sko lastnost, to je obcutek za vecglasje. Domovinske pesmi v notni prilogi Jani Golob Rojen 1948 v Ljubljani, piše kot plodovit in vsestranski sklada­telj orkestralno, koncertantno, komorno, operno, baletno (Dragi Miha in Maticek se ženi), scensko in zabavno glasbo; mdr. kar dve operi (Krpanova kobila in Medeja). Poglavitno ustvarja za godala. V skladateljskem delu se navezuje na tradicionalni nacin izražanja, pogosto pa združuje elemente resne in zabavne glasbe. 1971 je diplomiral na AG (1971 iz violine in 1978 iz kompozici­je). Najprej je bil violinist v orkestru Simfonikov RTV Slovenija (1972–1987), nato glasbeni urednik na TV SLO (1987–1998), potem pa vseskozi profesor na AG v Ljubljani (od leta 1998; od leta 2007 kot redni profesor) vse do dandanes kot zaslužni pro­fesor UL. Od 1992 je clan Evropske akademije znanosti in ume­tnosti v Salzburgu. L. 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Benjamin Ipavec & Damijan MoËnik Za skladatelja in zdravnika (1829–1908) B. Ipavca so najznacil­nejši samospevi (tudi z domovinsko vsebino), zbori in kantate za razne slovesnosti, je pa tudi avtor spevoigre Ticnik in prve slo­venske romanticne opere z zgodovinsko snovjo Teharski plemici. Skladatelj, zborovodja in pedagog D. Mocnik (roj. 1967) je av­tor pretežno vokalnih in vokalno­inštrumentalnih del s pro­stim izborom glasbenih sredstev in uspešen pedagog in zbo­rovodja. L. 1991 je diplomiral na ljubljanski AG, od 1993 pa je glasbeni pedagog in zborovski dirigent v Škofijski klasicni gimnaziji v Ljubljani, od leta 2000 še umetniški vodja (vseh) glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. Kot zborovodja deluje tudi v domacih Cerkljah, ki ima tam tudi družinsko tradicijo. Tako je z zborovodstvom tesno povezan tudi vecin­ski Mocnikov skladateljski opus. Precej se posveca zborovski sakralni glasbi, sklada pa tudi orkestralna in druga dela. Velja za enega najbolj izvajanih slovenskih sodobnih skladateljev. Za svoje delo in izvedbe je prejel številne domace in medna­rodne nagrade. Leta 2019 mu je JSKD podelil srebrno plaketo za pedagoško delo ter obsežen in izvrsten glasbeni opus. Jakob Aljaž & Damijan MoËnik Duhovnik, planinski organizator in skladatelj (1845–1927) je bil najvec casa duhovnik na Dovjem in pobudnik in gra­ditelj slovenskih planinskih postojank – koc v Triglavskem pogorju. Ljubezen do gora je izražal tudi v romanticnih zbo­rovskih skladbah: Oj, Triglav, moj dom, Slovan na dan, zbirka Slovenska pesmarica (1896) idr. Tomaž Habe Pavel Dolenc Rojen 1968, izhaja iz Poljanske doline nad Škofjo Loko. Po Rojen 1947, deluje kot glasbenik: skladatelj, dirigent in pe­ koncani gimnaziji in Orglarski šoli v Ljubljani je študiral glas­dagog. Pouceval je v GŠ Domžale (1964–1975), OŠ Preserje beno pedagogiko na AG v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplo­(1975–1983), na Srednji glasbeni in baletni šoli, današnjem miral. Študiral je tudi solopetje na SGBŠ, ki ga je uspešno Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa glasbenoteo­ koncal leta 1999. Prepeval je v vec zborih (Ave, APZ »To-retske predmete, zbor in orkester (1983–2012). V njegovem neta Tomšica,« Komorni zbor RTV SLO, Lubnik idr.). Želja kompozicijskem opusu so vokalno­inštrumentalna in zbo­ po ustvarjanju in novem znanju ga je vodila na študij kom­rovska glasba, simfonicna ter orkestralna glasba (za pihalne, pozicije, kjer je na AG v Ljubljani leta 2008 diplomiral. Piše mandolinske in harmonikarske orkestre) pa tudi muzikali, predvsem zborovsko in komorno glasbo, ki so jo izvajali v filmska, scenska in didakticna glasba. Za svoje vec kot preda­ Sloveniji (Orkester Slovenske filharmonije, Pihalni orkester no delo na glasbenem podrocju je doslej mdr. prejel nagrado AG, APZ Toneta Tomšica, razne komorne skupine in soli­RS na podrocju šolstva (1997), Škerjancevo nagrado (KGBL, sti, razlicni slovenski zbori in vokalne zasedbe).Veliko tudi 2002), Gallusovo plaketo in Adamicevo listino (oboje JSKD, prireja in se ukvarja s pedagoškim, zborovodskim in produ­2007), najvišjo stanovsko Kozinovo nagrado za zaokroženi centskim delom ter zabavno glasbo. kompozicijski opus (DSS, 2014), Gerbicevo nagrado (ZGŠS in ZDGPS) idr. Domovinske pesmi v notni prilogi