Peslcdnfe vcsti,Domače novice. Slomšekova čaša v mariborskem muzeju, Vodstvu mariborskega muzeja je uspelo, da je kupilo lepo izdelano stekleno čašo, katero je rabil nafi evetniški Slomšek. Na čaši je na eni straiii Slomšekov grb, na drugi pa v latinščini napis: Anton Martin po božji milosti knez in 6kof lavantin&ki. Čaša je prešla ie Slomšekove zapuščine v last pred leti na Češkem umrlega višjega vojnega kurata g. Tajeka, ki je pred vojno dolgo deloval v Mariboru. Od Tajeka je dobila čašo g. Blacha, žena rajnega poveljnika predvojne kadetnice v Mariboru. Gospa Blacha je prodala ča&o muzeju, kjer je na vpogled. Vlom pii mariborskem glavnem kolodvoru. V noči na 5. avgust je bilo vlomljeno pri urarju in zlatarju Srečku Knezerju na Aleksandrovi cesti v Mariboru, v bliiini glavnega kolodvora. Vlomild so predrli v Poševi liiši obok na kleti in ekozi odprtino so zlezli v Poševo manufakturno trgovino, kjer so razmetali razno blago. V trgovini g. Poša 60 izrezali dvojna vrata, ki vodijo h Knezerju, in sicer tako, da so laJako odtrgali ključavnico. Knezerju so pobrali ur, zlatnine in srebrnine za 50.000 Din. Knezer je bil zavarovan proti vlomu. Smrtna nesreča na Diavi se je pripetila v Mariboru 4. avgusta. Nad velikim mostom se je pozibaval v čolnu Ribard Mesner. Zgubil Je ravnotežje ter padel v Dravo, ki ga je odnesla. Trojčke )e pcrodila v mariborski porodnišnlci viničarka Rupič iz Haloz. Od trojčkov sta dve deklici in en fantek. Otročički so sdravi, samo mati in oče sta v največji bedi in je dolirodušni javnosti priporočati, da se uemili ubogih troj&kov. Ljubljanskl škol dr. G. Rožman je blago&lovil zadnjo nedeljo na Škrlatici v Triglavskem pogorju _m visok železni križ, katerega. je postavila organizacija skalašev. Vlak povozil žensko. Vlak iz Ljubljane proti Vrhniki je emrtao povozil 5. avgusta pri prelaau ceste v Rožni dolini neznano ženeko. Dve smrtni nesreči. Iz Ažbe_eve družine v Škof ji Loki je smrtno ponesrečil 37 letni sin Vinko, ki je bil uslužben v tovarni. Trčil je z drugim kolesarjem in s. tako poSkodoval, da je umrl. — V Žabnici pri Škofji Loki je padel 10 m globoko s kostanja 121etni Hafnerjev sinko in se ubil. Vcliko neurje jo razsajalo 5. avgusta nad mestom Kranj na Gorenjsk_m in okolico. Udari strele so zanetili na par mestib požare. Karl May — zvezek za avgnst, bo izšel zaradi štrajka v tiskarni pozneje. Našaprva skrb je, da izhajajo časopisi, da jih naši cenjeni naročnilki dobivajo Piav_i^j2:_jinjise_[b(i^a_S.e_xeda vo- zneje v celoti izdali in vse zamujeno nadomestili. — Tiskarna sv. Cirila. Združenje trgovcev za mesto Maribor razglaša, da bodo trgovine v Mariboru na praznik. Vnebovzetja M. D., 15. avgusta, ves dan zaprte,: Novice iz drugih držav. vojna Italijo z Abesinijo je odgodena p. navidezn.m sporaizumu in pomirjevalnem prir zadevanju velesil v Ženevi za en mesec. Mesec odmora bodo uporabili Italijani in Abesinci za oboroževanje in ojačenje čet. Italijanska vojska proti Abesiniji šteje 300.000 Italljanov in 100.000 domačinov. Italijani bodo prepeljali v vzhodno Afriko tisoč vojnih letal. Med Abe^ sinijo in Japoneko je bila p^odpisana pogodba, po kateri so prevzeli Japonci pošiljatev orožja za Abesinijo. Pobuna na grškem otoku Ereta. Grški otok Kreta, domovina v zadnjem ponesreCenem: puču premaganega in na Francosko pobeglega Venizelosa, je doživela zadnje dni pod vod-: stvom Venizelosovih pristašev nov upor, ki je bil hitro udušen. Vinogradniki in viničarji so ^e polastili s poinočjo oddelka letalcev glavnega mesta na Kreti. Uporniki pa niso ostali dolgo gospodarji položaja. Dve železniški nesreči na Francoskem. Dne 4. avgusta sta se zgodili v Franciji dve železniški neereči. Pri mestu Nancy eta trčila dva potni&ka vlaka. Ranjenih 30 ljudi, osem hudo. — Blizu mesta Lyon je zadel akspresni vlak v tovornega. Poškadovani sta samo obe lokomo-. tivi, nekateri ipotniki pa so dobili nekaj prask'.: Prireditvc. Sv. Urban nad Mariborom. Za nedeljo, dne 21. julija napovedana elovesnost blagoslovit-i ve naišega popravljenega in prenovljenega stolpa se takrat ni mogla vršiti, ker cerkev še ni bila pokrita in so se njeni dobrotniki šele takrat odločiJi, da jo bočejo kronati z novo bakreno pozlačeno kroglo in pozlaSenim križem. Zdaj pa je vee delo srečno končano, stolp je še lepši, kaJior je bil, in nad njegovo kovinasto strebo ae blišči kakor velikanska kepa zlata krogla s pozlačenim križem in iich vim strelovodom. Solze strahu in groze letoš-* njega 1. majnika, ko je strela udarila v stolp, se spreminjajo v solze veselja, ko gledamo iz-: vršeno delo. V nedeljo, 11. avgusta se nam b*o izpolnila erčna želja. Ob pol desetib se bodo tu gori poleg domačih župljanov in svetokriž^ kih sosedov zbrali še drugi mnogoštevllni pru jatelji od blizu in daleč in še posebe iz mariborskega mesta. Po slavnostni pridlgi bo blagoslovitev ter darova<nje v poravnavo ve« likih stroškov. Slovesna sv. maša nato se b~o darovala za vse dobrotnike te cerkve m še posebe njenega stolpa. Kdor pa pazna delo in ekrb za popravilo, ee bo gotovo 6e tudi spominjal cerkvenega ključarja Sluga, ki že 30 let zvesto opravlja to elužbo, in neumornega nabiralca darov ter nekdanjega dolgolet^ nega njegovega tovariša v tej službi, Antona Matičiča, in tasta Waldhuberjevega Miheta, pos. Hiterja iz Jelovca. Vsi trije obbajajo letos 701etnico svojega življenja, in vsl, ki jih' poznajo, jim želijo še mnogo let zgledno lepega življenja! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Tukajšnja gasilska četa priradi v nedeljo, 11. avgusta po večernicah ^ob 15) blagoslovitev svojega piapora. Prapor je prekrasno delo 6č. Solskih ee-' ster v Mariboru, po najnovejšem gasilekem predpisu. Mala Nedelja. Desetletnioo dekliške Mariji^ ne družbe namerava župnija malonedeljska proslavitv_r_ .du-tovnir^i _yaiaipl za, di-u2Jj-eok_i od 15. do 18. avgusta, zaključiti pa z marijan_ko akademijo dne 18. avgusta ob 15 v druUvenem domu pod vodstvom g. bogoslovca Miheliča. Na sporedu so lepe pevske in deklamatorične tačke, spevoigra »Venčarica« in alegorična igra »Marija Lilijska« v treh slikah. Sodeluje tudi goslarsko-tamburc.škl zbor. I.er je prireditev posebne vrste, ker nastopajo nove moči in že dolgo ni bilo nobene prireditve pri Mali Nedelji, vlada za to akademijo veliko zanimanje. Pridite, no bo vam *il! 2>v. Juiij ob Taboru. Pri nas se bo izvajal film o evharističnejn kongrssu v Ljubljani, in sicer v soboto, 10. avgusta ob osmih zveeer, v nedeljo, 11. avgusta po prvi sv. maši in popoldne po večernicah. Smrtni slučaji. Tezno pii Mariboru. Na Teznem pri Manboru je umrl v visoki starosti 86 let g. Martin Kumerc iz Št. Jurja ob juž. žel. Rajni se je izučil kovaške obrti že leta 1870 pri kovašken. mojstru Gobec Antonu v Št. Jurju. Ker pa jc Liste čase primanjkovalo živinczdravnikov in je za takratne razmere bila v Trstu šolskii bolnišnica za živino, se je podjetni in ukaželjni mladi Kumerc podal leta 1871 v to šolc. ki je za tedanje razmere vzgajala podeželsko živinozdravnike. To šolsko bokiišnico v Trstu je vod.il prof. dr. Pleiweis iz Ljubljane, ki je t»il tudi državni poslanec na Dunaju kot /astopnik kranjske dežele. Leta 1876 &e je Kumerc vrnil v svoj rojstni kraj Sv. Jurij ob luž. žel., kjer je začel izvrševati samostojno tvoj živinozdravni.ki poklic. Kmalu si je priJobil sloves daleč naokrog, posebno, ker je •adi svojega blagega srca zelo rad pomagal in »spregledal« pri šibkejših slojih. Ko se je •ajni Kumerc radi visoke etarosti in bolezni v iejtu 1930 odrekel svojemu poklicu, se je pretelil k svojemu sinu. Toda njegovi prijatelji m domačini so ga težko pogrešali in so do ¦adnjega hodili še v.dno k njemu po nasvetfi. — Vse evoje otroke je vzgojil v narodnem iuhu in jim vcepil veselje do dela in življenja ter jiin dal prilike, da so danes v dobrih go.podarskih položajih, razkropljeni po naši lepi clomovini, katero je tudi n.j.ihov ljubljeni in skrbni oče neizrečeno ljubil. Vrlim sorodnikom naše iskreno sožalje, rajnemu Martinu Kumercu pa bo med našim kmečkim probivalstvom ohranjen najlepši spomin. Sv. Jurij v Slov. goricah. Pogosto se ogluša smrt v hiši Fanedl Franca. posestnika na Vardi. Zavratna jetika ee je prikradla v to hišo ter jemlje s seboj družinske člane drugega za drugira. I.eta 1929 je pobrala hčerko Antonijo. Lansko leto februarja je jetika končala nadebudno življenje edinemu sinu Francu, ki je že bolan abso-lviral orglarsko šolo v Celju. Že meseca julija mu je sledila ljubljena mati. To leto, 14. maja je umrla stara mati v 90. letu etarosti. Hišni gospodar Franc je že eno leto resneje bolehal vseh teh težkih udaj-cev. Tudi očeta je jetika napadla, dokler ga ni pokosila. Bil je v 59. letu starosti, dober in ekrben gospodar, spoštovan od vse Oikolice, nad vse dober družinski oče, ljubljen od vseh sosedov. »Slov. gospodar« je prihajal v njegoyo hišo že mnogo let. Zapušča edino hčerko, ki je omožena v Jurjevekem dolu. Dne 1. avgusta snr_o ga pokapali, spremljali so ga štirje še živeži bratje, edina eestra ter drugi ožji eorodniki in mnogo znancev in prijateljev. Dornači pevci, katere vodi njegov brat, domači organist, so mu zapeli žalostinke doma in ob grobu. Počivaj, dragi France, v božjem miru! Sv. Martin na Pohorju. Dne 29. julija je umrla po dolgi mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, skrbna krSčaneka gospodinja in članica Uršulinske bratovščine, v 43. letu starosti, gospa Marija Ačko, roj. Leskovar, p. d. Polančeva, po.estnica v Kalšah 15. V njeno hišo zahaja »Slov. gospcdar« že vrsto let. Pogreb, ki ga je vodil dcmači g. župnik Zdolšek, je bil 31. julija ob 10 ter se ga is udeleži.a ogromna množica ljudi. Pred hišo žalosti se jo od rajne poalovil g. Pongračič Jožef, ob f>:lprtem grcim pa g. 'župnik, ¦tukajšnji p-svski zbor pa ji je zapel žalostinko. Dra.go raiuo Polančevo ohranimo v epominu, žalujoči družini naše sožalje! Devina pii Slovenski Bistrlci. Dne 28. julija ;e po dolgi mučni bolezni umrl v 48. letu st.irosti Hostej Anton, pctsestnika sin iz Devine, v čigar ugledno hi.o zahaja že dolgo i.asa »Slovenski gospodar«. Pogreb se je vršil 30. julija ob 10 na pokopališče Slovenika Bistrica. Vodil ga je g. župnik Šolinc ob asistenci g. kaplana in obilni udeležbi ljudi. Na zadnji poti ga je tudi epremil njegov šef Štiger, tovarnar \r. Slov. Bistrice, čigar vrl nameščenoc je bil stozi 30 let v tovarni kot prvi delavec. Pred hižo žalosti se je od pokojnega poslovil g. Križan, po_estnik iz Devine. Ob odprt9.n grobu pa je spregovoril pri-srčne besede g. župnik Solinc; nato je zapel cerkveni pevski zbor žalostinko »Vigred«. Pokojnemu Tončsku večni mir, žalujoči rodbini naše sožalje! Nova cerkev pri Celju. Smrt je iz naše srede ugrabila blagega mladeniča Joška Mastnak, dimnikarsk.ga poslovodjo pri g. Zurman v Celju, ki je v 30. letu starosti na svojem rojstnem domu v Secki lepo spravljen z Bogom odšel k njemu po plačilo. Ob žalnih glasovih železničarske godbe iz Celja, ob navzočnosti zastopnikov gasilskih čet iz Celja, Gaberja, Vojnika, Nove c.rkve, Vitanja in Dobrne ter velikega števila ljudi iz Celja in drugih krajev smo ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče, kjer se je v prisr.nih besedah poslovil od rajnega g. dekan Pavel Žagar. Pevci so mu zapeli lepo pesem v elovo. Dragi Joško, na sv-idenje nad zvezdami! Domačim pa naše iskreno sožalje! Dopisi. Puščava. Kakor vsako leto, bomo tudi letos praznik Matere božje dne 15. avgusta prav slovesno obhajali. Letos še prav posebno, ker je cerkev v notranjosti prav lepo prenovljena. Vabimo romarje od blizu in daleč, da pridejo s svojimi težavami pred tron puščavske Matere božje. Kdor bi ne mogel na praznik v Puščavo, pa naj pride v nedeljo, 18. avgusta^ ko se bo vršila enaka slovesnost, kot na praz-f nik sam. Spored slovesnosti je sledeči: Prejš-. nji dan od 2 naprej sprej.m procesij, ki naj s« pi-ej javijo. Od treh dalje do 10 zvečer spove-i clovanje. Spovednikov bo dovolj. Ne bo treba dolgo čakati. Ob 7 zvečer pridiga dn pete lita< nije. Cerkev ostane odprta vso noč. Drugi daal ob petih pričetek spovedovanja. Ob 6 sv. obhajilo. Po sv. obhajilu se izpostavl sv. Rešnj« Telo ter bonio molili sv. rožni venec in Jita^ nije. Ob 7 pridiga in slovesna sv. niaša. Ob 9 tiha 6v. maša. Ob 10 pridiga in slovesna sv^ maiša. Pri jutranji in pazni sv. maši bo daro< vanje za cerkev, kjer je še veliko primanj<: kljaja. — Isti spored o«tane za nedeljo, 18. av« gusta. Častilci .puščavske Matere božje, priditel Ponikva cb juž. žel. Dne 5. avgueta, na god sv. Ožbalta, je napravil Marijin vrtec iz Žalca in Petrovč vseh otrok je bilo 172 — pod vodstvom dveh katehotov, enega učitelja in dveh učiteljic izlet na Ponikvo. Po sv. raaši, pri kateri so otroci pobožno prepevali, so sl ogledali znamenito župno cerkev, Slomš.kov oreh, poch-užnico sv. Ožbalta in Slomšekov, rojstni dom. Od tam so poromali v Zaverše k Materi dobrega sveta, kjer eo imeli večernice. Otroci so bili zelo veseli krasnih svetišč in lepih krajev Slomišekove mladosti. Prav tako pa so bili tudi Ponikovljani veseli dobrih otrok, vzgojevanih po Slomšekovib načelih. Bog čui vaj dobre savinjske otroke in njihovei blage voditelje! ~. .. '