Stev. 43 (605) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 26. oktobra 1961 V ■ DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO IVJ E STO s« Kil Vir so- :c« ^l—1961 _ 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 Srečanje na Bučki - praznik Spodnjega Posavja in Dolenjske 1'roslavam 20. obletnice začetka revolucije se bo prihodnji torek, 31. oktobra, ob 10. uri dopoldne pridružilo še veliko slavje na BUČKI — na prizorišču Prve enotne akcije slovenskih partizanskih grup na štajerskem in Dolenjskem skupno z Narodno zaščito, ki jo je v jeseni 1941 organiziralo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. V torek dopoldne se bodo na Bučki zbrali delovni ljudje iz občin Sevnica, Videm-Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto; sem bodo Prišli nekdanji borci iz Semiča in drugih belokranjskih vasi, da počastijo spomin tovarišev, padlih za svobodo. Zbrali se bodo nekdanji izseljenci iz različnih krajev Spodnjega Posavja, prišli bodo partizani in aktivisti iz doline Krke in Mirne, organizatorji vstaje v Sloveniji in na Dolenjskem. Mladina bo v taborniškem-partizan-skem pohodu ponovila pot I. novomeške čete s Frate čez Novo mesto na Bučko. Srečanje na Bučki bo obudilo v vseh nas spomin na usodno leto 1941, na okupatorjeve načrte o izselitvi in uničenju Slovencev W na začetek organiziranega boja proti fašizmu in krivicam starega sveta. Slavje na Bučki bo ena največjih letošnjih proslav našega okraja, posvečena 20. obletnici začetka revolucije. ^fecanje na Bučki je naš jf^i praznik: novomeška „^na bo slavila hrati z tv,1I*> 20. obletnico ustanovili Novomeške čete na Frati fcjjjen odhod v napad na sJ*°- (Krajevni praznik l^^a je povezan z njim ^,.SvoJi, pred dvajsetimi ^ Ustanovljeni Belokranj- VREME J* *>• okt. do 6. nov. 1961 j^jbližno do 5. novembra w?e*no suho oziroma lepo i^. a' novembru močne pa-8tle'ne z ohladitvijo, pozneje ™ skoraj do nižin. sfltj četi na Smuiku in njeni tragediji, potem ko se je vračala z desnega brega Krke še pred napadom na Bučko). Je to pomemben praznik vseh prebivalcev Spodnjega Posavja, ki jih je Hitler zapisal izseliitvd in poginu in z njim z znano Uitoen-ei.therjevo odredbo o preseli j evan ju iz obmejnega pasu z dne 2C. oktobra 1941 pripravili toLiiko gorja in trp_ ljenja, smrti v mrzli tujini jn muk v taboriščih daljne Slezije, Pornarjanske in Prusije. Praznik na Bučki bo prijetno snidenje nekdanjih partizanov, aktivistov in povojnih graditeljev — prowaialcev in trorav- V^A L.' "ov«*» — to je podoba danušnjega NOVEGA *Cst»nn .,S,8V| M- oktobra svoj občinski praznik, spomin *Jj' IjL t T Ip novomeške čete v jeseni 1941. Ena glavnih 5HN s, Ba odbora, kolektivov In ustanov velja zdaj «njo td,,ov»nJ. Na sliki: v naselju Majde Sllčeve (nad 0vwno Igrač ob Ragovskl cesti) spet gradijo dv« i) .stanovanjska bloka ljavcev. V kratkem, komaj poldrugo desetletje trajajočem obdobju, je Spodnje posavje z Dolenjsko in Belo Krajino, tesno povezano v socialističnem gospodarstvu osvobojene domovine, zaživelo docela drugo • življenje kot smo ga v teh krajih poznali poznali še pred pičlimi dvajsetimi leti. Pa o tem nam danes ni treba govoriti. Dokazi naše graditve in silnega vzpona so na dlani, pri čemer seveda nikoli nismo zapiraj; oči pred dejstvom, da nam vendarle še marsikaj manjka in da si marsičesa seveda tudi še želimo, saj šele zdaj do kraja vidimo, kako revno so živeli tod ljudje v prejšnjih časih. Toda zdaj sta »-platno in škarje« v naših rokah; sami si režemo kruh. postavljamo hiše in tovarne in gradimo ceste, vodovode, šole, elektrarne^ in bolnišnice. Prav od nas — in samo od nas, kar povejmo to še in še! — je odvisno, kako bodo naši kraji napredovali: hitrejAa adi počasnejša rast okraja je Priprave v Črnomlju in Metliki Delegati Svobod in prosvetnih društev v Beli krajini se živahno pripravljajo na občinski skupščini, ki bosta v Črnomlju v soboto, 28. oktobra, ob 8. uri in v Metliki v nedeljo, 29. oktobra, ob 9. uri. Po uspelih skupščinah v Zasavju pričakujemo, da bodo tudi v Beli krajini kulturni delavci sprejeli vrsto sklepov, ki bodo še bolj poživili kul-turno-prosvetno življenje v njihovih komunah. močno odvisna od prizadevnosti slehernega njegovega proizvajalca v industriji, na polju, v mestu in na vasi. Smo sredi najživahnej-šega izgrajevanja boljšega življenja; hitro delamo in hitro živimo, uspehov pa je prav zato iz leta v leto več. Tudi o vsem tem se borno na Bučki pomenili. Predvsem pa bomo znova povedali: smo za mir in socialistično graditev, le v miru lahko nadaljujemo začeto pot. Mi dobro vemo. kaj je vojna. Prav tu, na Bučki, se je leta 1941 Nemec bahato košati! po zemlji naših dedov in trdil, da so poslej tod meje -večnega rajha-«. Partizanova puška in ljubezen do svobode sta ga pregnala, njega in druge fašiste, z njimi pa tudi vse njihove domače podrepnike, izdajalce in kapitaliste. Za (Nadaljevanje na 3. strani) V soboto proslavljajo prebivalci BREŽIC'svoj praznik; s napredkom svoje komune vas seznanjajo v naši današnji številki, vsem delovnim ljudem brežiške komune pa čestitamo za 28. oktober in jim pošiljamo tople želje za nadaljnjo rast in napredek! Novomeška komuna včerai, danes in jutri Letošnje praznovanje praznika občine Novo mesto sovpada s proslavljanjem 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Dolenjska kot izredno zaostalo predvojno področje, ki je. bila med narodnoosvobodilno brbo še posebno prizadeta, slavi letos svoj praznik v obdobju zelo hitrega gospodarskega in družbenega razvoja. Tako se je n. pr. v zadnjih letih dvignil družbeni bruto proizvod od 7,9 milijarde (1956) na 16,9 mi- lijarde (1960),narodni dohodek pa od 3,2 milijarde na 7,1 milijarde. Največji delež ustvarjenega narodnega dohodka odpade na industrijo (31,1 odst.), kmetijstvo (25,2 odst.), medtem ko je delež drugih panog v primeri s celotnim narodnim dohodkom pod 10 odst. Po predvidenem gospodarskem razvoju pa se' bo v naslednjih petih letih družbeni bruto proizvod povečal v primeri z letom 1960 za 158 odst., narodni dohodek pa za 156 odst. Pregled gibanja narodnega dohodka na prebivalca bi bil predvidoma naslednji: 1960: 1965: FLRJ 137.896 221.928 LRS 248.870 397.300 Občina Novo mesto 149.308 384.252 To pomeni, da se bo povprečni narodni dohodek na prebivalca v občini znatno dvignil nad zvezno povprečje in se približal republiškemu. (Nadaljevanje na 3. strani) Prvi koraki avtomatske telefonije v Zasavju V sedanji petletki noj bi dobili ac- A LETNI PLAN: že do dneva republike! V Splošni kovinarski zadrugi na Vidmu namera vajo preseči vrednost letošnje proizvodnje kar za 100 milijonov dinarjev Splošna obrtna kovinarska zadruga na Vidmu zaposluje 250 delavcev. V začetku leta so sklenili, da bo znašala vrednost proizvodnje 000 milijonov dinarjev. Predvsem zaradi dobre organizacije dela v podjetju jim je uspelo v prvem polletju izpolniti plan z 58 odstotki. Predvidevajo, da bo letni plan v celoti dosežen že do dneva republike. Kolektiv je tudi v celoti sprejel načela novega gospodarskega sistema, 11-tiainska komisija za tarifna vprašanja pripravlja osnutek pravilnika, ki ga bo ta mesec predložila v razpruvo delavskemu svetu. Sindikalna organizacija v podjetju ima sedaj odgovorno nalogo. Doseči mora, da.bg pri izdelavi pravilnika ttetva*jatno ^bdelo?: val celoten kolekrt-v. Uveljaviti mora demokratični sistem deavskega samoupravljanju in dcjiev dohodka. Proizvajalec naj gospodari z dohodkcm, ki ga ustvari! Res je. da so v kovinarski zadrugi pri izdelavi pravilnika z oziram na o'.rtno uslužnostni značaj dela težkoče, vendar niso nepremostljive. V podjetju bo v kratkem izvedena tud. decentralizacija družbenega in delavskega samoupravljana. O-snovali bodo enote članov kolo";tiva, ki bodo predstavljale zbore proizvajalcev. V kov-nturski zadrugi napredujejo s strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih. Kar. 27 marljivim dela v c: m je upravni odbor podjetja priznal polkvalifi-kacijo. 22 jah je obiskovalo strokovne tečaje in opravilo izpit za kvalificirane delavce. Do konca leta bo to kvalifikacijo pridobilo še 28 delavcev. Razen 7 usposobljenih visoko kvalificiranih delavcev je predvidenih za letos še 12. V podjetju je 38 vajencev, od teh jih je 12 opravilo pomočniške izpite. Toplega obroka hrame se poslužuje preko 100 zaposlenih. Uspehi, ki jih je dosegel kolektiv obrtne kovinarske zadruge niso majhni. Brez dvoma bodo do konca leta še večji, saj nameravajo preseči vrednost proizvodnje za najmanj 100 milijonov dinarjev. Dva aktiva komunistov v Metliki Občinski komite, je v oktobru osnoval dva aktiva-komunistov: v državni upravi in aktivu prosvetnih delavcev. Na ustanovnih se-s.'ankih so obravnavali probleme s svojega področja in nakazali program aktivov za nadaljnje delo. Čestitke za Semičane Vsem znancem, prijateljem in domačim iz Semiča čestitam za njihov praznik in jih toolo pozdravljam Edvard Mihelj, vojak iz Prištine. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Svet je spet praznoval obletnico Združenih narodov v hudi krizi, ki vlada v mednarodnih odnosih in v svetovni organizaciji. Za to krizo je značilno, kakor je dejal predsednik Tito v svoji izjavi ob dnevu OZN, predvsem dvoje: Nadaljnja usmeritev velesil v nevarno politiko sile kakor tudi vztrajna prizadevanja kolonialnih držav in njihovih zavezn!-kov, da bi v raznih oblikah ohranili svoje pozicije. . To je glavno. Brez tega bi bil svet dosti mirnejši, kakor je. To ne pomeni, da ne bi- bilo sporov in nesoglasij, toda noben tak spor ne bi ogrožal svetovnega miru. Nesoglasja med velesilami in poskusi nekaterih držav, da bi obdržale svoje kolonia-lisUSne pozicije, ogrožajo prav svetovni mir. Prav tako je bilo dostikrat poudarjeno, da Združeni narodi ne morejo biti drugega kot sklop držav, ki so članice svetovne organizacije. To z drugimi besedami pomeni, da Združeni narodi ne morejo uspešno izpolnjevati svoje naloge branilca miru, če ne vlada v njih vsaj osnovno soglasje med velesilami. Hkrati pa je tudi res, da velesile, oziramo države, ki pripadajo temu ali onemu bloku, ne predstavljajo večine v OZN in da potemtakem niso edina sila v svetovni organizaciji, ki jo je zmožna pripeljati na pravo pot. Nasprotno, večkrat kaže, da so prav te sile tiste, ki porivajo OZN na rob propada. Iz tega očitno izhaja silno pomembna vloga izvenblokovskih držav, ki jim je beograjska konferenca dala smer in kompas, še zanesljivejši, kot so ga imele prej. Zatorej Združeni narodi nikakor ne morejo biti domena samo velesil, ampak vseh tistih sil, ki jim je resnično pri srcu mir. Kakor je dejal predsednik Tito v svoji izjavi, je lani svetovna organizacija doživela precej hudih udarcev, med katerimi ni najmanjši smrt generalnega sekretarja Hammarskjol-da. Toda slej ko prej ostane organizacija, katere prvi in glavni cilj je: nost, dejansko škoduje mednarod^. mu delavskemu gibanju in daje-i roke orožje mednarodnim silam,* so sovražno razpoložene do komuH^ ma. Kitajski premier je tudi trdil. * to ni »bratska kritika«. Cu En M pa je seveda v hipu pozabil na čela »-bratske kritike«, ko je napad* Jugoslavijo. Očitno za Jugoslavijo * načela ne veljajo. Kaj naj si mislimo o tem? Ni dr| OBLETNICA OZH ohranitev svetovnega miru. Zato ji je potrebna vsa podpora, da bi prebrodila sedanjo krizo in našla miroljubno rešitev za sedanja nesoglasja. Na XX. kongresu Komunistične partije ZSSR so se nadaljevali napadi in obtožbe »antipartijske skupine« Mulotova, Malenkova, Kagano-viča in drugih. Ti napadi so prihajali po vrti od najvišjih partijskih in državnih predstavnikov ZSSR in manj znanih delegatov. Napadi so bili usmerjeni tudi na albansko Partijo dela, ki je v Tirani objavila odgovor na »klevete« Nikita Hruščeva. V odgovoru je tudi rečeno, da albanska partija sprejema vsiljeni boj. Toda pred tem je vodja kitajske delegacije na kongresu kitajski premier Cu En Laj med razpravo na kongresu kritiziral Hruščeva, češ da s tem, ko spravlja nesoglasja z albansko partijo pred svetovno jav- ma, da se je sovjetsko'kitajski sMJ zaostril, saj je na dlani, da je Ur* šcev pa Albancih napadel Kitara vnete zagovornike in pobornike " bancev. Podobno bi bilo zmotno sliti, da so napadi Kitajcev na.juffl slovanske »revizioniste« poslediS samo našega »revizionizma«. Napjh velja vsem »revizionistom« v t3'**'!; in izven njega, to je na tiste, ki *| svet ne gledajo blokovsko in iščejo JJ njem možnosti za sporazumevaj kljub blokovskim razlikam. Vsa ta posredna igra bi bila laWjl smešna, ko ne bi šlo za tako velijj in resne stvari, oziroma ko ne bi D j posledice tako pomembne. Toda vse kaže, da te posredne igre ni goče večno uganjati. Čedalje ^jj prihaja do neposrednega spora glavnima voditeljema socialističn«y| tabora za ideološko in drugačno Vjl stvo. Zakaj da tiči v bistvu zaa^J prav spor zaradi vodstva, menda t" ni nobenega dvoma. Ponarejeni greščak Jesenska setev v Metliki Kmetijska zadruga v Metliki ima v načrtu za pogodbeno pridelavo 432 ha površin pšenice. 290 ha koruze, 145 ha krompirja, 155 ha detelje in druge kulture. Jesenska setev visokorodnih sort pšenice je v gJavnem zaključena, čeprav jo je oviralo deževje, in bo zadruga dosegla plan v celoti. Nekega dne je A. E. iz Sel pri Ratežu pripovedoval V. D., da je J. K. iz Lu-trškega sela kmalu po vojni vdrl v grad na Otočcu z namenom, da bi ukradal žig z grofovim podpisom. Le-tega je po njegovem mišljenju potreboval zato, da bi potrdil pogodbo, po kateri mu pripadata 2 ha grajske zemlje. — , J. K. je namreč okrog 8 let služil pri biv-s**m otoškem graš*aku Karlu Villavicenziu Mar-gheriju kot gozdni čuvaj in ekonom. Ze 1935. sta se z graščakom pogodila, da mu ds namesto redne plače 2 ha zemlje. J. K. je potem to zemljo res začel odplačevati z delom mesečne plače. Ko pa je grof odšel (15. maja 1942), je dal J. K. potrdilo o odkupu zemlje Po 0.75 lir za kvadratni meter, vendar »brez podpisa«. Kmalu zatem je bil pri J K. geometer, ki je od grajske zemlje odmeril 2 hektara, in novj gospodar j« pričel na tej površini takoj živeti. - A. E. je V. D. pripovedoval, da se je pri njem hvalili J. K. in mu -pokazal žig z grofovim podpisom«. Ko so se te govorice raznesle po okolici, pa se je izkazalo, da je A. E. »le preveč« povedal V D., oziroma njegovo »pripovedovanje« preveč »razširil in dopolnil«. Užaljeni J. K. je seveda tožil. Na poravnavi pri okrajnim sodišču v Novem mestu je A. E". izjavil: »J. K. poznam izpred vojne. Bila sva sovaščana. Med vojno sva se skupaj skrivala. Vem, da je služil pr: graščaku. Ta mu je po-rudil zemljo, ker ga n; mogel plačati. Koliko je zaslužil, se ne spominjam. Natančno vem, kakšna je bila tista štainpiljka.« V. D. pa je povedal: »Med vojno sva se z J. K. skrivala v nekem bunkerju. Takrat je omenil, da ima baje neko pogodbo z graščakom> J. K. pa je trdil, da lahko' graščakov podpis vsak čas pokaže. Ko je sodišče zahtevalo, naj ga le pokaže, je ugotovilo, da podpis ni ponarejen. Stvar bi se vlekla še naprej, če ne bi obravnave ustavili. Tožitelj in toženca so se sporazumeli, da z nadaljnjo pravdo prenehajo. A. E. je J. K. očrnil zato, ker mu je V. D.- nekoč na-tvezil, da n; koze, ki je E. zmanjkala 1949., ukradel »nihče drug« kot K., D. pa mu jo je celo »pomagal« odreti. To je D. pripovedoval tudi na obravnavi. V. D. je, kot se je kasneje izkazalo že marsikoga spravil na zatožno klop, sam pa je vedno hotel bit; »nedolžen«. Doklej tako- sosedje? Vojaki pozdravljajo Jože Krcvs. Miha Blažič in Franc Kralj, vojaki iz Doboja, prav lepo pozdravljajo vse znance, bralce našega lista In domače, posebno pa dekleta iz mirno-peške »Dolenjke«, katerim želijo še mnogo uspehov pri delu. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V občinskih družbenih planih za leto 1SMM bo moralo biti v ospredju vprašanje hitrejše gradnje turističnih objektov. V Sloveniji — in seveda tudi v novomeškem okraju — so izredno ugodni pogoji, da turizem postane donosna gospodarska panoga in stalen vhr dohodkov komune. Le-te so' se tega le premalo zavedale, misleč, da je turizem torišče, v katerega se ne izplača vlagati večjih sredstev, ker ne prinaša visokih dohodkov. Toda v pogojih novega gospodarskega sist«-ma, ko bo čedalje manj visokoakumulativ-nih podjetij, bomo morali biti zadovoljni tudi z manjšimi, skromnejšimi, vendar stalnimi dohodki. Zategadelj bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti pospešenemu razvoju turizma kot izredno perspektivne panoge. Vanjo bodo vlagale sredstva tudi gospodarske organizacije, če jih bomo za to zainteresirali. Posluževati se bo treba raznih oblik združevanja sredstev, Ie-ta pa usmeriti tja, kjer se bodo pokazali najprej in največji rezultati. Boriti se bo treba proti gradnji raznih turističnih p ni v izurijo v, ki s turističnih perspektiv prej škodijo, kot pa koristijo. Težišče mora biti na gradnji večjih objektov in na ustanavljanju velikih počitniških skupnosti. ■ Ob dnevu Združenih narodov je bila v Ljubljani slovesna akademija, na kateri je govorila tovarišica Marija Vilfan. Javnost je bila seznanjena tudi s poslanico tovariša Tita, ki opozarja,' da je prav Mlaj trenutek, ko moramo preprečiti katastrofo. Izvenhlo-kovske države — je dejal tovariš Tito v poslanici — po pravici pričakujejo, da ho Organizacija združenih narodov — kot instrument za ohranitev svetovnega miru — prebrodila sedanjo krizo, ob aktivnem prizadevanju vseh svojih članov, in da bo pripomogla k temu, da bi za sedanje spopade našli miroljubne rešitve, sloneče na demokratičnih in naprednih načelih ustanovne listine OZN. ■ Ob zaključku razgovorov, ki sta jih imeli delegacija Konfederacije dela Italije pod vodstvom generalnega sekretarja Ago- VEČ SREDSTEV ZA TURIZEM stina Novelle in delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika Sve-tozarja Vukmanoviča-Tempa, je bilo izdano skupno sporočilo oziroma deklaracija, v kateri obe sindikalni organizaciji pozivata k enotnosti akcije gibanj. Deklaracija posebej poudarja, da je srečanje dveh delegacij še bolj utrdilo prijateljske zveze med delavci in sindikati Italije in Jugoslavije. ■ V Ljubljani so odprli VIII. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«. Sejem je odprl Nikola Djuverović, predsednik Zvezne industrijske zbornice. Na sejmu razstavlja 117 razstavljavcev iz 13 držav. Mednarodna prireditev bo veliko pridobila na svojem pomenu tudi s številnimi strokovnimi referati, ki so vključeni v ta sejem. Sejem dokazuje, da naša industrija in znanstveno ustanove vlagajo ogromne napore, da se tudi Jugoslavija vključi v novo industrijsko revolucijo, ki jo predstavlja sodobna elektronika. ■ Na izredno uspeli razstavi »Slovenska obala jutri« v Portorožu so razstavljeni načrti o urbanizaciji slovenske obale. Razstava odseva dejstvo, da se Slovenija čedalje bolj zaveda, da je postala pomorska dežela, ki mora svoji obali posvečati dolžno skrb. Tako so že izdelane temeljne urbanistične rešitve za vso slovensko obalo od Debelega rtiča do izliva Dragonje v morje. Razstava kaže podobo, kakršno bo imela obala čez 20 ali morda celo 30 let. ■ V Ložu je bilo v nedeljo veliko zborovanje, organizirano v počastitev 20-letnice revolucije. O uporu in boju notranjskih ljudi zoper okupatorja je na zborovanju govoril tovariš Janez Hribar. ■ Beograd je te dni proslavljal obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti je tovariš Tito odpri stalno muzejsko razstavo vojne zgodovine jugoslovanskih narodov na Kalc-megdanu. V Novem Sadu pa so ob obletnici osvoboditve svečano izročili prometu novi železniški most na Donavi, zgrajen iz prednapetega betona. Most je dolg 466 metrov. ■ Prejšnji teden so bile Sirom po Sloveniji velike poplave. Soča, Idrijca, Bača, Sora in Savinja so prestopilo bregove ter preplavile več cest. Ponekod so morali izprazniti več hiš, ki so bile ogrožene od poplav. Na srečo so narasle vodo kmalu začelo upadati. Poplave so zajele tudi nekatere druge republike, predvsem Hrvatsko in Bosno. ■ Ob peti obletnici ugrab*' i Ben Belle, podpredsednika m - časne alžirske vlade, ki j« *5 . v francoskem zaporu, s« po vsej Alžiriji mirne d*«1". straclje Alžlrcev. »Med &\L pejci vlada histerično nazP'jJ ženje, ki dosega tastrat*** obseg,« poroča dopisnik A^JJ. clated Pressa iz Alžirije. T^Ji ristična organizacija OA» J čedalje bolj utrjuje. ■ V ZAR so aretirali več P* liti kov prejšnjega egiptovs"^,. režima. Med njimi so trije Jjl n Istri v vladah, preden so ■erjevi oficirji strmoglavili » ; rukov režim. ■ Pred vojaškim sodlSW% Barceloni se Je začel P^Zf proti Zi delavcem, ki Jih ^Z, žujejo, da so krivi na H»*V'|, propagando In subverzivno^ ! Javnost prou sedanjemu *r A skemu režimu. ■ V Ankari so obJavlH končne rezultate nedavni" m lltev v Turčiji. Narodna r"JjJ blikanska stranka Je dobil9 ^ mest, Stranka pravice Stranka nove Turčije «S lf JJr pubilkanskn kmečka nae""^,; na stranku 54 mest. Odbor ^ rodne enotnosti Je *T>0T0^\B i Je potrebno ustanoviti vl»*V kateri bi bile samo tri s bo. Vse pa kaže, da J« fi. poskus že opravljen, cet** t|» niso vsi edini v tem, aH najnovejši eksplozija bombe v ZSSR Jakosti 5' gaton. ■ ZDA so s snteliton« das- Izstrelile v Ur okroK M' lje 3S0 milijonov drobil"' y*l * krenlh iglic, kar Je «»v»'%'' protestov po vsem sveto- 'r^f ričanJ pravijo, da Je nam*"^ ga poskusa »omogočiti j., j1-sko zvezo po vsem svetu. ,vi ne M mogle ovirati *P države«. Znnnstvenlki VJ^''1 testirajo proti temu P°f, t>>' ker so mnenja, da tx> ■ f^Tp^ krenlh Iglic 'okrog "ZemlK fP|» ! prečil Širjenje radloelektn valov. ■ Mojz Comb«. pi i>,,lJ5Jtf I repljcuo kongoik« »Tost**,, Katange, Je zahteval °a'Tvo^. nje kongoske vlade v '^jhO vM,» jRriziUnje obstoj« kot samostojne ■đ^^'^'^fifi'' j poldvlllu so to zahtevo Srečanje na Bučki (Nadaljevanje s 1. strani) ke je bilo v na-.' Zevljena Brežiška par-: Sska ceta se zaradi ne--nih razmer ni mogla )j0J*:t! s Stanetovim ba-ta- fw ■ ' ki ^ Je zaradi iz~ ^;,nh in težkih vremen- ij; Pawner. deloma pa tu- ^^>.radj izdajstva, vračal prej, kot pa je dosegel svoj določeni cilj. S Krima je prišla k Smarjeti še skupina borcev iz Notranjskega odreda, tako da se je za napad na Bučko zbralo okoli 30 partizanov. Pod vodstvom članov Glavnega poveljstva Mihe Marinka in Aleša Beblerja so napadli Bučko, v kateri je bila okupatorjeva posadka. Nepopolni podatki o sovražniku, slabo vreme, pomanjkanje izkušenj in hitra pomoč sosednih postojank, vse to je povzročilo, da postojanka nj bila osvojena. Izmed partizanov je pri napadu padel Joško Sašek-Devi, dva borca pa sta bila ranjena. Po napadu se je skupina umaknida in pod vodstvom Mihe Marinka spretno manevrirala v prostoru Moravče—Litija—Kum—Sen tru-perat. Na Moravski gori so jih napadli Italijani; tu je v borbi padel Maks Henig-man. Grupa je nato krenila v gozdove nad Sentruper-tom. Čeprav napad na Bučko vojaško ni uspel povsem tako kot je bilo predvideno, pa je vendarle globoko odjeknil med ljudstvom Spodnjega Posavja. Skupaj z akcijami Brežiške čete in velikimi podvigi partizanov na Gbrenjskem, Štajerskem, v Beli krajini in drugod je partizanska vojska prižgala plamen upora, ki je gorel v sircu ljudstva vse do zmage. Ob 20. obletnici začetka revolucije se ga zato spominjamo kot prve načrtne akcije takratnih partizanskih grup na Štajerskem in Dolenjskem, kateri je sledilo nešteto bitk, pohodov in akcij partizanov ter nato enot naše ljudske armade. Napad na Bučko pa je bil tudi del velikega operativnega načrta, ki ga je Glav-' no poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdelalo na podlagi posvetovanja voditeljev osvobodilnega boja na konferenci v Stolicah v Srbiji. Kot nekaj mesecev prej v kamniškem okraju, so se partizanskim strelam na Pohorju in drugod po Sloveniji pridružile v napadu na Bučko puške dolenjskih partizanov. Utihnile niso vse do osvoboditve domovine, zato bo torkovo slavje na Bučki zares praznik novomeškega okraja. Občinski odbori Socialistične zveze, občinski ljudski odbori, odbori Zveze borcev, komiteji ZKS, vodstva mladinskih organizacij in ZROP iz komun SEVNICA, VIDEM-KRŠKO, BREŽICE, TREBNJE in NOVO MESTO vabijo delovne ljudi iz vseh krajev Spodnjega Posavja in Dolenjske na veliko proslavo na Bučki ki bo v torek, 31. oktobra, dopoldne. Slavnostno zborovanje, posvečeno 20. obletnici partizanskega napada na okupatorjevo postojanko na Bučki in letošnjemu jubileju začetka revolucije v Jugoslaviji, se bo začelo ob 10. uri. Zaključeno bo s krajšim kulturnim sporedom, popoldne pa bodo na Bučki medobčinska športna tekmovanja mladine iz Spodnjega Posavja in Dolenjske. Za prehrano bo poskrbljeno, prevoze pa organizirajo občinska politična vodstva in delovni kolektivi. Semič ob svojem prazniku Vsak gospodar in vsako podjetje napravita ob koncu leta obračun svojega dela, v katerega vpišeta tudi vse dohodke in izdatke v prejšnjem letu. Kraji napravijo letno bilanco na dan svojega praznika. Ce bi Semič napravil letni obračun, bi ugotovil naslednje: Ob 20-letnici ustanovitve prve Belokranjske čete na Smuku - 28. oktobra 1941 — je la kraj v vseh letih po osvoboditvi dosegel največji napredek. 4. julija so izročili železniškemu prometu postajo v Semiču, na katero smo čakali in godrnjali celih 16 let. 30. julija letos je bil odkrit spomenik in urejeno grobišče 71 padlih borcev na pokopališču pri Duhu na Selih. Pri tem je pomagalo 350 ljudi, akcijo pa je začela krajevna organizacija ZB. 29. oktobra bo v Semiču odkrit spomenik 170 padlim Semičanom, ob tej priložnosti pa bo odprta tudi asfaltirana cesta v tem kraju. Prostovoljne akcije za postavitev spomenika se je udeležilo 550 prebivalcev, ki so opravili nad 2000 delovnih dni. Tudi industrijski obrati v Semiču so zapisali precejšen napredek. Obrat iskre v Vrtači je Dovečal bruto produkt na 900 milijonov, zaposlenih pa je že 230 delavcev, največ žena. Zavod za čebelarstvo — lesni obrat v Semiču — je začel obnavljati in preurejevati prostore in se bo število delavcev v kratkem povečalo na 50. Podjetje bo panje za čebele pošiljalo na domači trg, svoje izdelke pa bo izvažalo tudi v tujino. V Semiču gradijo tudi obrtni servis, ki bo pričel obratovati še .ta mesec. Kot vidimo, je bila letos bilanca v Semiču aktivna. Zaostaja le izpolnjevanje družbenih obveznosti. Od 29,626.000 dinarjev davkov je bilo do 10. oktobra plačanih le 18 milijonov, kar »Sirena Jicie krajine« pravijo ljubitelji Mirne gore uajpri-ljubnejši belokranjski postojanki; zares je od tu čudovit razgled po vsej deželici med Kolpo in Gorjanci, ki tudi v tem času vabi izletnika ... je komaj 60 odstotkov. Tudi pri tem bi bilo treba nekaj ukreniti. Vsi, ki imajo pravico do davčne olajšave^ naj to čimprej urede, zamudniki pa naj plačajo davke. ŠE NEKAJ PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V SEMIČU! V torek. 24. oktobra je bil v Semiču literarni večer, na katerem so brali svoja dela France Bevk, Tone Seli-škar, Matevž Hace, Lojze Krakar, Tone Pavček, Peter Leveč in drugi. V četrtek, 26. oktobra, bodo v ki-nodvorani vrteli slovenski tilm -Akcija«, v soboto 28. oktobra bo ob 19. uri pel invalidski pevski zbor iz Ljubljane, v nedeljo 29. oktobra pa bodo ob sodelovanju IPZ odkrili spomenik, nakar bo partizansko srečanje. — V prazničnih dneh bi moralo nastopiti tudi Mestno gledališče iz Ljubljane, vendar nas bodo obiskali šele v novembru. K odkritju spomenika vabimo vse prebivalce se— miškega območja, pa ludi druge državljane! Novomeška komuna včerai, danes in jutri Mladinski izlet na Gorenjsko Na rednem sestanku so se mladinci aktiva IRCA VAS — BROD pogovorili o nadaljnjem delu. V počastitev 20-letnice revolucije bodo organizirali izlet. 4. novembra bodo obiskali Gorenjsko. Videli bodo Radovljico, Begunje, Drago, Vint-gar. Bled in Lesce. V Begunjah in Dragi si bodo ogledali pokopališče talcev in muzej, kjer je ohranjenih deset mučilnic. Z. T. Pogodbe za steklarno Pred dnevi so odpotovali na Poljsko predstavniki podjetja Kremen oziroma nove steklarne ▼ Novem mestu, katere izgradnja Je bila pred kratkim končno odobrena. O steklarni bomo prihodnji teden ie poročali; na Poljskem se bodo predstavniki novega podjetja v izgradnji pogajali M nakup strojno opreme ca steklarno. (Nadaljevanje s 1. strani) Za dosego predvidenega razvoja bo nujno ie nadalje vlagati znatna sredstva v razvijajočo se industrijo, kmetijstvo in ostale panoge. Izredno hitro spreminjanje strukture prebivalstva in dvig življenjskega standarda bo zahteval hitrejši in skladnejši razvoj do seda) slabše razvitih panog, na primer trgovine, turizma, obrti, komunalnega gospodarstva ter negospodarskih dejavnosti, kot so zdravstvo, protveta, kultura itd. Ce temu ne bomo posvečali dovolj pozornosti, lahko pride do znatnih motenj v komunalnem sistemu, pa čeprav bi bile osnovne panoge sorazmerno razvite. Da bo to res tako, opozarja že danes trenutna situacija. Sistem delavskega in družbenega upravljanja v komuni se je uspešno uveljavil že na vseh področjih življenja. Občinski ljudski odbor in njegovi organi so le del razvojnega mehanizma s prvenstveno nalogo dajanja smernic in vsklaje-vanja razvoja proizvajalnih sil in prirodnih odnosov. Proces demokratizacije in predvsem razvijanje socialističnih 'družbenih odnosov bo zahteval nadaljnjo demokratizacijo in prenos nalog, ki so danes še pri organih ljudskega odbora, neposredno na državljana. Zato bo hitrejši nadaljnji razvoj odvisen predvsem od sposobnosti subjektivnih sil in od neposrednega uveljavljanja državljanov v raznih organih družbenega upravljanja. Kljub dosedanjim uspehom pa se še vedno, predvsem na področju družbenih služb in komunalne dejavnosti ter v nekaterih manjših podjetjih opaža, da se upravljanje največkrat zreducira na formalno odločanje. Dejstvo je tudi, da se prav tu šele oblikuje večja materialna osnova za samostojno odločanje in upravljanje. Zato morajo odigrati večjo vlogo vodeči organi in družbeno politične organizacije. Cut odgovornosti državljanov do določenih problemov se bo stopnjeval le, če se bo nenehno dvigala družbena in politična zavest slehernega državljana. Novomeška komuna je po obsežnosti in *t«tnlu prebivalstva največjo v okraju in med večjimi v republiki. Doseženi rezultati socialistične izgradnje v državi so pogoj hitrejšega razvoja zaostalih predelov. Pomoč pa, ki se nudi. je le osnova za mobilizacijo vsega prebivalstva za pospešeni razvoi iz zaostalosti. Le ob vsestranskem razumevanju in podpori vseh prebivalcev bo možno gospodarsko hitreje napredovati in si s tem ustvarjati boljše življenjske pogoje. Občinski praznik mora postati praznite vsega prebivalstva v občini. Ta dan, ko se spominjamo celotne prehojene poti in pregledujemo uspehe, dosežene v tem letu, si zastavljamo nove naloge za dovršitev in prekoračitev letnih planov. Zato v teh dneh ne bi smel na svečanem zasedanju le ljudski odbor pregledati letno prehojeno pot, marveč bi mu morali slediti vsi organi delavskega in družbenega upravljanja v občini ter ostale organizacjie. Postati mora manifestacija vsega delovnega prebivalstva v občini. LUDVIK GOLOB, predsednik ObLO v Novem mestu kovnice: 1500 ljudi 4^' sevniški občini se te WtVneto pripravljajo na j komiteji L.MS Je bil sestavljen naort za pohod "» Ji *•. novomeške čete in MokronoSke oete na Bučko od '• oktobra igel. t V BO POTEKAL TAKOLE} ^ *»• oktobra, bo zjutraj odSlo s Frate proti No- 'l J° h« (i *° tabornikov Iz Novega mesta in Straže; mod V*l |J Pr'druMlo Se 70 tabornikov Iz obeh krajev, ob .,S?j5«tnQ Prikorakati na novomeški Glavni trg. kjer bo \ ?Ju J**borovunje ob'občinskem prazniku. Po slovesnosti f»>l2 ko^T? odšli na pot v telje smeri: Preena-Suhor-zahod-^ J**U mi1S0 ~ Vrhovo-Jablan. Med potjo bodo start borci v "o'niK dlnl Posebnosti teh krajev In njihovo zgodo vi-\Z ^lILrtih- v vasi Jablan bo veeer'a In počitek. SJ,1* .»I^«*k• S4- oktoor«. bodo ob 7.SO taborniki in mla-kN °<1 tr *na nadaljevali pot takole: žoleznISka proga se-K i Sta^r* *0J. preko Kamen vrha po vzno*1u Trike gore, 'S1'0!«!" Kradu in Hnrlnje vasi na koto 87». skozi Gr.Kle-"tii* CmTa 00 kosilo, proti Oorenll vasi. Cerovcu. Jez . I, Tu r" Smnrlrti-MoVronoc-Zbu« v Pollane proti Otav-\u( !vVi£L?p združila z mokronoSko 6eto. ^kj.** jo™**« boao ml*dlncl ln taborniki na pot v po-l> V I^Vju^.oktobra v smeri Urh-Pavla vas-MaJkovec-KrsInll tCV**«* "»Poldne ob 17.30 združitev z novomeško feto. »^K«' Čl' o****"*, bo nastali pol bnt.il Ion nadaljeval pot v N, !^iveo-S,on,10 tnko rta bo ob 0. url na B'i"ki. ^*k»?*> mlndln« slavnostnem »n~w»n|tt. po k->- ^*ko ttTareU ,rH*nJ* * mladinci U občin Sevnica, Vi- BREŽICE 1941—1961 — BREŽICE 1941—1961 — BREŽICE 1941—1961 — BREZICE 1941—1961 — BREZICE 1941—1961 Pogum in ponos upravljavcev v brežiški komuni Občina Brežice praznuje svoj pr aznik." Povrnimo se za dvajset tet nazaj, v leto 1941. Zasenčeni žarometi nacističnih kamionov so tipali v noč p;, cestah, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Izseljevanje. Tisoči vzdhov, obupnih krikov, solza in kletev ob slovesu od rodnega dctna. Kmetici iz mnogih vasi v okolici Brežic so, zbujeni iz sna, s svojimi družin:mi na hitro poiskali nekaj krp in hrane in z b:rn mi culami odšli n poi v neznano. Revni prebivalec, ki so ga vsa leta kraljevske vladavine duš;!' davki, ki je prodajal krpo zemlje in zadnji' rep iz hleva, je ljubi dom in domovino. Vajen je bil, da so mu kradli zemljo iz rrk, n'kdnr pa ga ni nihče skušal na silo odtrgati od doma. Izseljevanje: otroci, starel'i n starke, žene in možje na vagonih, s culami v rokah na potj v neznano. Eno samo vprašanje v srcih: Kam? Tak? pozvanjajo kolesa, in sovmš'vo postcja močnejše od tbupa. tst Prebivalci brtž.s ...ga paC očja pa v ii »tih dneh niso /golj onemeli v sovraštvu. Skupina ljudi, prežeta z uporno mislijo, je odšla v gozdove, da se z orožjem v rok: upre okupatorjevemu divjanju. 28. oktobra 1941 je bila ustanovljena Brežiška četa, ki je v mesecu d. i dokler ni bila izdana, opravila vrsto drznih akcij in upadov in z njimi bodrila posavsko prebivalstvo. V spor. in na ustanovitev Brežiške čete praznuje občina Brežice 28. oktober kot občinski praznik. Začetku revolucije v letu 1941 so sledila štiri dolga leta nečloveških naporov, bojev in zmag, v letu 1945 pa je za i/.ila svoboda. Letos praznujemo 20. obletnico ljudske revolucije, zato bo letošnji občinski praznik toliko bolj slovesen. ■ Brežice pred dvajset-letjem in Brežice danes, to je dvoje, kar je komaj mogoče primerjati. Brežiška opekarna je bila etli ii industrijski objekt, podedovan iz preteklosti. Res je, da tudi danes v breii iki . občini ni velikih industiijskih objektov, vendar se je življenje močno izpremenilo. Obdobje investicijske izgradnje kaUor da je ilo neopazno mimo, pridnost in prizadevnost pa »ta si zgradila trdne temelje, ki ao polni lepih obetov. Na dveh straneh našega lista bodo spregovorili nekateri kolektivi e svojih uspehih, o delovnih zmagah, o težavah ter o upih in načrtih. Mi pa skušaj,no v mislih obhoditi občino Brežice in poiskati vrsto izprememb, ki pričajo • razvoju. # Razveseljiv napredek kmetijstva Prvi odlok o agrominimu-mu v kmetijstvu je bil v novomeškem okraju sprejet v jebeni leta Jur>9 v Brežicah. To ni slučaj. Gospodariti je treba s tem, kar imamo, če smo kmetijska občina, moramo iskati svoj razvoj v kmetijstvu, so odločili Bre-žičani. To kmetijstvo že kaže prve rezultate. Dve močni zadrugi: Brežice in Bizeljsko • KOLEKTIVI: načrtno naprej! Tovarna pohištva v Brežicah je nastala iz nekdanjega kozolca. S prostovoljnim delom so zidali stebre in naredili tovarno, ki dela, proizvaja, nudi zaposlitev de- Brežice dobivajo z novimi v leto prikupnejšo podobo. • gornji sta že zaorali v ledino. Ne bomo ■ ponavljali številk o hektarih zemlje, ki so že v družbeni proizvodnji, o številu živine v pitališčih, o kmetijski mehanizaciji, strokovni in semenski službi ter o hektarskih donosih. Na Vrbini in na Dobrovi že nastajajo sodobni kmetijski obrati z več stohektarskimi površinami, načrti o tisoč hektarih površin ob Savi, ki jih bo sodobna kmetijska proizvodnja iztrgala puščl, pa bodo v nekaj letih postali resnica. Vse to je ustvarjeno s težavami, z vztrajnim delom in z zavestjo, da sta bodočnost in razvoj komune predvsem v njenih lastnih silah. BREŽICE ZA SVOJ PRAZNIK Po medobčinskem športnem srečanju in odbojkarskem turnirju se bodo danes ob 17. uri pomerili še kegljači ekip RAZLAGA, ZADRUŽNIKA in KRKE. JUTRI, 27. oktobra, bo ob 20. uri v Domu JLA slavnostna predstava drame Marijana Mat-kovica: »Na koncu poti«. V SOBOTO, 28. oktobra: ob 7. uri budnica, ob 10. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v Brežicah, ob 11. uri odkritje spominske plošče na čuvajnici v Brezini, ob 20. uri: veliki družabni večer v Domu JLA. V NEDELJO, 28. oktobra: ob 8. uri: finalna tekma v malem rokometu, ob 10. uri: rokometna tekma republiške lige Brežice—Celje; ob 10. uri bodo v Krški vasi odkrili spominsko ploščo. Popoldne ob 15. uri: otvoritev novega vodovoda in elektrifikacije na Stojanskem vrhu; med slavjem bo odkrita tudi spominska plošča NOB. V SOBOTO, 4. novembra: ob 17. uri javni nastop »Spoznavaj svet in domovino«. Priredi občinski komite LMS s sodelovanjem vseh aktivov v dvorani opekarne (Brežice—okolica). Občinski ljudski odbor In odbor SZDL vabita prebivalce k udeležbi na vseh prireditvah! stanovanjskimi naselji iz leta O tem prepričljivo govori tudi posnetek lavcem ter svoje prizvode tržišču. Kovinarsko podjetje v Dobovi je pred dvema letoma pričelo na podstrešju, danes pa ropotajo kladiva in zveni kovina v novi svetli delavnici, ki jo je ustvaril kolektiv. Podjetje Vino Brežice je poneslo sloves naših vin daleč v svet Pletilje v Dobovi so dolga leta nakladale dinar na dinar, dokler si niso same ustvarile boljših, svetlejših prostvorov, v katerih se bo lahko proizvodnja še napredovala. Ag-roservis je rasel skoraj 10 let, zdaj pa bo našel ponudnika, ki bo priložil 30 odst. tega, kar je še potrebno, da bi se razvil v proizvodni obrat. Brežice se lahko pohvalijo, da imajo najbolj razvito trgovino in da so v modernizacijo prodajalen vložile veliko truda. Tovorni avto mobili in avtobusi Prevoza iz Brežic prevažajo blago in potnike po mnogih cestah širom po Jugoslaviji. Se in še bi lahko naštevali. Iz vseh delavnih uspehov in zmag sijela pogum in ponos ustvarjalcev, ki se niso bali težav in so, zadovoljni z malim, iz svojih lastnih moči veliko ustvarili. Prav takšen pogum je 1941 preveval peščico prvih borcev Brežiške čete, ki je 28. oktobra goloroka krenila v gozd. da začne oborožen boj z okupatorjem, pred katerim je takrat, klonila vsa Evropa 0 Razvite družbene službe Čeprav je nemalokrat slišati, da Je občina" Brežice ena izmed »natrevneiših« v novomeškem okraju, ima najbolj razvite družbene službe. V petih zdravstvenih domovih in v brežiški bolnišnici lahko najdejo prebivalci učinkovito zdravstveno pomoč. Kljub pomanjkanju sredstev se mladi rod šola v svetlejših učilnicah in šolah, kot se je nekdaj. Pouk je kvalitetnejši in nudi učencem boljše znanje. S pomočjo prebivalcev in občine in po zaslugi umnega sodelovanja sta zrasli novi šoli na Bojsnem in v Mrzlavi vasi. Morda se malce čudno sliši, če vam pokaže danes kdo grmičevje na poljani med Mokricami in Bregano in pravi: tu bo zrasla nova šola za jeseniški šolski okoliš. Mi kljub temu verjamemo in smo trdno prepričani, da bo šola zrasla. Žice električnega omrežja so razpete po vsej občini, od vasi do vasi že segajo, le malokje si še svetijo z brlivko. Vodovod je za vaške prebivalce živa resničnost in le še vprašanje nekaj let je, pa bo po vodovodnih ceveh pritekla voda v kraje, kjer si nekdaj o tem niti upati niso mislili. 9 Bregano — most bratstva in enotnosti če vas pot zanese proti" meji s sosednjo republiko Hrvatsko, boste gotovo opazili novo naselje Bregana, ki je zraslo v zadnjem desetletju. Bregana je most med dvema republikama, most bratstva in enotnosti. Sodobno urejena tovarna v valovitem, z drevjem poraslem, gričevnatem svetu, ki kmalu nato preide v samoborsko ravnino, nudi kruh stotinam delavcev iz slovenskega in hrvatskega področja. Vsak dan se srečujejo na delovnih mestih za stroji in razpravljajo o skupnih problemih ter kujejo vedno trdnejši most med dvema republikama. Novo stanovanjsko naselje, lepo urejene ulice, prelep zdravstveni dom, sodobna restavracija v švicarskem stilu, kopalni bazen in mnoge kulturne in družbene institucije so zrasle tam v desetletju. V tem naselju živijo delavci, ki se vsak dan vračajo iz tovarne, oni in njihovi otroci si v klubskih prostorih ogledujejo televizijske oddaje, sledijo nastopom kulturnih skupin in kot svobodni ustvarjalci razpravljajo o jutrišnjem dnevu. V tesnem sodelovanju med brežiško komuno in tovarno v Bregani so rešili z obojestranskim razumevanjem že mnoge zapletene komunalne probleme. Bregana je šele začela živeti. Bližina avto ceste in mo-kriškega gradu ter lepa okolica ji vrhu vsega obetajo lep razvoj v turizmu. Prvi koraki so že storjeni. 0 Vrednost skromnih sredstev v skrbnih rokah 'roteK faprehod po brežiški komuni nam je v dneh rivu njenim praznikom odkril mnogo tega, kar sicer vidimo in srečujemo vsak dan, pa nam vendar rado uide. Nismo našteli vsega, še zdaleč ne. Nismo imeli namena peti slavospeve, pač pa smo hoteli pokazati, da se da tudi s skromnimi sredstvi velikih lastnih naporov marsikaj doseči. Letos smo v gospodarstvu uveljavili novi sistem. Največ krika in vika ter tožba je bilo nato v manjših, nerazvitih podjetjih. V brežiški komuni bi spet zaman iskali podobnih pojavov. Kaj hitro so ugotovili, da je rešitev v njihovih rokah. Izmed 27 podjetij, ki morajo izdelati pravilnike o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, so štirje kolektivi oba pravilnika že sprejeli, v sedmih kolektivih so že večino dela opravili, v vseh ostalih kolektivih pa hite, da bi to pomembno nalogo čimprej uresničili. Kolektivi gospodarskih organizacij so se tega lotili telo Pred nami je zopet občinski praznik. Kakoi vsako leto se tudi letos vse naše družbeno-poli-tične organizacije, šole, krajevni odbori in posamezni občani pripravljajo, da bi občinski praznik kar najsvečaneje proslavili. V ta namen pripravljamo vrsto akademij, svečanosti, komemoracij itd., nekateri gospodarsko-komu-nalni objekti pa bodo izročeni svojemu namenu. Naši ljudje obujajo spomine na najtežje dni, ko je okupator nasilno preselil večino prebivalcev naše občine v razna koncentracijska taborišča v Nemčiji. Ti dnevi pred 20 leti pa so bili hkrati slavni in pomembni za naše ožje področje, kajti tedaj je nastala prva oborožena partizanska enota v brežiški občini: 28. oktobra 1941. je bila ustanovljena »Brežiška četa«, ki so jo sestavljali mladi člani Partije in sko- Ob prazniku brežiške občine jevci z brežiškega področja. Zato je naše prebivalstvo ta zgodovinsko najpomembnejši dan izbralo za svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje je tembolj pomembno, ker proslavljamo hkrati 20. obletnico ljudske revolucije jugoslovanskih narodov, kateri so se pridružili tudi borci Brežiške čete. Občinski praznik nam daje priložnost, da pregledamo dosežene uspehe v izgradnji, napredku in izpolnjevanju razvojnega programa, ki smo si ga zadali. Podatki o izpolnjevanju družbenega načrta za prvo polletje 1961 nam kažejo, da v vseh gospodarskih panogah dosegamo zadovoljive rezultate. V nekaterih panogah je bil polletni družbeni načrt celo prekoračen. Tudi v kmetijski proizvodnji bomo dosegli predvidene rezultate. Lahko trdimo, da bo letošnja letina pripomogla k nadaljnjemu napredku kmetij ske proizvodnje. Ob velikem sodelovanju kmetijskih proizvajalcev ter ob podpori družbene skupnosti zaključujemo v glavnem z elektrifikacijo podeželja v naši občini. To je nedvomno velik uspeh za podeželje, saj pomeni elektrika velik gospodarski in kulturni napredek. Komunalna skupnost v občini dobiva iz leta v leto kvalitetnejšo vsebino. Členi verige komunalne skupnosti postajajo vedno močnejši. Interesi gospodarskih organizacij, zavodov,. samoupravnih organov in posameznikov se združujejo v skupne interese, s čimer dosegamo vse večje uspehe pri izpolnjevanju nalog in uživanju plodov. Združevanje sredstev za dograditev prosvetnega doma in bolnišnice v Brežicah najlepše "■ dokazujeta, da smo v letošnjem letu dosegli napredek, spričo, katerega lahko pogumno gledamo v prihodnost. Vsem prebivalcem brežiške občine iskreno čestitamo za letošnji občinski praznik z željo, da bi pri nadaljnjem delu dosegli čim boljše uspehe za blaginjo vsega prebivalstva. MIRKO KAMRIC resno in ravnali v največ primerih kot dobri gospodarji. Nismo v zadregi, kako izreči brežiški komuni' čestitko za njen praznik. Rdeča nit ustvarjalnosti se prepleta skoznjo že vsa leta po osvoboditvi In prav zato je lahko s skromnimi sredstvi ustvarila mnogo. Star ljud- ski pregovor pravi, da J« j že gospodariti tam, kjer j veliko, kot tam. Kjer sredstva skromna. Bre***J| občani pa so dokazali.^ znajo dobro in umno dariti tudi s skromnimi *jj stvi, dosegli so lepe U5p°£ in prav zato Jim prisrčno ^ stitamo za praznik nji"0 komune! Gospodarstvo bizeljskih zadružnikov Bizeljsko je izrazito kmetijski predel. Tam ni industrije. Odkar so zgradjlj ob-sotelsko železniško progo, se vozijo nekateri na delo v Zagreb in drugam. Vinogradi, porasli z žlahtno trto, kj daje zelo dobra vina, so vzrok, da se ob besedi Bizeljsko nehote spomnimo na žlahtnega b'zeljčana ... Na Bizeljskem je velik zadružni dom, eden izmed največjih v novomeškem okraju; v njem ima svoj sedež kmetijska zadruga. 40 ha svojih vinogradov ima, 18 ha vinogradov so obnovili, od tega le 12 ha že rodnih. Zadruga je torej ostala zvesta bizeljski vinogradniški tradiciji. Tudi s sadjarstvom se ukvarjajo. Pišečko področje je kot nalašč za to. Tam imajo lep breskov nasad. Obdelovalnih površin Je bolj malo, zato se toliko bolj ukvarjajo z živinorejo. Zadruga ima 180 ha pt°L vodnih površin, Id on**,, čajo rejo 200 glav pitane plemenske živine. Letošnja sadna letin* bila nadvse dobra. Zao^ je odkupila 34 vagonov miznih jabolk po 20 ofi' ^ din in jih prodala v *\m, mesto, v Koper in v jZjt Precejšnje količine safl^O, so letos prodali tudi v »'^ jo. Letošnji vinski Pri ,ijc> ni velik, zato pa bo kaP^iJ. res dobra, so nam z" l0il' Doslej je zadruga c^k">> 18 vagonov mošta po *^ Posluje, kot na razvitost |>^ne dejavnosti. Upošteva-}* Področje, na katerem de-J*. se usmerja v živinorej-j*° proizvodnjo, v sadjar- Proizvodnjo in šele na £etJem mestu je poljedel-pvo. Ker ima zelo močno J**tno proizvodnjo, 6i oglej-™onajprej to. Hlevi in naprave za ži-^^rejo v brežiški zadru-^ imajo zmogljivost 600 |!*v živine. Zaenkrat pitajo goved, ker vsi objekti {• niso gotovi. Letos so v !?*Jno živinorejsko proiz-^njo vložili 20 milijonov '"larjev. ^ Sadjarstvo je druga pa-?JJj\a. ki ji zadruga posveča "^"ko pažnjo. V hribovitem Nedelu okoli Piršenbrega, JJalega vrha, Sromelj in JJ&kric je doslej uredila 5 ha sodobnih hruškovih ' breskovih nasadov ter j**aj nasadov, kjer uspevajo ostale vrste sadja. V sadiko proizvodnjo so vla-**n sredstva že pred leti, endar večina nasadov še ni v polni rodnosti. Kljub temu so že letos pridelali približno 50 ton hrušk, 15 ton breskev in okoli 5 ton ostalega sadja. • Poljedelska proizvodnja kmetijske zadruge Brežice se razvija na približno 400 ha lastnih površin. Povedali smo že, da je osnovna panoga dejavnosti živinoreja, zato mora poljedelska proizvodnja zagotoviti dovolj količin živinske krme. Od 400 ha lastnih površin je 155 ha travniških, na ostalih pa pridelujejo predvsem krmske rastline. • Pri tolikšni lastni proizvodnji so potrebovali tudi obrate, ki bi lahko nekatere proizvode predelali. Lani so pri sušilnici hmelja zgradili sodobne skladiščne prostore. Ker je sušilnica hmelja izkoriščena le kratek čas v letu. ko suši pridelek hmelja iz 14 ha sodobnih hmeljevih nasadov, so jo usposobili tudi za sušenje sadja in nekaterih vrtnin. Letos bo brežiška zadruga cprodala približno 15 ton posušenih kmetijskih proizvodov. • Pogodbena proizvodnja bo v letošnji jesenski in v spomladanski setvi zajela 1475 ha zasebnih površin, dali 1646 prašičev bekonov Od tega bo največ travna- in 428 pitanih goved, kov (576 ha); na drugem me- # Za tako obsežno proiz- stu je pšenica (480 ha), sle- vodnjo je potrena sodobna dijo koruza, krompir, sa- mehanizacija. Zadruga jo dovnjaki in vinogradi. Nič uporablja na lastnih povr- manjša ni pogodbena živi- šinah. hkrati pa z njo po- norejska proizvodnja, saj maga tudi kmetovalcem v bodo letos kmetovalci zre- pogodbeni proizvodnji. Dobovska pleiilnica v novih prostorih OPEKARNA V BREŽICAH: radi bi 'uli na trg 1,500.000 opečnih enot več na leto! Letos se je izpolnila dolgoletna željo kolektiva Pletenine v Dobovi - preselili so se v nove prostore. V stari stavbi, kjer so bili stroji zelo na tesnem, se proizvodnja nikakor nI mogla razviti. Stedili so, nemalokrat so se odpovedali presežku osebnih dohodkov in nabrali 6 milijonov in 300 tisoč dinarjev za Kremenčev pesek in glina z Globokega Rudnik Globoko se je dlje časa boril z velikimi težavami. Premog, ki so ga kopali tam, je bil slabši, podražil ga je kamionski prevoz do železniške postaje, zato ga je bilo vse teže prodati. Nekoliko laže je bilo z glino. Položaj se je že pred nekaj leti, ko so naleteli na kremenčev pesek, bistveno izboljšal. Na pomoč je priskočil Se novomeški Kremen. Kopanje premoga so popolnoma opustili. Letos so v rudniku Globoko nakopali že 33.000 ton „ kremenčevih peskov in 5500 ton gline. V prvih devetih mesecih so proizvodni plan izpolnili 95-odstotno, oktobra pa bodo planske naloge doSll. Letošnja proizvodnja bo za 27 milijonov dinarjev večja kot lanska. odkup nenacionallzlranega dela stavbe, kamor so se preselili. Za manjša popravila bodo potrebovali se 800 tisoč dinarjev. Prizadevni kolektiv pričakuje pomoč brežiške občine, ki bo nacionalizirani del stavbe lahko prepustila kolektivu v u-pravljanje. Pletilnica v Dobovi bo leto6 ustvarila za 70 milijonov dinarjev bruto proizvoda. 52 pridnih delavk plete dan za dnem izdelke, ki odhajajo na trg k potrošnikom. Premagati bodo morali še eno težavo: v kolektivu je zelo veliko bolniških Izostankov. Kar 10 do 15 odstotkov jih je na mesec. Novi pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki ga pripravljajo, jih je že prisilil, da o tem sami premišljajo. Prepričani smo, da bodo tudi to težavo odpravili. Vrbina in Dobrova: šele začetek! Kmctijsko-gozdarsko posestvo iz Brežic Je začelo ustvarjati velike površine intenzivnih gozdnih nasadov in osvajati s krčenjem gozdov nove površine za kmetijsko proizvodnjo. Leta 1960 so pričeli s kmetijstvom, letos pa imajo že 75 ha obdelovalnih površin, ki so jih iztrgali gozdni pušci. Obdobje velikopoteznega osvajanja doslej neizkoriščenih zemljišč se je pričelo. Nastajajo novi kmetijsko-gozdarski obrati na Vrbini in na Dobrovi. Gozdarstvo in kmetijstvo si podajata roko. V senci drevja, ki bo raslo v ravnih vrstah, bodo uspevati poljski pridelki. Orali bodo traktorji, na površinah, ki Jih ne bo mogla prizadeti suša, bodo dozorevali poljski pridelki, v hlevih pa bo mukala živina. Na Vrbini bo 78 ha kombinirane proizvodnje, kjer bosta uspevala gozd in kmetijstvo hkrati, 70 ha bo površin samo za kmetijsko proizvodnjo, 150 ha gozdnih površin, ki so last splošnega premoženja, pa bodo iz-krčili še letos in prihodnje leto. Načrti za gradnjo hleva za 200 glav živine na vrbini so že pripravljeni. Prihodnje leto bo hlev zgrajen, jeseni pa bodo že privezali živino. Na Dobrovi so pričeli letos. Tam je 360 ha slabih gozdnih površin. Na ."0 ha že krčijo gozd. Od 360 ha bo 80 ha sposobnih za kmetijsko proizvodnjo, na ostalem pa bodo sodobni gozdni nasadi. Vrbina in Dobrova sta šele začetek. Na levem in desnem bregu Save Je na področju videmsko-krške In brežiške komune približno 1000 ha površin, sposobnih za kombinirano kmetijsko-gozdarsko proizvodnjo. Akacij evo grmičevje, stoletne skriven cene vrbe in izrojeni gozdovi ter pu.šce se bodo počasi izpremeoili v rodovitno polje in vzorno urejen gozd. Vitki, hitro rastoči topoli bodo rasli med koruzo in krompirjem. KGP Brežice že povečuje površino drevesnic topolovih sadik, da bo dovolj sadik za novih 1000 ha površin. Na Vrbini 6o pridelali letos na hektar 300 mq krompirja in 60 mq koruze. Na prostranih površinah — 1000 ha bodo obsegale — ob Savi pa bo v bodočnosti samo 150 ljudi s pomočjo kmetijskih strojev pridelalo Je mnogo več. Uspeh: združena sredstva! Kot smo že poročali, je brežiška bolnišnica pričela spomladi graditi enonadstrop-ni trakt, ki bo uredil čedalje nevzdržnejše delovne pogoje največjega zdravstvenega zavoda v Spodnjem Posavju. V novem objektu bodo operacijski prostori, preizkusni ordinacijski prostori, kirurška in ginekološka ambulanta, interna ambulanta, fizioterapija, lekarna in rentgenski prostori. Ordinacijske prostore bodo hkrati uporabljali za specialistične preglede in ambulantno zdravljenje zunanjih bolnikov. Ker gre za razvoj in utrditev zdrvastvene službe, so gradnjo trakta denarno podprle sosednje občine in nekatera podjetja v teh krajih. Upravni odboi komunalne banke iz Brežic je bolnišnici odobril kratkoročni kredit v znesku 10 milijonov dinarjev s 6-odstotnimi obrestmi, komunalna banka v Vidmu-Kr-škem je odobrila 9 milijonov kredita s 3-odstotnimi obrest mi, izvajalec elektroinštala terskih del »Elektro« iz Vid-ma-Krškega bo po sklepu delavskega sveta podjetja prispeval v delu milijon dinarjev, Sevniška občina je obljubila bolnišnici dodeliti posojilo v znesku 6 milijonov dinarjev, vendar je do sedaj le Kopitarna iz Sevnice odobrila 1,500.000 dinarjev kredita. Tudi okrajni ljudski odbor v Novem mestu bo dal 10 milijonov kredita. Z izdatno pomočjo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bolnišnica prispevala za gradnjo 69 milijonov lastnih sredstev. Otvoritev trakta bo po vsej verjetnosti 29. novembra. Treba bo pa bolnišnico denarno še podpreti. Vsa dodeljena sredstva so že izčrpana. Pričakujejo čimprejšnjo pomoč od občine Sevnica ln okrajnega ljudskega odbora; 10 milijonov bo bolnišnica skušala še sama prispevati. Brežiška bolnišnica je poskrbela tudi za strokovni -kader. Trenutno je v bolnišnici zaposlenih 8 stalnih in 2 honorarna -zdravnika, 4 medicinske sestre, 22 bolničark, 4 laboranti, 3 farmacevtski pomočniki in 86 tehničnega in bolniškega osebja. Transformatorska postaja na Brveh bo prav kmalu začela pošiljati elektriko na Stojan-hki vrb in v okoliške vasi. Prav takšno transformatorsko postajo so postavili tudi v Bušeči vasi Iju* milijonov dinarjev je koto, opekarne s pomočjo dru-2j£ vložll doslej v svoj obrat. uJL*d'ti so novo krožno peč, Hjjj'no suSUnico, naprave za iZ'^o sušenje in kupili več Vo» ?Jakov. d* oi potekal Pre_ 6,' **r najhitreje. Opekarna v t^„,lc«h stoji kljub temu pred *ttnl problemi. Proizvodnja MmV? O'P«1« je ozko grlo, ke^ 8iyS3° strojne opreme zanjo. *1 i2.e sprave in krožna peč ftjrlfhko prevzele mnogo več ft,1*'« opeke, kot jo Izdelajo v0si 1 način. To pomanjkljivi, "o čutlU že prej, toliko Veji °*ltna pa je postala v no-slstemu delitve dohodka. kt]» **to ^e ekonomika podli , ha dokaj majavih nogah Ig •* treba resno razmišljati o I^JJ'Ujonlh dinarjev, ki bi ko-lilh omogočili nakup sodob-b| Proizvodnih strojev. S tem "Opravili sedanje težave, opekarna pa bi lahko nato ekonomično poslovala. Nekaj številk: letos bodo u-stvarili «0 milijonov dinarjev bruto proizvoda in izdelali 4 milijone 500 tisoč opečnih enot s povprečno 85 zaposlenimi. Strojna oprema za proizvodnjo surove opeke pa bi omogočila 85 milijonov dinarjev bruto proizvoda ni leto ali 6 milijonov opečnih enot, število zaposlenih pa bi lahko zmanjšali od 85 na 72 ljudi! Kolektiv išče skrite rezerve, se trudi in skuša gospodariti kar najbolje. Vedo. da so investicijska sredstva najboljša rešitev, vendar niso pustili vnemar tega, kar lahko store sami. Pripravljajo pravilnik o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Skrbno so pretehtali vse možnosti, že mnogokrat so razpravljali in našli marslkak dinar, ki jim Je doslej uhajal. Novi trakt brežiške bolnišnice bo olajšal delo v tem največjem zdravstvenem zavodu v Spod. Posavju Stojanski vrh: vodo in elektriko smo dobili letos... »nao prišli v vas, Je pri-JKJ" našo pozornost lep vodijo > črpalko na kolo. Letnica ^J*5 Prav lepo ujema z osli-Mt*" ki mu Je gospodar prav-l*t J^tovoril dve brenU vode J? m\ 01110 pustu* da se tudi W)j(r*»Ja... jesensko sonce i^ki SrcJe- To je novi Sto-NcT - V1*, vasica pod Gor-Nf, «* Je letos dobila vodo-•S) * elektriko. Vaiščani »o J*! ""ro povedali, kje bomo ^.Predsednika elektrifika-r*$b«» odbora. To Je Martin kk> odbornik ObLO Brežice odbornik OLO Novo mesto. Prihltcl J« z njive, kjer Je pospravljal koruzo. Pogovor se Je hitro razpletel. — Res Je, vodovod smo dobili lotos za prvi maj, elektrika pa bo morda zasvetila za občinski praznik, veliko pozneje gotovo ne. O vodovodu smo razmišljali ze pred vojno. Pripravili smo načrte in prispevali 40 delovnih dni za izkop. Prišla Je vojna in vse je šlo po zlu. Izvod naših načrtov Je k sreči ostal shranjen prt Higienskem zavodu v LJubljani. Na* 11 smo ga ln pričeli s prošnjami za denar. Morali smo počakati, ker Jnt.^avlovic je prijel z osličkom po vodo na Stojanskl £Vh?°lnil* »*» bw*»W. "1»J P» ha*11 M Grublje, saj se l%"* «« večkrat vrniti. Pri prešanju grozdja se porabi H*0*e' n« GruMJah pa no bile »»radi suše letos vse Prazne. Kako so si pomagali, nam pov« ni bilo sredstev. Leta 1957 smo začeli graditi zajetje s pomočjo sredstev za male asanadje. Pred dvema letoma Je prišel nas vodovod v občinski družbeni plan. Letos prvega maja je pritekla v vas voda. Zgradili smo napajal Išče za živino ln eno javno pipo. Kdor je le hoten, si Je potegnil cev do hiše. Občina nam Je veliko pomagala. Prispevala Je betonsko železo, cement, strokovne delavce in prevoze s kamioni. Tudi mi nismo stali krlzemrok: izkopali smo Jamo za zbiralnik, skopali in zasuU 1250 m dolg Jarek, *n globok 1,50 m, plačati 38 tisoč za rigolnl plug, ki Je zaoral Jarek, ln opravili 554 delovnih dni. Zdaj imamo vodo! Z elektriko smo začeli, ko Je bU zgrajen daljnovod Cerklje— Hrastek. 83 gospodarstev se je združilo v eni želji. Zbrali smo 62 tisoč za načrt transformatorske postaje, ki naj bi stala v Pošteni vasi. Strokovnjaki Elektra iz Vldma-Krške-ga so nam odsvetovali gradnjo ene same postaje, ker bi bila preobremenjena. Brezplačno so nam izdelali načrt« za dve manjši transformatorski postaji. Obe te stojita: ena v Brveh in ena v Bušeči vasi. Nato je bilo treba misliti na sredstva. Predračun je znašal 5 milijonov 700 Usoč. Interesente smo po gospodarski zmogljivosti razdelili v pet skupin. Gospodar z nad 10 ha zemlje bo prispeval 180 tisoč, bajtar pa 50 tisoč. S prostovoljnim delom, drogovi in denarnimi prispevki smo nabrali 2 milijona 700 Usoč, 2 milijona Je prispevala občina Brežic«, za preostalih s milijonov dinarjev smo razdeUH zadottnice posa-*w*~mttm gospodarjem na desetletno odplačno z I-odstotnimi obrestmi. Pet gospodarjev ■• je skujuio. Kdor bo želel priključek, preden bomo odplačali dolg, bo moral plačati prispevek in Se 50 odsto.kov prispevka elektrifikaeijskeniu odboru. Letošnje leto bom še dolgo pomnil. Vodovod ln elektrika hkralti, kmetijo bi mi skoraj odneslo, toliko sem tekal okoli. Toda voda že teče, elektrika pa bo še zasvetila! - Je končal tovariš Pešec Ko smo se vračali, Je avto gladko clrčal po lepo urejeni poti — vaščani so jo prav lepo popravili — proti vasici Brvi v dolini, mimo hiš, kjer so pod začrnclimi stropniki že privite električne svetilke (n se po zidovih »hiš« ln čumnat belijo električna stikala. Kmalu, prav kmalu bo elektrika zasvetila na Stojanskem vrhu in v okoliških vaseh. Tekst in -fotografije zbral in pripravil: MILOŠ JAKOPEC Za občinski praznik brežiške komune čestitajo vsem delovnim ljudem Občinski ljudski odbor Brežice Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZB - Občinski komite LMS - Občinski odbor ZB0P in vodstva vseb drugih ctrganizacij in društev Čestitkam se pridružujejo: KMETIJSKO GOZDNO GOSPODARSTVO BREZICE — OPEKARNA, BREZICE — VINO, BREZICE — REMONT, BREGANA — TRGOVSKO PODJETJE »KRKA«, BREZICE — TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKA POTROŠNJA«, BREZICE — KMETIJSKA ZADRUGA BREZICE — KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO — AGROSERVIS, BREZICE — PLETILNICA, DOKOVA — PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ J. 2., DOBOVA — OBRTNO KOVINSKO PODJETJE, DOBOVA — KOVINA, BIZELJSKO — PREMOGOKOP IN GLINOKOP, GLOBOKO — KINO BREZICE — BOLNIŠNICA, BREZICE — ZDRAVSTVENI DOM, BREZICE — KZ, OBRAT JESENICE NA DOL. — CATESKE TOPLICE — TOVARNA POHIŠTVA, BREZICE — MESTNA GOSTINSKA PODJETJA, BREZICE — GOSTIŠČE MOKRICE — LEKARNA, BREZICE — KOMUNALNA BANKA, BREZICE NOVO MESTO 1941—1961 — NOVO MESTO 1941—1961 — NOVO MESTO 1941—1961 — NOVO MESTO 1941—1961 — TVT ■ v • iN ovo mesto - v luci novega gospodarskega sistema r Vprašanja in odgovori: oboje iz razgovorov s predstavniki organov samoupravljanja v novomešk h kolektivih - v dneh pred občinskim praznikom - Tokrat prepuščamo bralcem, naj sami, brez našega komentarja presodijo, do kod smo. prišli - Zaradi navade bomo rekli samo to: eni odgovori so boljši, drugi slabši, oboji pa povedo, kakšen je kolektiv - Vesel; smo., ker uspehov ne manjka, vsem proizvajalcem in vsem občanom novomeške komune zato toliko prisrčneje čestitamo za občinski praznik in jim želimo še mnogo delovnih zmag! Kako in za koliko je napredovalo delavsko samoupravljanje v vašem kolektivu? Povejte nam kaj več o pristojnostih ekonomskih enot in o letošnji proizvodnji! © Odgovarja predsednik centralnega DS v Industriji motornih vozil tov. Ivan Je-rifek: Do letošnjega leta smo Imeli en sam delavski svet, letos pa smo izvolili najprej Obratni DS servisnih delavnic, nato pa smo razdelili podjetje V 14 ekonomskih enot z najširšo obliko samoupravljanja: S zbori proizvajalcev. Eko-fDomske enote odločijo o spre Jemanju in odpuščanju delavcev, o višini prejemkov, o iz t>oljšavah v ekonomskih enotah, o proizvodnji, razpolagajo s presežkom osebnih dogodkov, ki jih je ustvaril kolektiv enote, in imajo še vrsto drugih pravic. Letošnja proizvodnja poteka veliko bolje kot vsa leta floslej, vendar imamo velike fežave s kooperanti. Nekateri Izmed njih nam z zamudo dostavljajo svoje proizvode, zato ne moremo sestaviti toliko Avtomobilov, kolikor jih naša proizvodnja lahko izdela. Da bi težave odpravili, se pripravljamo na lastno proizvodnjo nekaterih kritičnih delov, nekatere pa nameravamo uvažali. Letošnji proizvodni plan bomo brez dvoma uresničili ln ga, upamo, tudi presegli. Kakšne pristojnosti ima vaš svet delovnega kolektiva? Ali so te pristojnosti formalne ali dejanske? 0 Odgovarja predsednica začasnega sveta delovnega kolektiva podružnice Narodne banke tov. Betka .lamovič: Ivan Jeriček, predsednik centralnega DS v IMV Začasni svet delovnega kolektiva ima sorazmerno velike pristojnosti, če upoštevamo stanje, kakršno Je bilo v NB v pogledu samoupravljanja predtem. Vsekakor lahko njegovo izvolitev — z njo smo razvoj celo prehiteli, ker še ni ustrezne zakonodaje — smatramo za velik uspeh. Ugotavljamo pa, da so bila navodila za delovanje začasnih svetov delovnih kolektivov NB izdelana v centrali NB in dajejo kolektivom osnovnih enot — to so podružnice NB — le kopico pooblastil, ki se tičejo dela, zelo malo ali skoraj nič pa takšnih pooblastil, ki bi nam dajala moč dejanskega upravljavca. Po vsem tem smo še vedno samo neke vrste posvetovalni Proslava praznika novomeške komune Občinski ljudski odbor, občinski odbor SZDL in občinski odbor ZB v Novem mestu vabijo na proslave v počastitev občinskega praznika občine Novo mesto, ki bo 29. oktobra. SPORED PRIREDITKV: 27. oktobra ob 5. url: pohod članov ZB, tabornikov ln Ljudske mladine po poteh I. novomeške čete na Bučko. Odhod z Glavnega trga. 28. oktobra ob 16. uri: otvoritev novega poštnega poslopja; ob 20. uri: Mestno gledališče iz LJubljane uprizori v Domu LP Borchartovo igro »Zunaj pred durmi«. 29. oktobra ob 10. uri: slavnostna seja ObLO; polaganje vencev pred spomeniki NOB v Novem mestu, Dol. Toplicah, Smarjeti, Žužemberku in Šentjerneju; ob 10.30: tek »29. oktober« s ciljem na Glavnem trgu; ob 11. url: mimohod ekip delavskih športnih iger na Glavnem trgu, prihod udeležencev pohoda na Bučko in raport na Glavnem trgu ter slavnostno zborovanje na Glavnem trgu; ob 11.30: koncert godbe na pihala. Jože Mulnarič iz Mlekarne Kakšna merila za delitev osebnih dohodkov imate v vašem pravilniku? Ali je ta pravilnik star ali nov? 0 Odgovarja predsednik delavskega sveta podjetja Kovinar tov. Franc Kranjc: V sedanjem tarifnem pravilniku, ki je star, Je plačanin po uspehu dela približno 60 odst. vseh del, ostalo obračunavamo po režijskih urah. Pri nas je merila za učinek zelo težko najti, ker se ukvarjamo z uslužnostno dejavnostjo Naročeno obrtno uslugo, še posebno če je majhna, je težko normirati. Z novim pravilnikom se zaenkrat Ukvarjamo le študijsko, meril za novi način delitve osebnih dohodkov še nismo našli. V dosedanjem pravilniku je osnova za izračun dohodka na nenormiranih mestih režijska ura, pri presežku pa so takšna delovna mesta udeležna z odstotkom. Delovna mesta, ki so-plačana po učinku, so udeležena v osebnih dohodkih po številu izdelanih kosov proizvoda. organ. Dokler ne bomo dobili materialne osnove — če uporabim primero, bi lahko rekla: dokler bomo morali za nakup pisalnega stroja in za vsako izboljšavo v naši organizaciji čakati na odobritev iz centrale — bodo naše pravice še vedno samo formalne. Kolikokrat sta letos zasedala vaš delavski svet in upravni odbor in o katerih pomembnejših vprašanjih ste razpravljali? 0 Odgovarja predsednik upravnega odbora DS Mlekarne tov. Jože Malnerič: Delavski svet se je letos sestal 7-krat, upravni odbor pa ii-krat. Razpravljali smo o marsičem, vendar večina sklepov, ki smo jih sprejeli, ni bila uresničena. V nemajhni meri zaradi pomanjkanja -redstev pa tudi zaradi drugih vzrokov, ki so izven kolektiva. Sklenili smo na primer, da bomo kupili nov avtomat za polnjenje steklenic s kokto, pa ga nismo, ker ni bilo sredstev; razpravljali smo o tem, da bomo zgradili halo za embalažo? pa je nismo, ker urbanistični načrt ne dovoljuje takšne gradnje. Zadnje čase resno razpravljamo o preselitvi mlekarne, ker se je industrija motornih vozil močno razširila in s tem odvzela možnosti za razvoj našega . obrata na sedanjem prostoru. Franc Krajne iz Kovinarja Ali ste že izdelali pravilnik o delovnih razmerjih in pravila podjetja? Slišati je o velikih razlikah med prejemki vodilnih uslužbencev in delavcev v vašem kolektivu; baje znaša najnižji prejemek 12 tisoč, najvišji pa 164 tisoč dinarjev na mesec. Kje je resnica? 0 Odgovarja predsednik upravnega odbora centralnega delavskega sveta Novolesa tov. Jože Zoretič: Pravilnik o delovnih razmerjih imamo,, prav tako tudi pravila podjetja; sprejeli smo ju marca letos. Vendar je oboje zastarelo, ker je šel razvoj zadnje čase zelo hitro naprej. Iz sistema poslovnih enot in obratnih delavskih svetov smo prešli na širšo decentralizacijo delavskega samoupravljanja, v ekonomske enote. V' njih so organ samoupravljanja zbori proizvajalcev. Stara pravila in pravilnik o delovnih razmerjih prepuščata pristojnosti obratnim delavskim svetom in poslovnim enotam. V našem obratu je zdaj sedem ekonomskih enot. Našle bodo vrsto pomanjkljivosti in odpravile razne težave, ki so »ušle« obratnim delavskim svetom, vsekakor pa moramo ekonomskim enotam prepustiti velik del pristojnosti, ki so jih imeli doslej obratni DS. V starih pravilih in pravilniku so pomanjkljive tudi razne formulacije. Zato bosta morala oba pravilnika zelo točno določit' pristojnosti ln odnos med ekonomskimi enotami V novih pravilih in pravilniku pripravljamo izpre-rppmbe, ki bodo to upoštevale O velikih razlikah med prejemki, ki sta Jih omenili, bom povedal tole: Najnižja delavska plača v našem kolektivu je 12 tisoč dinarjev, vendar pa je po- Jože Zuretič iz Novolesa Novo poslopje Podjetja za PTT promet v Novem m**: je lepa arhitektonska pridobitev za mesto, predvsem tj, pomeni kot sedež nove avtomatske telefonske central pomembno vozlišče vseh bodočih hitrejših zvez v okW; vprečna plača delavca 19 do 20 tisoč na mesec. Ker ekonomske enote dosegajo različne uspehe, so tudi prejemki v njih različni. Vendar drži, da so taki veliki razponi v' prejemkih v našem podjetju res nastali. Povzročili so precej hude krvi. Tudi jaz mislim, da to ni prav. Do tega pa je prišlo, ker je bila direkcija doslej plačana od povprečnega uspeha vser? obratov. V novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov pa bo direkcija nastopala kot samostojna ekonomska enota. Plačana bo po vrednosti uslug, ki jih nudi poslovnim enotam v kolektivu. Na ta način bomo takšna nesorazmerja preprečili in odpravili pavšale, prejemki osebja pa bodo prav tako kot naši odvisni od uspešnosti dela. Družbeni standard je v kmetijstvu posebno pereč. Kakšne konkretne ukrene so sprejeli organi samoupravljanja, da bi se stanje izboljšalo in koliko je že narejenega? 6) Odgovarja Danijel Adamič, elan upravnega odbora centralnega delavskega sveta Kmetijsko-gozdarskega posestva: Osnova družbenega standarda, ki jo skuša zagotoviti delavcu naše podjetje Je vsekakor stanovanje Naj ljamo o zadružni gradnji, je v našem kolektivu z*"! dovolj interesentov. Vaš kolektiv se je **? žil s tovarno LEK v Lj" Ijani v kombinat far',, cevtske industrije LUS- v ste pred tem kaj raz"1! ljali o tem, kakšne pri*** nosti naj bi imel vaš * j lektiv pri upravljanju 'i. gospodarjenju v novi 'I liki? 4j) Odgovarja predseduj upravnega odbora centra1*! ga DS prejšnje Tovarne «*1 vil Krka tov., Igor Fajdig*jj Pred združitvijo smo najjj in zelo vneto razprav]?, li prav o tem. V okviru T, Igor Fajdiga Iz tovit"11 zdravil KRKA Danijel Adamič dela v KGP povem za uvod, da razpolaga na£ kolektiv trenutno s 126 družinskimi in 52 samskimi stanovanji. Letos smo dogradili 6 novih družinskih stanovanj in z adaptacijami pridobili 13 družinskih stanovanj ter 2 samski. Razen tega smo zgradili 1 lesenjačo za delavce na Stalan na Rogu ter kupili 7 montažnih enodružinskih hišic »Jelovica« v skorji Loki V te namene smo porabili letos 32 milijonov 200 tisoč dinarjev. Organi samoupravljanja so o tem problemu torej razpravljali in tudi ukrepali. 126 družinskih stanovanj je precejšen stanovanjski sklad, toda naš kolektiv šteje 800 ljudi. Sredstva skupne porabe — 3fi milijonov smo Jih ustvarili letos — porabimo večidel za gradnjo stanovanj. Treba pa je tudi štipendirati nove strokovnjake in misliti še na mnoge druge naloge. Potrebujemo še 52 do 30 družinskih stanovanj, da bi zadostili trenutnim potrebam. Ker razpolagamo s pičlimi sredstvi za to namene, zelo resno razmiš- varne zdravil Krka smo £ cej razvili delavsko ^ upravljanje, neposredni J^j; izvajalci pa so v ekonom* ^ enotah samostojno odlof*1^ gospodarili s precejšnji''', lom sredstev. V vseh n vorlh o združitvi smo »i ? zadevali obdržati delavsK" -j moupravljanje v neokr™j obliki in mu zagotoviti JJJ pogoje za nadaljnji r***^ Naš obrat bo obdržal vs« \ gane samoupravljanja * «} klml pristojnostmi kot 0^ Samostojno bomo obra^ vali čisti dohodek in »"*Jj Jim pravilnikom delili d° lizacija samoupravljanj* visoki stopnji. a' Skupščina načelno od"y perspektivnem gospodar*,? načrtu kombinata, o P J vodnem programu, o t*Jff: nem investicijskem V^f mu, določa smernice spodarsko politiko v K'V natu ter sprejema M načela o delitvi oscb",n hodkov. \f Razne strokovne slu«** f\ mo združili, poslovale r f do v servisni obliki. I",^ naštelem: centralni ""f ^ laboratorij, komereln'm^ vis, znanstveni razls* ^ zavod, poseben biro jjv proizvodnjo kemične J? strije, obračunsko st«1'/' center, biro za pfP^d^. servis za kapitalno ite ^ in Izobraževalni ceritet-J^ teh služb bo Imelo LJubljani, ostale p«' , mestu. jofj Skupne službe bodo ^ cenejše, druga vellk* p/ nost pa je v tem, ke * te;43 ^05) DOLENJSKI LIST Stran 7 O samoupravljanju v zdravstvu so spregovorili dr. Robert Neubauer, Roman Brodar in Lado Seničar lahko na konkurzni osnovi v kombinatu prelivali prosta obratna in investicijska sredstva med obrati. Po vsem tem Pač lahko trdimo, da naše samoupravne pravice in pristojnosti v okviru kombinata °e bodo okrnjene. Z novim zakonom o organizaciji zdravstvene službe ste postali samostojna organizacija, ki deli dohodek. Kako ste se pripravili na to, kakšno delitev dohodka in kakšna merila Za delitev osebnih dohod-, kov nameravate uvesti? • Odgovarjajo predstavniki Zavoda za zdravstveno varavo in okrajnega zdravstvenega centra v Novem mestu Robert Neubauer, Roman nrodar in svetovalec v ekonomskih vprašanjih Lado Seničar: — Mislimo, da je najnaprednejše, kar novi zakon vsebuje, to, ker smo tudi v zdravstvu dobili samoupravne Pravice, ki bodo osvobodile branje moči kolektiva. Naš *»zvoj in obstoj bosta odslej * Precejšnji meri odvisna od 6as, Najprej smo izdelali osnutek pravil zavoda in z njimi počili meje. Druga naloga je D« pravilnik o delovnih razmerjih, po novem zakonu Jjanueč nismo več državni Jjslužbenci, ampak zdravstve-*j* delavci v samostojnem za-T°du. Osnutek pravilnika o plitvi dohodka vsebuje napela, po katerih bomo dohod-** ustvarjali in delili Skladi *° za nas novost, ki nam bo r^ogočila razvoj. Precej te-^v J« bilo, ker smo šele te ?°i lahko ugotovili celotni do-"^ek v letošnjem letu. Skupna vrednost osebnih dohodkov Je odvisna od do-^°dka, w ga zavod ustvari, ^analitično oceno delovnih "Jest smo določili razmerje r6* delovnimi mesU in nji-r°Vo vrednost. V pravilniku I* delitev osebnih dohodkov J?10 uporabUi točkovalni si-.*m. ker Je v zdravstvu pač kina praksa. Za nas je tak *čln nagrajevanja sicer na-^feden, vendar pa mislimo, točkovalni sistem ocenjuje j*°lj delovno mesto in le de-^a Človeka, ki na njem de-h' Nova merila, ki bodo oce-J6vala človekovo pridnost in pjevala bolj kot točke pri-v "evnost, bomo morali še tekati. To bo brez dvoma s *ko, ker m izkušenj, zdrav-^ ene službe pa ne moremo hg0" primerjati s proizvođač, dejavnostjo. Posamezne tfj** se bodo v bodočnosti »ke 'zPremenlle v ekonom-enote s samostojnim ob- eunom. Dr? !Vseh osnutkih pravil in 0 *v'lnikov bo, preden bodo koi°uen1' temeljito razpravljal h,, ktiv. Izdelali smo Jih sa-Very,n nismo kopirali tujih. bos/0' da 80 ^a""1. da Jih *os>v *ivl,enJska praksa in hjev°j 'spremenila ln izpopol- A,i je vaš kolektiv seznanjen s stroški nroiz-y?'ln.ie? Kaj ste storili, da 1 se v inorni konkurenci "» tržišču uveljavili ln gl ^"večali osebne dohodke? «Hr ''"Kovarja predsednica benrnpRa odbora Intlustrije ^ tov. Anica Pavlin. — Mislim, da so naše delavke s stroški proizvodnje, ki so pri nas osnovni problem, že precej seznanjene, vsekakor pa mnogo bolj kot lani. Vzrokov za visoke stroške je bilo več: prostori so bili premajhni, tehnološki postopek je bil zastarel, pa tudi tehničnih strokovnjakov nismo imeli. Problem prostorov smo uspešno rešili v kosta-njeviškem obratu (občina Vi- pomeni, da bomo morali kolekcijo vzoroev. povečati in. izboljšati kvaliteto. Tudi na tem že delamo. Osebni dohodki v našem kolektivu so med najnižjimi v okraju. Vemo, da bi Dilo odveč razpravljati o kakršnem koli umetnem večanju prejemkov, saj sem že prej dovolj jasno povedala, v čem je rešitev. Prejemki bodo rasli vzporedno s proizvodnostjo. Pripravljamo nov pravilnik za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov. Prvi bo vseboval delitev, ki bo omogočala razširjeno reprodukcijo, drugi pa merila, ki bodo spodbujala k boljšemu in kvalitetnejšemu delu. Z novim letom bomo uvedli tudi ekonomske enote, ki bodo omogočile delitev stroškov proizvodnje in pravičnejše nagrajevanje. Preprosto povedano: delavka, ki bo naredila 10 srajc na dan, bo dobila več kot tista, ki jih bo naredila samo 7. t Tega v dosedanjem sistemu ni bilo. Novi gospodarski sistem nas je privedel do tega, da iščemo rešitev v notranjih silah kolektiva. Velikih nalog smo se lotili trezno in resno, brez prenagljenosti; zaradi pomanjkanja strokovnjakov Na gradilišču nove bolnišnice v Novem mestu je živahno: ogromen žerjav pomaga Pionir je vim gradbincem. Prvi zidovi novega kirurškega oddelka so že nekaj metrov nad i zemljo dem-Krško je prispevala potrebna sredstva za ureditev gradu in nakup strojev) in v Novem mestu, kjer smo povečali obratno površino v prostor, kjer je bilo doslej stano- Anica Pavlin iz Industrije perila vanje. Hkrati s tem smo lahko uvedli sodobnejši tehnološki postopek. Na tržišču se bomo lahko uveljavili samo z nizkimi cenami in s kvalitetnimi izdelki. Pot k nizkim cenam vodi samo preko povečanja proizvodnje in produktivnosti. Trg zahteva tudi kvalitetne izdelke v lepi izbiri vzorcev. To gredo nekatere stvari morda tudi prepočasi. Vendar pa velja na koncu poudariti: našli smo sami sebe in v tem je že pol uspeha! Furmacevtsko-kemič-ni kombinat Na zadnji seji ObLO v Novem mestu so med drugim razpravljali tudi o združitvi tovarne zdravil »Krka« s tovarno »Lek« iz LJubljane. Združeno pod jetje bi se imenovalo Far-macevtsko-kemični kombinat LRS v Ljubljani. — Na to misel so prišli' zaradi tega, ker sedanja podjetja ki proizvajajo zdravila in druge kemične izdelke, niso kos vsem nalogam in težavam, ki jih ima proizvodnja te vrste. Priključeno podjetje »Kr ka« naj bi bilo v okviru novega kombinata samostojna poslovna enota s svojim proračunom in svojimi upravnimi organi. — Pravzaprav se pravice, ki jih Krka že ima, ne bi nič okrnile. Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani ustanovna skupščina novega Kombinata, o čemer bomo prihodnji teden obširneje poročali. V Bršlinu pri Novem mestu je skoraj že do ?otovljena tudi nova industrijska stavba za ■)brat ISKRE iz Kranja. Napredek komune in mesta je viden' na vsakem koraku r Občina v dolini gradov Radi bi zapisali nekaj misli o osrčju Dolenjske, o zemlji in ljudeh v »dolini gradov« ter o dejavnosti prebivalstva, kot jo lahko spoznamo vsak dan iz časopisja, radia, na ulici ali v podjetjih. Dejstvo je, da ta deželica ni več taka, kot jo je videl in popisal Valvasor, niti ni taka, kot je bila v bivši Avstroogrski in kasneje v stari Jugoslaviji, niti taka, kakršno smo videli po vojni vihri, in slednjič, tudi ne taka kot lani, kot včeraj. Koliko truda in žuljev je bilo treba, da je ta predel našega okraja dobil povsem novo podobo! Dolga leta v povojni graditvi smo vlagali sredstva v obnovo požganih in porušenih krajev, hkrati pa hoteli v korak s časom in napredkom. Ni bilo zaman, o tem dovolj jasno govorijo novi objekti kot dokaz prejšnjega prizadevanja in vedno novi načrti za boljšo in srečnejšo prihodnost našega socialističnega človeka. Napredek te deželice je neizpodbiten. No, ta deželica pa je največja občina našega okraja, ki bo 29. oktobra slavila že devetič svoj praznik. Občina Novo mesto meji na črnomaljsko, kočevsko, grosupeljsko, trebanjsko, sevuiško in videmsko-krško komuno ter na LR Hrvatsko. Razprostira se na več geografsko in gospodarsko različnih območjih. Začne se nekako s Suho krajino. Ta svet ima vse značilnosti krasa in je pokrit s slabšimi gozdovi, z grmovjem, s pašniki in z manjšimi njivami. Boljši gozdovi so le na Rogu. — Od tega predela se močno loči dolina Krke, ki poteka od Žužemberka do Kostanjevice. Pred Kostanjevico se razširi v šentjernejsko polje, kjer je zelo dobro razvita svinjereja. Značilno je gričevje na obeh bregovih Krke, ki je tudi glavni vir vinorodnega bogastva v občini. Dolina Krke je znana po naravnih lepotah. Zlasti so privlačni številni še dobro ohranjeni zgodovinski gradovi kot dokaz razburkane in za nekdanjega človeka v tem predelu žalostne preteklosti. Razvedrilo, oddih in zdravje nudita med drugimi kraji tudi zdravilišči v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Tod je tudi najbolj razvit turizem. Kako je velika občina? Lahko bi kratko zapisali: 75.891 ha. Ze ta podatek pove, da je komuna največja v okraju. Ima 4 5.215 prebivalcev in 2.281 več žensk kot moških. Občina je še pretežno agrarna, čeprav imamo ie močne zametke in tudi večje centre industrije. Njiv in vrtov je 14.841 h«, sadovnjakov 932 ha, vinogradov 1.621 ha, travnikov 7.245 ha. pašnikov 11.566 ha, gozdov 36.483 ha, 3.191 ha nerodovitne zemlje in 12 ha trstičja in močvirij. Pri tem so všteta družbena in zadružna posestva in površine privatnih gospodarstev. Kljub precejšnji velikosti občine pa je gostota naseljenosti precej nizka, saj Sivi na km> komaj 60 ljudi, kar je celo za 1,4 manj kot v okraju. Vemo, da je novomeški okraj zelo redko naseljen, gostota prebivalstva pa je precej pod republiškim povprečjem (743). Državno povprečje je 70,4 ljudi na km'. Morda ne bo odveč, če zapišemo še nekaj dejavnosti. Vemo, da je v občini kljub nepopolni razvitosti precej rasnih gospodarskih panog. Ze po tem, da so v Novem mestu sedeži mnogih organizacij (družbenih, političnih in gospodarskih) bi lahko ocenili gostoto in raznovrstnost dejavnosti. Razen tega je tu veliko obratov, ki imajo sedeže v drugih občinah. — V glavnem bi bili v obeh primerih zastopani: industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo, obrt in komunalna dejavnost. Upoštevane so predvsem družbene dejavnosti, saj imamo še 49 privatnih gostišč in gostiln in 280 zasebnih obrtnih delavnic. Močno so zastopane zdravstvene, kulturne in Šolske ustanove. Med drugim je v občini 6 zdravstvenih zavodov, 2 kulturna doma, 3 vrtci in 48 osnovnih, pomožnih osnovnih, srednjih, nižjih strokovnih in vajenskih Sol. V gospodarskih dejavnostih je v novomeški občini zaposlenih 7.650, v negospodarskih dejavnostih pa 2.854 ljudi. Čeprav smo prej ugotavljali, kako redko je naseljeno to področje, da je še nerazvito in, če bi hoteli primerjati z republiškim povprečjem. Se močno agrarno, bo letos doseglo nad 21,5 milijarde bruto prometa in nekaj več kot 9 milijard dinarjev narodnega dohodka. Hkrati z nenehnim razvojem in napredkom na vseh področjih gospodarstva in ob uveljavljanju novega gospodarskega sistema pa se iz leta v leto povečuje tudi narodni dohodek na enega prebivalca. Letos bo prišlo v narodni dohodek na enega občana 192.230 dinarjev, kar je za 18.464 dinarjev več kot v okrajnem povprečju, a za 39.230 več kot bo povprečni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji. Se vedno pa je to daleč pod republiškim povprečjem (273.700 dinarjev). Ko pregledujemo uspehe in pomanjkljivosti celotne dejavnosti v novomeški občini, si moramo biti na jasnem, da se ta, kot tudi druge komune v okraju, šele razvija. Vendar naj ob njenem devetem občinskem prazniku zapišemo, da beležimo iz leta v leto večje uspehe kot trajen dokaz prizadevnosti vseh občanov. V novem obdobju pa bo vsekakor narejen še večji korak naprej. J Novo mesto? Da, Novo mesto — toda pred 32 leti: idilično podeželsko mestece, krog in krog obdano z livadami, travniki in kozolci. Današnjo podobo mesta poznamo: vsepovsod stanovanjski bloki, nova naselja, proizvodni obrati; od nekaj tisoč prebivalcev je mesto v najbližjo okolico na-. raslo že na 9000 ljudi 141. Vse to me je zelo skrbelo in stežka sem dohajal Silverja, ki me je divje vlekel za vrv. Vsak hip sem se spotaknil. Tako smo prišli na kraj goščave in prvi so se spustili v dir proti drevesu. Tedaj pa sem jih videl, kako so se komaj dobrih deset metrov dalje nenadoma ustavili, nato se jim je iz grla iztrgal pridušen krik. Obstali smo kot prikovani. Pred nami je zijala velika jama, ki je morala biti že dalj časa izkopana. Vse je bilo jasno. Skrivališče je nekdo našel in oplenil. 142. Stali so nepremično, kot da bi bilo treščilo vanje in brez besede so strmeli v jamo. Prvi se je zavedel Silver. »Jim«, mi je pošepetal, »tule imaš pištolo in glej, da mi boš pomagal, če pride do divjaštva!« Hkrati me je vlekel na nasprotno stran jame. Roparji so začeli kričati in preklinjati in so drug za drugim poskakali v jamo. Kopali so in grebli so s prsti po dnu ter razmetavali ostanke desak. Našli so en' sam zlatnik. Tedaj se je utrgal plaz. Nekdo je pokazal na Silverja in name, češ da sva midva kriva vse nesreče. 143. Že so zlezli iz jame na nasprotni stran' J hoteli planiti na naju. Toda v tem trenutku'i je v goščavi zabliskalo in zagrmeli so trije sjl Ii. Dva roparja sta se prekucnila v jamo. >Jj Silver je streljat Ostali trije roparji so sefl gnali v bližnjo goščavo. Hip nato so se poj*Jk zdravnik, Gray in Ben Gunn s kadečimi se h škami v rokah. »Naprej, brž naprej!« je fl zdravnik. »Tecimo fantje, tecimo brž za wj da jih prehitimo in jim zapremo pot do *5 nov!« Stekli smo skozi goščavo, ki nam je ' gala do pasu. _ ij^^tornarji so zgrešili smer. Ni nam \ i**0, hiteti, kajti mi smo že bili med ^ai • »Ben, Ben,« je mrmral Silver. jL^puslil, da nam boš takšnole zago-6^*Jl srno počasi proti čolnoma in vmes '^klM-O* Bena, da je že pred časom iz-"h ga znosil v votlino na drugem t(B?\.Ben je to zaupal zdravniku in za-iKlri • utrabo roparjem in jim izročil Je bil zdaj popolnoma brez vred-Tl h11** so odšli, da se izognejo mrzliti /•'ovali zaklad. DINAR DO DINARJA - BOGASTVO Ob 31. oktobru — medna rodnem dnevu varčevanja Kadarkoli se ustavimo pred trgovinsko izložbo z novimi predmeti, si želimo: »Ko bi tudi jaz.lahko kupil to in ono!« Toda ni- mamo toliko denarja. Nekaj bi pač lahko dali že zdaj, vsega ne. In »tisto« v izložbi bi kljub temu radi imeli. Največkrat si denar izposodimo, samo da imamo, kar smo si zaželeli. Pa so tu dolgovi in kaj vse pride z njimi! Zakaj ne bi počakali in kupili za svoj denar? Svoj? Da, varčevati je treba. Vsak dober gospodar ve, 'kaj to pomeni. Česar ne more kupiti danes, bo lahko dobil jutri, pojutriš- njem. Namesto da bi del mesečne plače »pognal«, shrani zdaj tisočaka, zdaj petstotak, pa tudi. vsak dinar. Z meseci se precej nabere... Na podeželju in še marsikje imajo ljudje navado hraniti denar doma, v »starih nogavicah«, skrinjah, predalih. To pa ni najbolj pametno. Najprej: če imamo denar neprestano pred očmi, se težko upremo svoji »izkušnjavi« in ga zapravimo. Tudi požar ali povo-denj lahko uničita prihranke. Zato pameten gospodar prihranke vlaga na hranil-, no . knjižico pri . tem ali onem denarnem zavodu. V bivši Jugoslaviji so vlagatelji prihranke velikokrat izgubili, kadar je banka propadla, danes pa jamči za vse vloge država in se ni treba bati, da bi banka ali hranilnica propadla. Če hranimo denar doma, škodujemo sebi in skupnosti: denar s tem jemljemo iz obtoka. Kdor ga potrebuje, ga ne dobi. Zanj tudi ne dobivamo obresti. Pa še nekaj je, česar ne smemo prezreti. Ta ali ona tovarna, organizacija, podjetje potrebuje večje posojilo za gradnje nabavo strojev in drugo. Nedvomno bi jim banka O razgibanem •letu in novih« načrtih fotoama-terjev iz Vidma-Krškega smo poročali že zadnjič. Danes vam predstavljamo nagrajeni posnetek z letošnje okrajne razstave (otoamaterjev: Milina Roš Videm-Krško: LEPOTA IN BOGASTVO oziroma hranilnica velik0* krat pomagala, ko bi ime la dovolj denarja v obto-ku. V novomeškem okraju F bilo proti koncu septei"' bra na hranilnih knjižica!-vloženih 573,122.884 dinarjev. Mesečni prihranki ** gibljejo od 450 do 500 milijonov, kar pomeni, •** vloži vsak prebivalec^ * okraju na leto povprečno le polovico mesečne p** če. To je sorazmerno mal"; saj bi bilo pravilno, da "j vsakdo lahko shranil vsaj eno mesečno plačo, Po^i? bi banke imele nad nuj'' jardo dinarjev dnevnjjj prihrankov, s čimer )j znatno pomagale s posoj"* tej ali oni gospodarski ot' ganizaciji. Na splošno je opaziti, stiko. Ze &D »okazali, da ^ stavljanja ^.Prednosti. Ho* v veliko odkrije Idi "nenovano Ijfcjj ar* C ultrazvok «3« bolj na ^ vič'- bio~ 1^^'^zkotil Njih naPrave ^ Prcdzvo- S^*1 namera-kl^ki Upo- Hk^tronike ultrazvokom bodo poskušali uničiti v pitni vodi razne škodljive snovi, zlasti pa bacile in viruse. Noš najstarejši aktivni planinec Nedavno je na vrhu Kle-ka Vatroslav Mužina, upokojeni učitelj iz Duge Rese, praznoval svoj 85. rojstni dan. Na vrhu te »čarovni-ške gore* je temu najstarejšemu aktivnem hrvaškemu planincu čestitala skupina planincev iz Duge Rese in Karlovca. Na Hrvatskem in v Sloveniji skoraj ni pomembnejše gore, da je Mužina ne bi bil nekajkrat obiskal. V gore še zmeraj zahaja; kadar je doma, pa vsak dan prehodi po gričih okrog Duge Rese 5 do 30 kilometrov. Vdor Nemcev v Novo mesto pred osemnajstimi leti V soboto, 21. oktobra, je poteklo 18 let, odkar so Nemci vdrli v Novo mesto. Prvič so sicer prišli že 1941 vendar so se takrat umaknili, ker so prepustili Dolenjsko Italijanom, da so iz nje naredili >*Provincio di Lubiana«. 1943 pa so pridrli v Novo mesto kot razbesnela tolpa in morili vse, kar se je kje le kockaj upiralo. Po strahotnem bombardiranju mesta i. oktobra 1943, o katerem smo pisali v eni zadnjih številk Dol. lista, so me-iitŠOi trumoma bežali iz ogroženega mosta. Vse je pričakovalo, da se bodo bombni nćipf/ii še ponovili. Kljub temu da so tuja letala vsak dan preletavala mesto, ni bilo več bombnih napadov. Ljudje pa so biLi vseeno zbegani in plašni, pa so zato zapuščali mesto ali pa dan za dnem preživljali v raznih zakloniščih Delo je povečini stalo. Delavnice, trgovine, kolikor je še ostalo celih so bile zapite oziroma odprte le tedaj, kariai so izdajali živila, ki so bila seveda na karte in jih je prebivalcem mestu preskrbela partizanska oblast. Tako je bilo vse do 21. oktobra. Ta dan pa je Novomeščanom prinesel spet novega strahu, marsikateremu celo smrt. 2e zgodaj dopoldne je bdl0 slišati od Cikave in Otočca močno streljanje. Ljudje so prisluhnili. Mnenja so bala zelo različna. Novomeščanj so vedeli iz plakatov, ki so jih nekaj dni prej razobesili partizani, da se bijejo pri Kostanjevici in Zameškem hudi boji med partizan] in Nemci, da pa se partizanske enote dobro držijo. Ker pa je bilo streljanje vedno močnejše in vedno bližjer se je ljudi polastil strah, če niso morda Nemci le predrli fronto in se sedaj bližajo mestu. Strah je stopnjeval Se nemški avion, ki je zelo nizko preletel mesto in se izgubil nekje za Trško goro. Naenkrat pa se je pojavil še begunec iz St. Petra — Otočca in povedal, da so v Otočcu že Nemci. Kmalu je streljanje še bolj naraslo, ljudje so bežali, kamor je kdo mogel, okna in hišna vrata so povsod zaprli in mesto je bilo v hipu kot izumrlo. Naenkrat je priropotalo v mesto po obeh cestah,to je od Kostanjevice oz. Šentjerneja in od Zameškega preko Otočca krdelo tankov in oklopnih vozil, polnih vojaštva. V mestu je strnjeno strelja- nje ponehalo, pokalo pa je posamično še kar naprej in ljudem je ledenela kri v pričakovanju najhujšega. Nemci so takoj zasedli pošto in druge važnejše urade, partizani pa so se še pravočasno umaknili iz svoje postojanke na Grmu, saj bi bilo popolnoma brez smisla upirati se stokratni sovražnikovi premoči. Nemški vojaki so se kmalu razlezli po mestu, vsepovso/i je pokalo in so padati naši ljudje. Vsakogar, kdor je bil količkaj sumljiv ali je pred njimi bežal, so ustreLili. Tako je tisti dan padlo v mestu samem, v Brš-linu, Ll!cni, Žabji vasi in drugod 26 nedolžnih ljudi. Nemci so vdrli celo v gasilsko orodjarno, ki je bila tedaj v Fer-ličevi šupa pri pokopališču, in meni nič ^ tebi nič ustrelila kuharja-gasilca Franca Kumarja, vse gasiilce pa so smatrali za nekakšno vojaško formacijo in so jih hoteli postrelitl. Smrti jih je rešil tov. Bruno Bernard, ki je Nemcem dopovedal, da so to gasilci. Vendar so jih Nemci vse odvedli v internacijo. Na vrtni ograji gostilne »Pod Trško goro-" na Ločenski cesti je hkrati viselo šest obešencev, ki so jih Nemci privlekli nekje od Ločne in obesili. V mrt- va, spačena usta so jim porinili prižgane cigarete in jtih tako fotografirali-Pač visoka kultura! Nekaj dni po prihodu, ko so se Nemci nekoliko izdivjali in unesli, so s pla-katl razglasil] po mestu in okolici, naj se begunci vmejo v mesto. Le počasi in s strahom so se ljudje vračali v okupi" rano mesto. Kdor ni prišel pravočasno, so mu stanovanje zasedli nemški vojaki ln ni pomagalo nikako dokazovanje: vojaki so stanovanje obdržali in ob njihovem odhodu po nekaj dneh je zginilo z njimi vse, kar se je dalo odnesti. Prve kolone Nemcev so po nekaj dneh bivanja v mestu odhajale. V mestu 3e ostalo le nekaj malega vojaštva, ki P8 je vse mesto krepko držalo v šahu. Zadnjo dni oktobra so se v mestu spet pojavili domobranci. Zasedli so gimnazijo in si v osnovni šoli uredili vojaško bolnišnico, kot so io pred njimi imeli že Italijani. Pred gimnazijsko stopnišče so postavili visok jambor, nanj pa P°" topTiili slovensko zastavo z orlom. Videti je bilo, da so Nomci prepustili domobrancem — vsaj navidezno — precej oblasti, saj so se odslej naprej vTStfli številne aretacije »nevarnih« meščanov orav pod vodstvom domobrancev. Za prebivalce Novega mesta se je s ter" pričelo obdobje strahu, trpljenja, bolečin, smrti ... Ta dogodek je sicer že precej odmaknjen, vendar še vedno dovolj svež '" boleč. Naj bo ta sestavek posvečen spominu vsem pred 18 leti postreljeni"1 žrtvam fašističnega terorja! POLLE CIGLEB PJs«XMi iNJ * vede-lX> in se i 'L B0 to ■k>. * kžejo.« »Saj mm verjamem,« je vzdihnila Kornelija, »toda kaj naj naredim s svojim možem in itirimi otroki?!« — Kolikokrat ti bom še rekel, da med jedjo ne govori! Jcfl S 5JM*io R m rešili problem, ki je bil videti f\, ' <*Sj 0,nunale, ki je poskrbela za matc-i t0" ki je bila neprehodna ob času \ 4, ""Mo lepo cesto, najvažnejše pa je Jo popravili sami PARTIZANI V ANEKDOTAH ■ Kuhinjski »generali« V partizanski bolnišnici pri Bariju je bil tudi neki borec, ki je rad uganjal šale in norčije. Bil je že v letih, zato mu mlajši tovariši niso zamerili. Da bi se pošalil s kuharji, ki ga niso poznali, je stopil v kuhinjo in se predstavil resno in uradno: "■Jaz sem general-major Jo-ca Antovič! Iskali ste prostovoljce za lupljenje krompirja. Pripravljen sem lupiti'.-" Kuhar je kar odrevenel, še spregovoriti ni mogel... Komisar bolnišnice je bil v sobi zraven kuhinje in to slišal. Resno je stopil h »generalu« Jocu in se predstavil: »Jaz sem general-poročnik kuhinjskih čet Ante Simič. Tale,« je pokazal kuharja, »je moj načelnik štaba. Vaša današnja naloga, tovariš gene-, ral, je ta, da olupite tistole vrečo krompirja!« Tako je J oca padel v past in bil hkrati vesel, ker jo je tako srečno odnesel, čeprav je moral vse popoldne lupiti krompir. Ni Politična previdnost Avdo Mujić iz Foče je v prvih dveh letih vojne videl razne vojake: Nemce, Italijane, ustaše, četnike in domobrance. Življenje mu je zmeraj viselo na niti, vendar je nekako srečno izvozil, ker se ni »mešal v politiko«. Tako je dočakal tudi partizane. Nekega dne je stopil v ka- varno in našel v nji tri partizane, ki so pili čaj. Avdo jih je pozdravil, se usedel v kot in naročil kavo. »Hočeš turško ali srbsko?« ga je vprašal kavarnar. Avdo je prebledel in pogledal skrivaj partizane. Ko se je prepričal, da njegovega naročila niso slišali, je rekel: »Nočem kave, prinesi mi čaja!« »Ruski ali kitajski?« »Ja, človek božji, kaj pa misliš! Ne vlači me v politiko, temveč mi prinesi kozarec vode,« je jezno odgovoril Avdo. H Geslo Ko je leta 1941 španski borec Ratko Vujovič s svojo skupino prišel iz inozemstva v Jugoslavijo, se je moral javiti nekemu krojaču v Zagrebu, da ga bo ta povezal s partizani. Ratko mu je povedal geslo in krojač je njega in tovariše hitro skril za zaveso. Vtem je stopila v delavnico druga skupina. Rudi Janhuba, ki je skupino vodil, je vprašal krojača: »Ali imate modro sukno za obleko?« »Ne!« je na kratko odvrnil krojač. »Kako to?« se je začudil Janhuba. »Vi morate imeti modro - sukno za obleko!« »Nimam!« je spet odgovoril krojač. »Vprašajte pri kom drugem.* Tedaj je izza zavese stopil Ratko Vujovič: »Le pusti jih sem, saj so naši! On je pač- Slovenec in namesto da vpraša za plavo blago, je vprašal po slovensko: za modro blago.« H Stari in novi mostovi Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je Marko Vujačic vprašal tovariša Tita: »Zakaj so v delovno predsedstvo izvolili toliko nas starih?« Tovariš Tito se je nasmejal in vprašal: »No, tovariš Marko, kako gremo čez reke?« »Po mostovih!« »Vidiš, dokler ne zgradimo novih, železnih in betoniranih, uporabljamo za prehod še kar stare.« »Kako ste se pa mogli sami orientirati?« so jih vprašali. »Prav lahko — po vaših sle-lovih, po kupčkih ...« DediSčina na šahovski deski Jugoslavija je za Sovjetsko zvezo druga svetovna šahovska »velesila«. Šah je pri nas tako priljubljen, da včasih odigra važno vlogo v kaj nenavadnih zadevah. V bosenskem kraju Donja Ljubija sta nedavno brata S. in U. H. rešila na šahovski deski vprašanje dediščine po njunem očetu: Očetovo imetje bi se moralo razdeliti na osem enakih delov — vsakemu otroku po en del. Toda brata S. U. sta se domenila, da za njima pripadajoča dela odigrata partijo šaha. listi, ki dobi, bo dedoval tudi bratov del. Zmagal je U. in premagani S. je čez nekaj dni na zapuščinski razpravi odstopil svoj delež bratu. Ni Zanesljiva orientacija Na Krimu je bila Prešernova brigada nekoč obkoljena kar štirideset dni. Ker so več dni jedli le juho in neslano meso pobitih sovražnikovih mul, so med borci začele razsajati razne prebavne bolezni, posebno dizenterija. Vrhu vsega je prišel še ukaz za premik: v hitrem maršu so morali skozi gozd brez steza in potov prehoditi dolgo relacijo. Ko je glavnina pristpela na cilj, so ugotovili, da manjka le dvajset partizanov. Čez dve uri so pa začeli tudi ti prihajati. . Za kadilce pozabljivce Na osnovi patenta nekih Zagrebčanov bo karlovško podjetje »Ognjen Prlca« kmalu poslalo na trg praktičen izum: cigarete in vžigalice v isti škatli. Vžigalic bo v škatli toliko kot cigaret; narejene bodo iz kartona, ki bo premazan s parafinom ln se bodo uprasnile na gornji strani škatle. Ta »dvojček« bo le za 2 dinarja dražji kot same cigarete. Tako bo škatla privlačna ne samo za po-zabljive, temveč tudi za varčne kadilce, ker bo cenejša, kot če kadilec kupi cigarete in vžigalice posebej. . —sms*. Ko sta s Sony bila spet v avtomobilu, ga je vprašala: »Kam naj vas zapeljem?« »V New York. Imam še neke opravke.« ji je odgovoril. »Moral; bi se odpočiti,« je rekla. »Se ne utegnem. Moj seznam nekaterih ljudi še ni izčrpan ... Med velikimi gangsterji, in samo nje štejem, so mi ostali še štirje.« »Vem,« je rekla Sony. »Kje bi našli .Nevidnega gospodarja', mi ni znano. Peter Myme pa je gotovo v .Papagaju' in čaka, da se vrneta Geoffrey in Datch.« »■Ali Myme ni vaš prijatelj?« »Nimam prijateljev,« je odgovorila ostro. »Odpeljala vas bom k Petru. Imam ključ od .Papagaja'.« Angel se je.zamislil. Zakaj ga Sony Rake vozi v .Papagaj"? Izdajstvo?... Neumnost! Potem ne bi bila zgrabila Geoffreyja za roko, ko je hotel streljati. Njega, Angela, sploh ni vprašala, zakaj počenja vse te stvari po New Yorku. Najbrž misli, da je vmes maščevanje ... o O o V zadnji sobi .Papagaja' je Peter Myme praznil svoj zadnji kozarec whi-skyja in zehal. »•Vraga, Geoffrevja čn Datcha še ni nazaj. Tony, ko prideta, naj se oglasita pri meni. »Bom šef!« barmari Tony je poki-mal. Peter Myme je zavil skozi prazno dvorano v spremstvu svojih dveh čuvajev. To so bili še edini gostje .Papagaja'. Nenadoma se je Myme ustavil in zaklel: »Hudiča! Ta dva bedaka sta odpeljala Angela z mojim avtomobilom. No, kaj čakaš?« je zabrusil enemu. »Pokliči mf. taksi!« »Grem tudi jaz z njim. Se bom vsaj malo zraka nadihal,« je rekel drugi. Oba sta odšla, Myme pa se je ustavil ob biljardu in nenadoma pomislil na Angela. •■ »Skoda zanj« je zamrmral. »Hraber je, toda — nor. Pustolovec. Ali to partijo je zgubil.. •« Spretno jo sunil belo kroglo. Zdajci pa jo za hrbtom zaslišal miren glas: »Ne. Peter Myme. nisem zgubil!« Myme je otrpnil. .Saj sanjam' si je rekel, potem pa se naglo obrnil in lasje so mu vstal:. Za njim je res stal Al Brook — Angel, z revolverjem v roki in se smehljal z ledenim, neusmiljenim nasmehom. .Prikazen', je pomislil Peter Myme, saj se s takega »sprehoda« ni še nihče vrnil živ. »No, Peter Myme — kaže, da si danes pil malo več, kot se za gentlemana spo- dobi,« mu j| rekel Angel..»Daj no, stari, osvesti se!« Myme je z odprtimi usti in izbuljenimi očmi strmel V Angela. Spoznal je, da ne sanja, da se bliža nekaj, čemur ne more več uteči . .. Ozrl se je proti vratom: morda se bosta zdajci vrnila njegova čuvarja? Toda po Angelavem nasmehu je uganil, da so vrata zaklenjena. Tudi na vratih v zadnjo sobo se je kljuka zaman premikala. Tony je bil prav tako zaklenjen. Angel se je z revolverjem v roki usedel na rob biljarda. »Zal mi je. Myme, da sem te tako prestrašil. Kaj hočeš, tudi ti si plašil ljudi vse svoje življenje, zato je prav, da sedaj preizkusiš strah na lastni koži. Saj meni tudi ni preveč ugajal »isprehod" s tvojima pokojnima prijateljema. Aha, pozabil sem ti povedati, da te Geoffrey , in Datch čakata ... « »Kje?« je zjecljal Myme. »Hm, kje neki? V peklu. Tam, kamor si hotel poslati mene.« Myme je molčal, gledal v tla, kakor da premišlja, v resnici pa je izpod čela opazoval cev Angelovega revolverja. Bolje, da poskusi in tvega vse, kar še more .... Angel je revolver res držal v roki, ki pa jo naslanjal na rob biljarda, zato je bila cev obrnjena v tla. Bliskovito in z vso močjo je Peter Myme sunil kroglo, ki je bila pred njim. Bil je v takih šunk'h pravi mojster. Bela krogla je skočila po mizi in zadela revolver s tako silo, da je Angelu zletel iz rok. Myme se je nasmejal in se zgrabil za zadnji žep. Toda Angel je bil hitrejši. Roka mu je švignila po rdeči blljardski krogli in preden je Myme utegnil dvigniti revolver, ga je krogla zadela v čelo. Zgrudil se je brez glasu ... Angel je pobral svoj revolver in se previdno sklonil nad gangsterja. Potem se je zravnal in zabrundal: »Konec je z njim!« Odpel mu je suknjič, vzel iz žepa denarnico ln jo urno pregledal. Ničesar posebnega ni našel, le listek, na katerem je pisalo: »V-t, V-f-d S-72-73-1C (12-13).« »Mislim, da vem, kdo je sedaj na vrsti,« si je rekel in spravil listek. Stopil je iz bara na ulico in mirno zavil za vogal, kjer ga je v avtomobilu čakala Sony Rake. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE »Kako je?« ga je vprašala. »Mrtev.« »Pripovedujte.« Angel ji je povedal, kako je bilo v •Papagaju« in da je Mymeja ubila blljardska krogla. »Videla sem vaš seznam »obsojenih* oseb. Na njem je tudi moje ime. Zakaj?« »Veste, pri vašem imenu bi bil moral postaviti vprašaj. Zapisal sem si ga zaradi ; tajinstvenosji, ki vas je obdajala. Slišal sem, ko ste telefonirali sodniku Dolldyju... Rešil I ste me pri Ullmanu, nocoj tudi. Rad bi bil zvedel, kdo ste, zakaj pripadate bandi »Nevidnega gospo^-darja». .. Sem pač radoveden. Ko ste nocoj rekli Geoffreyju, naj me pusti, ker tako zahteva »Nevidni gospodar«, ste se zlagali, kajne?« Sony je nekaj časa molčala, potem pa odgovorilaV" »Da, zlagala sem se ..., »Nevidni gospodar« je prav tako na vašem seznamu. Mislite tudi njega spraviti v kraj?« »Njega še prav posebno!« - , »Vi ste odločen- človek. Nič vas ne zaustavi.« t -i »Da,« je rekel Angel. »Nalogo, ki stm si jo naprtil, moram izpolniti. Čimprej. Sem že utrujen.« »Mislim, da bi jaz lahko našla (Nevidnega gospodarja*, je rekla Sony po dolgem molku. Samo jaz ga poznam.« Angel kar ni mogel doumeti, da sedi zraven ženske, ki pozna največjo skrivnost New Yorka in ki njemu, Angelu lahko pomaga____ »Od kdaj ga poznate?« »Spoznala sem ga pred tremi leti, prej, kot je postal »Nevidni gospodar*. Rešil me je bede.... Potem je razkril svoj načrt. Bil je odločen. Jaz sem mu pomagala vzpostaviti zvezo z ljudmi, ki jih je potreboval. Bila sem njegov sel. Vse do nocoj ....« »Ali ste ga sedaj zapustili?« je začudeno vprašal Angel. »Ne. Le svoje misli o njem sem spremenila.« »To je vsekakor zelo bistroumen človek.« »Da. Sprva sem mislila, da ne bo vzdržal niti teden dni, dasi je bila njegova zamisel izvrstna. Saj je za «gang» razen Idej treba še marsikaj. On ni mogel delovati s svojim osebnim nastopom, ker je hotel ostati skrit od začetka do kraja. Sploh pa njemu manjka avtoritete in grobe, divje moči, kar je nujno potrebno za vodjo gangsterske bande. Tega se verjetno zaveda. Zato je uporabil mene, niti telefonsko ni hotel dajati ukazov. On je velik, dokler sam sedi za pisalno mizo in kuje načrte. Zato je že od začetka, že dve leti, nevidljiv za vse svoje pomočnike, razen zame.« Al Brook je začutil, da se mu v možganih nekaj jasni. Tista luč je bila še daleč, vendar jo je opazil... Nemara nit te skrivnosti ni tako neotipljiva, kot je mislil spočetka. »Torej ga nihče nI poznal?«. ——— ZA OBČINSKI PRAZNIK PRISRČNO POZDRAVLJA IN ČESTITA INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO POZDRAVLJAMO DELOVNE KOLEKTIVE V PODJETJIH IN USTANOVAH, KAKOR TUDI PREBIVALCE NOVOMEŠKE OBČINE IN JIM ČESTITAMO ZA PRAZNIK — 29. OKTOBER! SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO DELOVNI KOLEKTIV tona VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NASE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA NADALJNJI GOSPODARSKI, POLITIČNI IN KULTURNI NAPREDEK NASE OBČINE! umski ljudski odbor novo mesto OBČINSKI KOMITE — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE I MS — OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI ODBOR ZVVI IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA VSEMU PREBIVALSTVU V OBČINI ISKRENE ČESTITKE! »Kovinarja« NOVO MESTO PRIPOROČA SVOJE USLUGE IN ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK! POZDRAVLJAMO VELIKE USPEHE SOCIALISTIČNE GRADITVE V NAŠI OBČINI IN PRISRČNO ČESTITAMO ZA 29. OKTOBER — OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA! KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO Ilovo mesto PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH POSLOVALNICAH ČESTITA PREBIVALSTVU OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK! IN Potrošnikom nudimo vsak dan sveže meso in mesne izdelke v naših poslovalnicah in jim pošiljamo iskrene pozdrave z najboljšimi željami za občinski praznik! ESARIJA NOVO MESTO Delovni kolektiv Priporočamo naše krojaške, šiviljske, čevljarske, mizarske, elektro in kleparske usluge in se priporočamo! ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NOVO MESTO Naj živi 29. oktober — praznik občine Novo mesto! Trgovsko podjetje »PETRO L« UUBUANA poslovalnica Novo mesto z bencinskim servisom Novo mesto in Otočec čestita in pozdravlja svoje stranke za 29. oktober! Cenjene stranke ino stalo prebivalstvo občine toplo pozdravlja in ostalo prebivalstvo nakup v svojih poslovalnicah Novo mesto PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN USLUGE TER ČESTITA PREBIVALSTVU NOVOMEŠKE OBČINE ZA 29. OKTOBER! Trgovsko podjetje TOBAK LJUBLJANA skladišče Novo mesto VSE SVOJE STRANKE KAKOR TUDI PIONIRJE VLAGATELJE TOPLO P0ZDRAVUAM0 ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO I Komunalna banka 606-70 novo mesto VSE PREBIVALSTVO, POSEBNO PA KMETOVALCE IN ZADRUŽNIKE POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK NOVEGA MESTA — 29. OKTOBER! Vso čevljarske delavnice socialističnega sektorja obveščamo, da imamo na zalogi vse vrste usnja tovarne Šmartno po industrijski ceni čestitke za 29. oktober! USNJE IN ČEVLJARSKE POTREBŠČINE NOVO MESTO PRIPOROČAMO NAKUP V SVOJIH POSLOVALNICAH, SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PA ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! * TRGOVSKO PODJKTJK »Prehrana« NOVO MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE OBČINE POŠILJAMO ISKRENE POZDRAVE IN JIM ČESTITAMO K DOSEŽENIM USPEHOM! PROJEKTIVNO PODJETJE NOVO MESTO NOVO MESTO OBČINSKI PRAZNIK POZDRAVLJAMO Z NEŠTETIMI NOVIMI USPEHU TUDI VNAPREJ BOMO VLOŽILI VSE SVOJE SILE ZA NAPREDEK TOVARNE IN OBČINE! — DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU PRISRČNE ČESTITKE! PISMA UREDNIŠTVU Smo res zapuščeni? Tovariš urednik! Tudi jaz sem se odločila napisati nekaj za Dolenjski 'ist iz našega kraja, lahko bi rekla tudi iz najbolj nerazvitega kotičkd novomeškega okraja. Morda boste Ugovarjali, zakaj pravim ^najbolj nerazvitega«, češ *aj na našo vas prav tako sije sonce kot na druge in odmev tehnike prihaja sem kot kam drugam. Morda imate prav, ampak če vam Pa le nekaj problemov raz-razloiim, boste potrdili za menoj. Nekoč sem že pisala o tem problemu, pa članka niste objavili. A kljub temu danes ne morem mimo, ne da bi se dotaknila perečega vprašanja, kaj je z elektriko. Vprašanje nam leži kot mora na srcu. »Le kaj je, &a m elektrike?« se zaskrbljeni sprašujemo. Po vseh vaseh bivše ajdovske občine se je že nekaj izcimilo, le za nas nih-& ne skrbi. Pa, ko smo že toliko žrtvovali zanjo, materialno in finančno, se redno udeleževali sestankov raznih organizacij, volitve *mo med prvimi zaključili * Polnim uspehom... A nič Pa nič. Ostali smo zapuščeni kot da smo v 18. stoletij- Vsaj tako se človeku *di, če pogleda v 4 km oddaljeni Dobrnič, kjer s traktorjem sejejo, s kom-"vjnom pa žanjejo. Imajo tudi moderen električni mlin in podobno. In to vse fcttno 4 km od nas! Zaskrbljeno se oziramo ob polnih kozolcih. Mnogi Sol-si ie nabavili mlatttnice *" razne električne napra-Ve- le še toka je treba. Tega ni in ni, čeprav smo zanj toliko žrtvovali... Drugi problem je naša cesta, ki je' že zdavnaj iz-DUbila svoje ime. Med vojno ie bila velikega pomena, danes pa je pozabljena " zapuščena. Le v nujnih Primerih se je še poslužu-*io. Celo rešilni avto pride komaj blizu. Ce bi jo pojavili, bi imeli dobro zve- \ *° med Dobrničem, Ajdov-Cem in Frato. Bila bi tudi Velikega gospodarskega polena. u To sta dva problema, ki vj1 že deset let rešujejo, pa ^ nista rešena. Nada Zupančič, Podlipa pri Dvoru Odgovor ELEKTRO Ljubljana-okolica . ''o glavnem projektu znašajo stroški za elektrifikacija okoliša Ajdovec 31,220.000 r?1- Ta projekt, ki Je bil r^obren leta 1958, predvideli etapno izgradnjo omenje-J* elektrifikacije. Po pred-• denin etapah je elektrifika-jjMa tega okoliša tudi pote-v prvi etapi so zgra-r"1 transformatorsko posta-~ 10000/400/950 V na Ajdov-•/* 8 priključnim 10 kV dalj-^vodom v dolžini 45 km ter 'z«onapetostnim omrežjem 18 vasi Gor. in Dol. Ajdovec. v ^niga etapa je predvidela izgradnjo nizkonapetostna omrežja do vasi Piano ^gostišča na Prati, ki le ^ se napajano iz transfor-atorske postaje na Ajdovih.!. ter Postavitev transformatorske postaje 950/400 V ""ednjem Lipovcu, s prljanim 950 V vodom v dol-km ter nizkohape- Obvestilo *e»|La,Ce in dopisnike obvelja. U!i *araai pomanjkanj Prostora danes nismo mo-»Mn isv'ti vseh za to številko »Ij^avljenih in poslanih sc- UREDNIŠTVO tostnim omrežjem za vasi Srednji in Mali Lipovec in Skopice. Tretja etapa je predvidevala postavitev transformatorske postaje v Selah s priključnim 950 V vodom v dolžini 1.6 km in izgradnjo nizkonapetostnega omrežja za vasi Vel. Lipovec in Sela. četrta etapa predvideva postavitev dveh transformatorskih postaj: v Podlipi in na Brezovi rebri ter izgradnjo 950 V voda do obeh postaj v skupni dolžini 4.9 km in nizkonapetostnega omrežja v obeh vaseh. Dela, navedena v - prvi, drugi in tretji etapi so zaključena. Od predvidenih del v četrti etapi so postavljeni že vsi drogovi za 950 V voda do transformatorske postaje na Brezovi rebri in Podlipi, prav tako pa so tudi že zabetonirani temelji za omenjeni postaji. Razen tega je dobavljeno že veliko materiala, med drugim tudi oba transformatorja in železna jambora za postaje. Dela v tej etapi so bila prekinjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Z elektrifika-cijskim odborom, ki je zelo aktiven in zasluži vso pohvalo, se je podjetje že dogovorilo za nadaljevanje del v četrti etapi, ki bodo končana v tem letu. Tone štajdohar, direktor podjetja Elektro- Ljubljana okolica Res le gospodarstvo »na drobno«? 0 nekaterih problemih v komunalni dejavnosti, katere zastoj nam ie resno školuje Hiter razvoj gospodar stva, gledan skozi prizmo novega sistema, prinaša spremembe tudi v komu nalno dejavnost. Te spre membe načelno upošteva že1* petletni perspektivni načrt gospodarstva. V njegovih načelih je namreč rečeno, naj vse komunalne usluge potrošniki plačujejo po ekonomskih cenah, s čimer bi dosegli samostojnost komunalnih opravil. Potrebno je tudi, da se komunalne uprave v občinah reformirajo, v samostojne gospodarske organizacije. Na ta način bi komunalni dejavnosti zagotovili samostojen razvoj, ki bi ga omogočalo tudi samoupravljanje v novih organizacijah te vrste po načelih novega gospodarskega sistema. Te spremembe pa zahtevajo še drugi činitelji, predvsem v krajih, kjer se j je osredotočila industrija I in z njo tudi prebivalstvo. Nedvomno je v takih področjih komunalna dejavnost še celo potrebna. Zakaj je komunalna dejavnost cokla v splošnem razvoju? Poglejmo resnici v oči! še vedno gre za to gospodarstvo »na drobno« (popravilo in gradnja cest, kanalizacija itd.) le 1,17 Prerez uspehov sodobne elektronike Na letošnjem osmem mednarodnem sejmu sodobne elektronike v Ljubljani (od 71. do 39. oktobra) razstavlja 105 domačih in tujih podjetij iz Anglije, Avstrije, Belgije, Danske, Nizozemske, Italije, Japonske, Švice, Švedske, ZDA, Zahodne in Vzhodne Nemčije. V glavnem so razstavljene telekomunikacijske, radijske, televizijske ln avtomatizacljske naprave, razen tega pa je prikazanih več sestavnih delov, predmeti merilne ln vakuumske tehnike ter več vrst jedrskih naprav. Za domače obiskovalce je zanimiv paviljon -Jureek«, v katerem so razstavljeni dosežki Jugoslovanske Jedrske tehnike. Na sejmu razstavljajo vsa večja jugoslovanska podjetja, Ruševine se umikajo prostoru za metliški hotel V središču Metlike — na Dragah — lahko vsakdo še vedno opazi ostanke bombardiranja v NOB: na pol porušeno Ogulinovo hišo. Tega bo kmalu konec, kajti prejšnji teden so začeli tukaj kopati temelje za nov hotel. Začetna sredstva za odstranitev dveh hiš in izkop temeljev so zagotovljena in lahko upamo, da bodo pripravljalna dela za novi hotel letos končana. ki se bavijo z elektronsko tehniko: »Bellnđ« lz Beograda, »Zavodi RR- lz NiSa, »Rudi Ca-j.ivec- iz Banja Luke, -Radioin-dustrtja« iz Zagreba in druga. V okviru poslovnega združenja za avtomatizacijo, ki vključuje -Elektroslgnal- lz LJubljane, -Energoinvest« iz Sarajeva, Institut za elektroniko in avtomatiko iz Ljubljane, kranjsko »Iskro« In druge, razstavlja tudi inozemski koncern ITT, s katerim so naia podjetja že začela sklepati pogodbe o medsebojnem, sodelovanju. Prarv to sodelovanje je dokaz, da se Jugoslovanska elektronska industrija vedno bolj uveljavlja tudi v svetu. Včeraj in predvčerajšnjim Je bil v LJubljani simpozij o električnih meritvah in merilni opremi, na katerem so Jugoslovanski strokovnjaki prebrali nad SO referatov o domačih dosežkih in uspehih na področju avtomatizacije. Mednarodni sejem sodobne elektronike bo odprt do nedelje, 29. oktobra, zato ga čimprej obiščite! Videli boste take predmete ln naprave, o kakršnih pred leti Se nismo mogli misliti. ■ V novomeški občini Je 19 osnovnih sol s 7005 učenci inzM učitelji. Na vsako šolo pride povprečno M oddelkov z 200 učenci, r.a oddelek pa 30 učencev z enim učiteljem. Letos obiskujejo osnovne Sole 3604 fantje ln 3401 deklica. 453 učencev razred ponavlja. Občinski komite ZKS je ostro obsodil nepošteno delitev osebnih dohodkov V soboto Je bila IV. redna seja občinskega komiteja ZK. Razpravljali so o problemih delitve dohodkov ln nazponu osebnih dohodkov. Ugotovljeno Je bilo, da vodstva nekaterih podjetij v občini ne poznajo dovolj vsebine novega gospodarskega sistema. Pri delitvi dohodka se dogajajo hude nepravilnosti. Peščica vodilnih ljudi v nekaterih podjetjih si brezobzirno, brez sramu neopravičeno deli visoke mesečne dohodke. Zastavljeno Je bilo vprašanje, če o teh nepravilnostih vedo organi družbenega samoupravljanja in Vaj pravijo o tem zaposleni v teh podjetjih. Dani komiteja so ostro obsodili nepošteno delitev osebnih dohodkov, saj Je to očitno Izigravanje sistema delavskega samoupravljanja ln socialistične demokracije. Komite se Je soglasno zavzel za poostritev družbene kontrole ln sprejel več pomembnih sklepov: — gospodarskim organizacijam se priporoča, naj pohitijo z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega ln osebnega dohodka; pri Izdelavi teb pravilnikov naj sodelujejo vodstvu sindikalnih podružnic, organi družbenega samoupravljanja in proizvajalci; - skačejo naj se sestanki kolektivov, na katerih naj se na razumljiv način poroča delavcem o stanju v podjetju, zlasti o plačah, dnevnicah in prevoznih stroških nekaterih ljudi v podjetju; - ponovno Je treba proučiti cene ln vrednost delovnih mest, ker Je največ napak pri delitvi dohodkov ravno v prevelikem razponu: - v podjetjih nat se Izdelalo notranja pravila, ki naj bi Jih imel vsak »aposleni. Na seji komiteja so nadalje razpravljali o organizaciji večernih političnih Sol ln o pripravah na udeležbo pri proslavi na Bučki 31. oktobra. O problemih delitve ln razmerjih osebnega dohodka v nekaterih podjetjih v občini bomo obširneje Se poročali. O. K. odstotka narodnega dohodka. Zanj skoraj »ni« investicij, ker smo jih porabili v druge namene. Načela finansiranja so ob tem tako urejena, da sredstva dotekajo največ v obliki krajevnih prispevkov in samoprispevkov, kar pa seveda ne zadostuje. Spričo industrijske rasti bi, razumljivo, pričakovali, da bi komunalna dejavnost le našla ustrezno mesto v celotnem gospodarskem razvoju. Morda so za njen počasni razvoj krive tudi občine, ki niso napravile vsega, da bi lahko uspešneje delovala. Navsezadnje pa niti še ni rešeno vprašanje, kaj spada v obrtno in kaj v komunalno dejavnost. Najprej analize, potem nova organizacija Očitno je, da po tej poti komunalna dejavnost ne bo prišla do želenega cilja. Ker pa v zvezi z naraščajočimi potrebami ne smemo dovoliti, da bi še vnaprej ostala prezrta, ko bi šlo za investicije, in bi morala biti prva, ko bi šlo za določena opravila, je potrebno najti izhod, s katerim bi se znebili dolgoletnih in res perečih problemov. Skratka: zagotoviti ji je treba, tako mesto, da bo njen razvoj hitrejši, napredek v njenem poslovanju večji in njena produktivnost večja. Nedvomno bodo potre'> ne podrobne analize sedanjega stanja v občinah in okraju. Proučiti bo treba vsa tista vprašanja, zaradi katerih je bila in je komunalna dejavnost še cokla ob splošnem gospodarskem razvoju pri nas. Tako bomo ugotovili resnično stanje, predvsem pa bo to boljša osnova za na daljnje planiranje razvoja -posameznih občin. Analiza naj bi točno popisala vse tiste objekte, ki spadajo v občinah v pristojnost komunalne dejavnosti in na osnovi tega naj bi sestavih predračun za morebitna popravila in gradnje. Proučiti bo treba možnosti za zbiranje sredstev v ta namen, in to pri občinskih ljudskih odborih, posrednih in neposrednih uporabnikih komunalnih storitev in predplačni-kih. Na osnovi dobre analize, ki naj zajame res čimveč komunalnih vprašanj, najbrž ne bo težko osnovati komunalno gospodarsko organizacijo. Ta bo razdeljena na samostojne ekonomske ali obračunske enote, a pod enotnim upravljanjem in s skupno administracijo. Vsa komu nalna dela bo opravljala samostojno, po pogodbi z občino in s potrošnik^ Tako bo zajamčena tudi finančna stran organizacije. V bistvu pa ta ne bo proračunska. Marsikje ne bo pogojev, da bi ustanovili komunalno gospodarsko organizacijo V teh primerih bi komunalno dejavnost prenesli na krajevne odbore, ki so že zdaj uspešno opravljali razna dela. Pobudnik za osnovanje organizacije te vrste bi bile lahko tudi stanovanjske skupnosti, ven dar bi pri tem morali ločiti komunalno dejavnost od obrtne. Ob vprašanju, kje naj se ustanavljajo komunalne gospodarske organizacije, je treba pripomniti, da bi bi- ■ Po združitvi z žužemberSko občino [ma novomeAka občina 45.215 ljudi. le najbolj rentabilne tam, kjer bi se dale združiti raznovrstne komunalne dejavnosti. Napak bi bilo imeti eno organizacijo, ki bi se bavila izključno s popravilom cest, urejevanjem kanalizacije, pokopališč itd. kajti novi gospodarski sistem tega ne dopušča. Na to je nujno opozoriti ne le zato, ker bi bile organizacije z več komunalnimi zvrstmi močnejše in stabilnejše, zmožne vseh del, pač pa predvsem zaradi tega, ker bo treba delavcem, ki se bodo pri njih zaposlili, zagotoviti stalno delovno mesto in delo ob vsakem času. Tako bi odpadlo sezonsko delo takega podjetja, prav te raznovrstne panoge pa bi omogočile, da bi stroje lahko vsak čas izkoristili, delavcem pa nudili stalen zaslužek. Nedvomno prehod od sedanjega zastoja v komunalni dejavnosti na organi zaci j o komunalnih gospodarskih organizacij ne bo opravljen čez noč. Tega tudi nihče ne pričakuje, saj je spričo sedanjega stanja na videz že kar težko govoriti o kakršnemkoli napredku. Toda z dobro voljo in s sposobnimi kadri se bo dalo rešiti še marsikatero vprašanje, ki se nam zdi zdaj nerešljivo. Kaj bo prinesel novi zakon Ta zastoj v komunalni dejavnosti pa ni le v našem okraju, saj ga poznajo celo v gospodarsko bolj razvitih predelih Slovenije. Ker so mnoga vprašanja skupna, a pereča, pravega izhoda pa doslej ni nihče našel, je v razpravo posegel tudi republiški sekretariat za soc. politiko. Zakon, ki ga ta pripravlja, bo uredil mnogga vprašanja s področja komunalne dejavnosti, predvsem pa bo uredil vprašanje organizacije komunalne dejavnosti in določil, ali je potrebno imeti upravo ali podjetje. Ta zakon bo tudi točno ločil komunalne storitve od obrtnih. Vprašanje komunalne »opremljenosti« zemljišča je naslednje važno poglavje v bodočem zakonu. Pod to »opremljenostjo« razumemo, koliko je na določenem zemljišču že raznih naprav in objektov (vodovod, kanalizacija, vodnjaki, razsvetljava in podobno) in koliko tega še primanjkuje. V zvezi s tem se bo povečala vrednost mestnih »opremljenih« zemljišč ta bo zakon tudi predpisal, kolikšna sredstva naj bi interesenti prispevali za komunalna dela. Seveda zakon sam ne bo odpravil težav, ki jih po reformi komunalnih organov ne bo malo. Ce se bodo pristojni organi v komunah nalog zave-'no lotili in sproti reševali vprašanje komunalne dejavnosti, če ne bo v našem gospodarstvu več podobnih »cokel« itd., lahko upamo, da se bodo komunalne gospodarske organizacije lepo uveljavile, predvsem pa, da bodo kos vsem potrebam, ki nastajajo hkrati s hitrim gospodarskim razvojem v okraju oziroma v komunah. NOVO GOSPODARJENJE V CESTNEM PROMETU V pripravi sta dva zakona, ki bosta urejala vprašanja naših cest: zakon o javnih cestah in zakon o cestnih objektih. Zakon o javnih cestah vključuje tudi novo kategorizacijo cestne mreže. V zvezi s tem pripravlja OLO v Novem mestu poseben odlok o novi razporeditvi cest na razrede. Dejstvo je, da sedanja kategorizacija cest, ki velja v našem okraju že leta in leta, ne more več veljati, saj se je medtem že marsikaj spremenilo. Predvsem pa je treba to vprašanje reševati v zvezi z vse večjo pristojnostjo komun. Predvideno je, da bodo morale komune potem skrbeti tudi za tiste ceste, ki se bodo prekategorizirale v nižji razred. Prav tako bo dobil OLO v upravo vse ceste, ki so okrajnega pomena. Zakon predvideva, da bo potem v okraju le 530 km cestišč I. reda (prej 596 km), torej pride v upravljanje OLO novih 66 km cest. V okraju pa je 2263 km cest od prve do četrte kategorije. S prekategorizacijo bo potem precej več cest II. reda (II. red spada v pristojnost OLO), še več pa cestišč III. reda, za katera bodo morale skrbeti komune. Seveda osnutek zakona ne pove vsega; tako na primer ne pove, kako je tam, kjer pripelje iz sosednje republike cesta prvega reda, pri nas pa se nadaljuje v cesto II. ali celo III. reda. Ker že sam razred pove, koliko je določena cesta vzdrževana oziroma vredna, bi bilo prav, da bi v takih primerih prevzeli višji razred, saj gre navsezadnje tudi za dobro povezavo s sosednjo republiko. V osnutku republiškega zakona je še rečeno, da bodo za cestišče skrbela nova cestna podjetja. V republiškem merilu so tri inačice glede števila ceetnih podjetij. — Najprej bi imeli 3 taka podjetja za vso Slovenijo. Ta razporeditev cestnih podjetij bi predvsem temeljila na cestni?' bazenih (za več okrajev eno podjetje). Predlog je tudi, da bi imeli 4 do 5 podjetij; pri tem je mišljeno, da bi se združila močnejši in šibkejši okraj, še najboljši predlog je, da bi osnovali cestna podjetja v vsakem okraju zase. O tem so razpravljali tudi pristojni organi v našem okra u in kaže, da bo pri nas zadnja inačica še najboljša rešitev za vzdrževanje cest. Predvidena je tudi skupnost cestnih podjetij za Slovenijo. Njena naloga bi bila usmerjati delo posameznih podjetij in jim pomagati. Vzdrževanje javnih cestišč pa bi nadzorovali republiški, okrajni in občinski cestni inšpektorji. Važno vprašanje v zvezi z novim gospodarjenjem je finansiranje cest. Računajo, da bo glavni vir dohodkov za vzdrževanje cestišč dotekal z raznimi pristojbinami za uporabo javnih cest, deloma sredstev, ki jih bodo dobili pri prodaji bencina in plinskega olja, iz pristojbin za uporabo javnih cest, delom sredstev, ki jih bodo dobili sanje zelo važno in da bo treba najti čimboljšo rešitev za dobro finančno stanje cestnega podjetja. Novi zakon bo prinesel nedvomno tudi precej težav in negodovanja, predvsem pri občinskih ljudskih odborih, ker bodo dobili v upravljanje nove kilometre cest z ker bodo dobili v upravljenje nove kilometre cest. Z njihovimi predlogi in s prilagoditvijo zakona o cestah v našem okraju pa se bo našla najboljša rešitev za ureditev vprašanj o cestah in cestnem prometu. ZA NAJHITREJŠO VEZ MED NOVIM MESTOM IN SVETOM Nagel gospodarski razvoj zahteva od PTT boljšo in hitrejšo povezavo med podjetji, organizacijami, kraji, občinami, okraji in republikami. Tega, pa zdaj PTT podjetja največkrat ne morejo opraviti zadovoljivo. Ne bi govorili o nerazvitosti, saj je stanje v poštni, telefonski in telegrafski službi kljub znatnemu napredku še vedno precej pereče. Izdelan je perspektivni nacrt za reorganizacijo PTT podjetij. V tem planu je predvidena avtomatizacija telefonije in telegrafije kot tudi modernizacija celotne poštne službe v Sloveniji. 2e začetek polaganja koaksialnega kabla s 1900 zvezami med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom-ter vsemi republiškimi središči v državi pomeni novo obdobje hitrih, kvalitetnih in mnogoštevilnih zvez. Temelj tega razvoja bo prav gotovo najmodernejši kabel med Ljubljano, Celjem in Mariborom na eni, ter moderna kablovska povezava med Ljubljano, Postojno, Koprom in Trstom na drugi strani. Načrti bodo uresničeni že v sedanjem petletnem obdobju. Razen tega bo tranzitna avtomatska medkrajevna telefonska centrala v Ljubljani povezovala Slovenijo z vsemi gospodarskimi središči v državi. Slovenija se bo tako uvrstila med najmoderneje razvite evropske predele v PTT službi. Hkrati s tem pa bo marsikaj novega tudi na poštah. Novo transportno podjetje, ki ga bodo v ta namen ustanovili, bo skrbelo, da bo sleherni kraj na Slovenskem dobival poštne pošiljke brez zamude in že v zgodnjih jutranjih urah. Načrt predvideva izboljšanje PTT uslug tudi T novomeškem okraju. Kolektivi PTT so se zato odločili, da se v Novem mestu zgradi veliko in moderno poštno poslopje z avtomatsko telefonsko centralo, ki bo povezana z Ljubljano po dvanajstih kanalih, hkrati pa bo omogočena avtomatska zveza Novega mesta s katerimkoli krajem v državi. Prvi sadovi teh naporov so v središču našega okraja že vidni, saj se bo kolektiv PTT podjetja v Novem mestu v nove prostore preselil že v času letošnjega občinskega praznika. Nadalje bo avtomatizacija zajela še Posavje in druge kraje v okraju Jkot Stražo, Metliko itd. Vse centrale, ki jih bodo v naštetih krajih gradili, bodo povezane z novomeško glavno avtomatsko centralo, in po VF sistemu tudi z Zagrebom. — Preurejena bo še telegrafska služba. Namestili bodo več najmodernejših telegrafskih naprav, Iti bodo tudi omogočale nemoteno povezovanje z vsemi kraji v Jugoslaviji. Z ureditvijo teh vprašanj bo odpadlo še marsikaj drugega. Potem bo odveč vsako negodovanje na račun poštnih uslužbenk, pa tudi na račun čakanja na krajevne ali medkrajevne pogovore. Omogočen bo pogovor ob vsakem času, z vsakim krajem, okrajem in republiko. Torej bodo prednosti novih avtomatskih central v primerjavi s sedanjim stanjem v PTT službi velike. (Podatki lz govora tov. Jožeta Gerbca, direktorja PTT skupnosti Slovenije, ob letošnji otvoritvi nove pošte v Črnomlju). NOVO MESTO: že 9.119 prebivalcev Novo mesto — ožje mestno jedro — ima po zadnjem štetju 6844 ljudi, kar je za 1710 prebivalcev več, kot jih je imelo L 1959. Mesto z bližnjo okolico oziroma že s predmestjem pa ima zdaj 9119 ljudi, kar je za 2275 več kot ob štetju pred osmimi leti. Prebivalstvo bližnje okolice, kamor prištevamo Ločno (214 ljudi), Smihel pri Novem mestu (452), Irčo vas (223), Gotno vas (349), Žabjo vas (360), Bršlin (451) in Cegelnico (226). se je v tem času povečalo za 431 ljudi. Lahko torej pričakujemo, da bo imel sedež občine in okraja kmalu 10.000 ali še več prebivalcev. »J Brežiški grad je spomenik! Sedim na terasi restavracije Grič ob avtomobilski cesti na Čatežu. Kot na dlani ležijo Brežice, lahko preštejem dimnike hii onkraj obeh mostov — čez Krko in Savo — dobro vidim celotno naselje Čatež; pogled pa seže ie dalje po dolini Save in Sotle. Globoko pod mano se v umazano Savo izliva zelena Krka. Ob dobri črni kavi se zagledam v brežiiki grad. Nehote se zamislim. — Orjak, ki so te zgradili žulji tlačanov, ko so morali slu- ■ Novomeška občina ima precij gostilniških lokalov. V teh je po zadnjih podatkih 297 zaposlenih. Promet stalno narašča. Medtem ko so 1959 pretočili za okrog 4 milijone dinarjev pijač, je bil promet v letošnjem prvem polletju že okrog 322 milijonov dinarjev. ■ Na območju novomeške občine je 64 krajevnih odborov ln 12 krajevnih uradov. ■ Novomeška komuna Ima zelo razgibano trgovino. — Po zadnjih podatkih je 128 prodajaln, v katerih je 370 redno zaposlenih ln 43 vajencev. V primerjavi z lanskim letom je redno zaposlenih 41 ljudi več, 16 vajencev pa Je manj. Promet pa je v zadnjih treh letih: 1949 je bilo v trgovinah na drobno za 2.805,578.000 din prodanega blaga, lar.i Je narasel že na 3.381,311.000 dinarjev, medtem ko je znašal v letošnjem tretjem četrtletju že 3.010,790.000 dinarjev, ■ Obl.O Novo mesto ima 16 svetov, in sicer svet za občo upravo; za notranje zadeve; družbeni pLar. in finance; Industrijo; obrt; kmetijstvo hi gozdarstvo ;svet za blagovni promet, turizem ir. gostinstvo; svet za gradbene zadeve ln urbanizem; svet za komunalne in stanovanjske zadeve; svet za delo in delovna razmerja; za pro-siveto; kulturo; telesno vzgojo; zdravstvo ;svet za socialno varstvo in varstvo družine; ter svet za zdravilišča. žiti gospodi! Kljuboval si času skozi stoletja, odbijal napade sovražnikov in danes si v ljudski lasti? — Pravijo, da je grad zgodovinski spomenik. Toda... Zatirano ljudstvo ga je zgradilo, svobodno ga upravlja. Mar ne velja spoznanje, da je eden največjih ohranjenih spomenikov pri nas? V Brežicah sem iskal lastnika gradu. Posavski muzej ni njegov gospodar, tudi stanovalci v gradu ne. Ostane le ie občina. Ogledoval sem čudovite freske v veliki viteški dvorani. Baročne podobe so bile žalostne in škodoželjni škrat se je režal iz nekega kota. Zakaj? Treba je samo bežno iti po stopniščih, hodnikih in dvoriščih — in odgovor je tu ... V gradu je Posavski muzej. Prostori v drugem na-stropju so pretesni, mačehovsko odmerjeni muzeju. Zakaj ne bi bil celoten grad muzej ali vsaj eno nadstropje? »Prav imate, tovariš, toda vse je zaman. Ne gre in ne gre, čeprav bi radi,« pravijo na upravi muzeja. Obsedel sem na starinskem stolu odlično urejenega muzeja. Blagodejni hlad me je zazibal v sanjarjenje ... Polnoč je odbila. Iz okvirjev so stopili upodobljeni velikaši, nadute plem-kinje in kmečka raja. Zdaj ci se sprehajajo po gradu. Zadržani koraki so značilni za plemiško »vzvišeno« hojo. Dame vihajo in si zatiskajo nosove. Slišim glasove, ki ukazujejo: »Služabniki, metle v roke! Ženske po vodo in ribajte! Zidarji, po apno in čopiče v roke! Le kakšna so stopnišča in hodniki! Naj bo to naše bivališče? Prešerni glas veseljaka prevpije vrvež. Vino vo-ham. »Vsi v viteško dvorano, gotovo je tam veselica!« Zdramim se. Siromak, m veselica, le podjetje »Vino« ima svoje kleti v gradu. — Prav so imeli priindt iz strokovnjak je dejal: »Lepi je Slovenija. Imate čudovite spomenike, toda .. .* Res, vsega je dovolj, l* ohraniti in popraviti bi bito treba. Ne znamo še izkoristiti bogastva, ki ga imamo-Vsekakor pa bo treba dokončno rešiti brežiško stanovanjsko vprašanje, grad pa naj bo le zgodovinski spomenik! M. T. fSt* Grad v Brežicah preteklosti: brežiiki grad potrebuje vse mogoče stvari. Prav ima profesor Petre in številni obiskovalci muzeja. Prav imamo tudi mi. Toda, kdo je tisti, ki bi napravil red? Grad, ki ga prištevajo med najlepše zgodovinske spomenike pri nas, je ljudska last in ljudje stanujejo v njem. Upravičeno se sprašujemo, kaj menijo o svojem bivališču stanovalci in hišni svet. Ne pozabimo, da drugod porabijo milijone za obnovo. Ali ne bi o tem razmislili, kajti škoda je vsak dan večja! Neki inozemski Razstava »Nev.odu-nuniH v Novem mestu V soboto zvečer so v Dolenjskem muzeju v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Novega mesta odprli razstavo letošnjih izkopanin iz Drnovega-Po otvoritvenih besedah ravnatelja muzeja prof. Janka Jarca je o uspehih dosfl* danjih izkopavanj govoril kustos Tone Knez, ki je nato tudi vodil po razstav'-Zanimiva razstava, ki ]° krasijo lepe fotografije pomembne nove izkopanin6' vabi k ogledu! POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE. KMETE, LJUDSKO IZOBRAŽEN STV0. MLADINO IN VSE OSTALE DELOVNE LJUDI V OBČINI NOVO MESTO. PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN DVIG NAŠE KOMUNE! novo MESTO VSE GRADBENE, AVTO MEHANIČNE IN OSTALE USLUGE OPRAVLJAMO KVALITETNO IN PO ZMERNIH CENAH. CENJENIM STRANKAM SE SE NADALJE PRIPOROČAMO! ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE SVOBOD IN PD V BREŽICAH Večjo pomoč, razen n;e pa tudi boljše razumevanje i Občinski svet Svobod in PD v Brežicah je na svojem občnem zboru v nedeljo, 22. oktobra, načel tri vprašanja: zakaj je za kulturnoprosvetno delo tako malo sredstev, zakaj ni prostorov za umetniške prireditve in zakaj gredo te prireditve tako neopazno mimo večine javnosti. Skoraj vsi delegati so se v razpravi zavzeli za to, da bi novo izvoljeni odbor v prihodnje odločneje nastopal. Skrajni čas je že, da bi vsi, ki vidijo v manjših kulturnih prireditvah le »šušmarstvo«, to dejavnost priznali, če ne drugače, vsaj zaradi truda, ki ga posamezniki in skupine vlagajo v delo in organizacije kulturnih manifestacij. Da je bilo delo kljub težavam uspešno, dokazujejo tudi številna odlikovanja, ki so jih na občnem zboru prejeli kulturni delavci in društva. Med odlikovanci sta novi predsednik občinskega sveta Jakob Drnač in podpredsednik Ivan Vogrinc. k LOJZE DOLINAR: VRNITEV JJ'P je mojster podaril umetnostni zbirki osnovne šole v Kostanjevici, posnetek pa je iz filma Jožeta Bevca »Vlaki Voz«jo mimo...«, za katerega je režiser napravil nekaj posnetkov tudi v kostanjeviški šoli Pomanjkanje sredstev je dandanes že splošen pro-Mern. Čeprav ne bi radi razčCienjevalli vzrokov, zakaj je tako, pa vendarle kaže omeniti, da je med najbolj zapravljenimi dejavnostmi v sodobnem družbenem razvoju kulturno-prosvetno delo oziroma da so najbolj prizadete kulturno-prosvet-ne organizacije in društva. Znana so načela, da se mora človek spričo naglega gospodarskega in družbenega razvoja kulturno ple-menititi. Prav tako vemo, da je to predvideno v per- spektivnih načrtih okraja in občine. V ta namen se dodeljujejo tudi potrebna sredstva. Zdi pa se, da ta sredšTva tako rada »spolzi-jo« med prsti, da ostane na dlani bore malo za dvig človekove srčne kulture. Seveda tega vprašanja ne bi smeli posploševati, vsaj kar zadeva pomoč s strani družbenih in politični!} organizacij, ki so skoraj edine pripravljene pomagati in tudi pomagajo prizadetim kultu rno-prosvetnim društvom. V brežiški občini je prišlo do precejšnjega negodova- Z LETNE OBČINSKE KONFERENCE SVOBOD V OBČINI VIDEM-KRŠKO Kultura in njene dobrine naj postanejo naša vsakdanja potreba »VEMO, DA BOMO *«orali tudi ml z BELOM SAMOSTOJNO začeti...-«, je dejal v nedeljo, 22. oktobra, na »očinski skupščini Svobod in prosvetnih društev v Vidmu-Krškem najmlajši delegat Rajko otupar, učenec osemletke, ki je zastopal pionirje in mladince, vključene v Svobode in PD, .. zato se zahvaljujemo članom društev, ki nam radi pomagajo, da se usposobimo za kulturno-prosvetno delo.« Pionirji so vključeni v številne akcije. Kako pojo 'n recitirajo, so pokazali na občinskih revijah; mladi igralci so tekmovali med seboj, katera skupina bo boljša in bo nastopila na okrajni reviji, člani filmskega klu-J* že snemajo itd. »^Točilo z nedeljskega ^°ra 59 kulturnih delav-lyV videmsko-krške občdne, in s? zastopali tri Svobode ... J2 prosvetnih društev ''skoraj 1000 članov, smo K| e" z razpravo o delu tu?n!rJev in mladine v kul-k«r n dejavnostih zato, M,,.80 na skupščini o tem »vetlrP° govorili. Občinski v m vodstva društev so da so jih vključevali ilh gra'ce in pevce, ampak h v njih sekcijah navaja-ydi na vodstvene nalo-Sa^'n lih usposabljajo za Hih°2tolno delo v prosvet- Nih ruStvih- v takih P0" vkli? ^ "Nadina z veseljem %i J STRMEC Dvakrat na drugem mestu Preteklo soboto je bilo v Mariboru zaključeno odbojkarsko tekmovanje za ženskega prvaka Slovenije, ki ga je organiziral mariborski Branik. Pravico sodelovanja sta imeli prve-plasirani ekipi iz vzhodne lige Branik - Maribor in Fužinar -Ravne ter Partizan - Novo mesto in Partizan - Sežana iz zapadne lige. Pred tekmovanjem Je udeležbo Fužinar odpovedal, POKAL: ZA NK »BELA KRAJINA« V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika občine Novo mesto je NK Klan priredil nogometni turnir za prehodni pokal. Turnirja so se udeležili NK Beta krajina lz Črnomlja ln Elan in NK Borec lz Novega mesta. Prehodni pokal si je zaslužena priborila Bela krajina, ki Je premagala obe novomeški enajstorici. Cr-nomaJjci so pokazali dokaj dober nogomet ln dobro kondicijo. Rezultati: Elan : Borec 2:1, Bela krajina : Elan 6:0 in Bela krajina : Borec 3:2. Hudi poraz Elana z Belo krajino Je vsekakor posledica utrujenosti Igralcev, saj so Igrali eno tekmo za drugo. Zmaga Bele krajine je vsekakor realna. v imenu organizatorja tekmovanja Je pokal podelil tajnik ŠAH PENKO - OBČINSKI BRZOPOTEZNI PRVAK V nedeljo Je bilo v okviru proslav ob občanskem prazniku Novega mesta odigrano I. občinsko brzopotezno prvenstvo. Zmagal je zanesljivo Igor PENKO, ki Je v nekaj zadnjih brzo-turnirjlh pokazal zelo dobro Igro Prejel je prehodni pokal. Vrstni red: PENKO 14,5 (oddal remi samo FINKU), PICEK 12. GAJSKI in FINK 10,5, hiio-VATIC » 5, dr. GOLES ln ISTE-NIC 8, JENKO. MRVAR, KRANJEC, KLEVISCAR 7,5 Itd. Odslej bo ta turnir tradicionalen. V petek Je bilo odlgrar.o redno društveno brzopotezno prvenstvo za oktober, na katerem je prav tako zmagal PENKO. pred PIČKOM, RADOVI-CEM, SITARJEM Itd. SUvko SITAR Rokometna tekma Sevnica : Krmelj V nedeljo Je bila v Sevnici odigrana prva tekma v spodnji zasavski ligi. Krmeljska Svoboda si Je v lepi Igri zasluženo pribo'l'a dve točki z rezultatom 1«:4. Gole so dali: Logar (7), Zaman (7) in Papež (2). Gledalci so bili posebno zadovoljni z naJmlajHm igralcem Papežem, ki Je pokazal res lepo Igro. Srečko Lužar NK Elana Miro Verbič. Vse tekme je dobro sodil Mrzlak. U Lep uspeh mladih nogometašev iz Brežic V nedeljo, 15. oktobra, so nogometaši NK lz Brežic v Senovem odigrali prvenstveno tekmo spodnje posavske podzvez-ne lige z nogometnim društvom s Senovega. Zmagali so gostje z rezultatom 6:1 (1:0). Kljub temu, da Je moštvo sestavljeno v glavnem lz mladih igralcev, Je zelo uspešno nastopilo. Zal še niso rešena vprašanja vodstva kluba, kar slabo vpliva na razvoj nogometa v Brežicah. Po zadnjem rezultatu sodeč, lahko upamo, da bo to moStvo se marsikomu prekrižalo račune. Gole za goste so dali: Ivan Ste-fanlč (3), Zvone Lapuh (2) in Niko Smiljanič (1). NK Brežice se že ves čas obstoja bori s finančnimi težavami, prepričani pa smo, da bodo merodajni toru ml priskočili na pomoč ter zagotovili vsaj tista sredstva, ki so za obstoj nogometa v Brežicah nujno potrebna. I. Z. ZASLUZENA ZMAGA KRŠKIH NOGOMETAŠEV V okviru dolenjske nogometne lige je moštvo lz Krškega zasluženo zmagalo v Brežicah proti domačinom z rezultatom 3:2 (2:1). Čeravno je Krško Igralo v drugem delu Igre z desetimi igralo, so Igrali napadalno, požrtvovalno In zmagali. Po letu porazov le tudi v krškem nogometu opaziti velik napredek. Poraz Brežlčanov Je presenetil. tako da so tekmovale samo tri ekipe. Zmagal je Partizan iz Sežane, ki je obe tekmi dobil z rezultatom 3:1 ln tako prvič priboril Primorski prvo mesto. Njegova zmaga Je bila zaslužena, kjub temu da ekipa ni pokazala najboljše Igre, pač pa Je bila zelo požrtvovalna. Novomeške odbojkašice so zasedle drugo mesto zaradi slabe kondicije. Čeprav Je bila njihova igra najboljša, vseeno niso uspele. Eki-' pa gostitelja je nekoliko razočarala saj smo vsi od nje pričakovali več. OK BRANIK : PARTIZAN -SEŽANA 1:3 To srečanje je bilo. mrzel tuJ za domače Igralce. Nihče ni pričakoval poraza, prišel pa 1« čisto zasluženo. Odbojkaricarn iz Sežane Je dal precej poguma. OK BRANIK : PARTIZAN -. NOVO MESTO 1:1 Ta tekma, ki je bila na precejšnji višini, je pokazala, da so odbojkarlce lz Novega mesta zelo dobre. Njihove akciie so bile dobro zamišljene, zaključni udarci ob mreži učinkoviti ln bi rezultat po prikazani Igri moral biti 3:0. PARTIZAN - SEŽANA : PARTIZAN - NOVO MESTO J:« Srečanje je potekalo ob reflektorjih, ki so močno vplivali na kvaliteto igre. Na Igrišču s* ie slabo videlo, tako Je bil* Igra začetntška. ParUzana lz Sežane in Novega mesta sta si priborila pravico sodelovanja na kvallfiknci .'a" za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. ki bo novembra v Sarajevu. Obe ekipi novomeškega Partizana, moška in ženska sta tako osvojili drugo mesto v Sloveniji ln dokazali, da Je novomeška odbojka Se vedno na visoki ravni. Dekleta so na-topila v naslednli post?vi: DokU Hoh.ii - 2unič. Keber, Kožuh. Setlna, Cucek, Saje. Slavko Doki Športniki za občinski praznik Medtem ko o tekmovanjih kegljacev, nogometašev, ball-narjev ln šahistov v počastitev občinskega praznika poročamo na drugem mestu, naj omenimo, da so v okviru praznovanja nastopili še odbojkarjl, strelci ln Igralci namiznega tenisa. Odbojkarjl so imeli v načrtu pokalni turnir, toda ekipa ParUzana lz Kočevja Je v zadnjem trenutku udeležbo odpovedala, tako da sta se za pokal ObZTK srečali le ekipi Novoteksa in Partizana. Novoteksova ekipa, v kateri so Igrali tudi šUrJe Igralci prvega moštva Partizana (Dolenc, Medic, Simlč ln Ko-privnlk), so zmaglail s 3:1 (13:8, 5:15, 15:13, 15:11). V času poročanji ekipni tuT» nir šestih najboljših ekip v občini še nI končan. Isto velj* tudi za tekmovanje v streljanju, v namiznem tenisu so Igral« uvodni tro boj ekipe osnovn« šole, Študentskega kluba Partizana. Najbolj se Je Izkazala pionirska ekipa osnovn« Sole ki Je premagala študent« ln kombinirano ekipo Partizana s 3:1. študentje pa so premagali ParUzana s 3:2. V zmagovalni ekipi osnovne šole "* sodi med favorite ekipne** K-kinov.ini.-i v počastitev obči"" skesa praznika, sta igrala p'** nlrja Somrak in Gunde. fro Lepo darilo • letošnjem Jubilejnem letu je knjiga Toneta Seliskar-ja »UUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Dolenjska založba Knjigo dobite » vseb knjigar- Novomeščani premagali tudi Ž0K Partizan (Nm) I ZOK LJubljana 1:2 (15:11, 11:15, «:15, 15:13, 15:11) Nase napovedi, da utegnejo novomeški odbojkarjl za zaključek premagati Se ZOK LJubljano - vodeco ekipo v republiški ligi - so se uresničile. Domača ekipa Je zmagala s 1:2 In tako dokazala, da Je povsem enakovredna Ljubljančanom, ki pa so kljub porazu v zadnjem kolu osvojili naslov letošnjega prvaka Slovenije v odbojki. Po uspehih v zadnjih kolih (med tednom so namreč Novomeščanl gostovali še v Kamniku ln v slabem vremenu prepričljivo premagali domačo ekipo s 3:0 i) se sprašujemo: kakšne uspehe bi Partizanova •kipa lahko dosegla, ko bi se Igralci vsaj malo bolj potrudili In redne Je trenirali T Gotovo bi bili prvaki republike (poraza v Ravnah ln Hočah sta bila nepotrebna ln Jih ne bi bilo, če ne bi ekipa obakrat odpotovala nekompletna) ln tudi za vstop v zvezno ligo bi Imeli precej upanja. Pri sedanjem položaju pa se res. lahko vprašamo. aH bi bilo potovanj« v Cetinje na kvalifikacijo (stroški bi bili okoli 130.000 dinarjev!) upravičeno. Vedeti je namreč treba, da bo spomladi ekipa še bolj oslabljena (Slmlč in Sonc odhajata v JLA, Dolenc ln Lapaj-ne nameravata zapustiti vrste aktivnih Igralcev) ln tudi v primeru, če bi se v Cetlnju plasirali v zvezno ligo, tam ne bi Imeli kaj Iskati. Sloer pa je sobotna tekma pokazala, da naši odbojkarjl le niso v tako dobri formi kot smo mislili. Sobotna tekma je bila zelo napeta ln Živčna. Tu je svoj delež prispeval tudi neizkušeni sodnik Hvala lz Ljubljane, ki Je v začetku prav dobro sodil, kasneje pa Je popolnoma odpovedal. Balinzrji n občinski praznik Na novo Izvoljeni odbor za balinanje Novega mesta je organiziral za občinski praznik pokalni turnir v balinanju. To je bilo letošnje zadnje balinarsko tekmovanje. Prijavilo se je vseh šest balinarskih klubov lz Novega mesta. Prvo kolo so ekipe odigrale na Izpadanje po žrebu: Novoteks : ONZ 11:10, Poštar : Pionir 11:11. Železničar : Borac 11:4. Zmagovalci so se sestali v finalu, kjer so Igrali \sak z vsakim. Zanimivo je bilo, da so vse ekipe po enkrat zmagale In zgubile, zmagovalca BK Železničar pa je odloči! šele b .1 šl količnik. Rezultati v finalu: Novoteks : PO*tar 11:5. Poštar': 2eleznlčar 11:» In Železničar : Novoteks 11:5. Vrsmi red: i. Železničar, 2. Novotaks, 1. Poštar. (en) Legendarna Kozara vabi 7 juniju 1962 bo v Prijedora V11L zlel bratstva in enotnosti, na katerem se bodo društva in organizacije našega okraja začele pripravljati ie to jesen Na sestanku stalnega sekretariata Zletov bratstva in enotnosti, ki je bila v Lju-blji, rudarskem mestu blizu Prijedora. Je bUo sklenjeno, da bo VIII. zlet bratstva In enotnosti v Prijedoru leta 1962. Ideja o zletu bratstva in enotnosti je vzklila iz skupnih akcij mladine Bosanske Knajine in Korduna že v času delovnih akcij 1952. Te so imele osnovo v skupnih akcijah v narodnoosvobodil-ni borbi. Iz teh začetkov se je razvijala zamisel, da bi Se naprej gojili manifestacije bralstva in enotnosti med mladino teh krajev s pomočjo športnih in drugih dejavnosti. Razvoj zletov je dokazal, da skupne manifestacije nimajo le velikega pomena za telesno vzgojo, pač pa so to v prvi vrsti manifestacije politične enotnosti mladine. Mladi ljudje pri tem tudi spoznavajo kraje, znane iz ljudsJte revolucije. Na prvem Zletu bratstva ln enotnosti, ki je bil 1951 v Veliki Kladušl, je nastopalo 500 mladincev ln mladink. V naslednjih letih se Je zbralo na teh manifestacijah vedno več mladih ljudi, pa tudi program prireditev je bil Iz leta v leto obširnejši ln pestrejši. Tako Je bilo 1147 na V. zletu v Bihacu. mestu pod Kozaro, v katerem je bilo I. zgodovinsko zasedanje AVNOJ, že 5U0 telovadcev In telovadk. Tedaj je v teh manifestacijah začel sodelovati tudi nu» okraj ln poslal v Blhač «41 pripadnikov Partizana, Ljudske tehnike, tabornikov, mladine ln članov drugih organizacij. Na VI. zletu 195« v Slaku pa J« bilo le 11.958 nastopajočih. Lani je bila taka prireditev prvič v Sloveniji, ln sicer v Novem mostu. Izvedena je bila na področju, ki je bilo tudi med narodnoosvobodilno borbo najtesneje povezano z obmejnimi predeli sosednih republik. Morda imajo prav zato te prireditve vedno večji politični pom-ti. Ni torej nič čudnega, da so kmalu prerasle okvir telear.o- vzgojnlh organizacij. Prvotn* odločbe pravilnika so posta'* preozke, kar ne je opazilo «* na VI. zletu v Slaku. Zat» > Vn. zlet organizirala SZDL. Za pripravo našega okraja «* VIII. zletu bo pri okrajnem boru SZDL ustanovljen od***: ki bo povezoval vsa druStva J? organizacije, ki se bodo P1^ prsvljale na Prijedor. VIII. zlet, ki bo v junij" 1982, bo v obdobju 20-let"'' ce velike borbe na Koz«"1' Ti dogodki niso značilni *»' mo za zgodovino NOB kraja, temveč tudi za *jT cial.stično revolucijo v*^, jugoslovanskih narodov. Razen tega bo zlet ob ^ letnici rojstva predsednic' republike tovariša Tita-(Konec prihodnji«') Pred dnevom mrtvih v Metliki SENOVO: v nov zdravstveni dom! V dnevih pred 1. novembrom — dnevom mrtvih se krajevne organizacije Zve-*e borcev pripravljajo nanj. v Metliki, Gradcu in na Suhorju bodo pred spomeniki padlih borcev žalne svečanosti. Sodelovali bodo tudi pionirji osnovnih šol, ki bodo dO dneva mrtvih °fcra>siuu in uiredidi grobove Padlih in se tako v skromni n^eri oddolžili spominu ti-stih, ki so dali svoje življenje za naše lepše življenje. °ELO MLADINSKIH ORGANIZACIJ Občinski komite LMS je razpravljal o idejno vzgojnem delu v mladinskih organizacijah in na podlagi k^kušenj iz lanskega leta Pripravil načrt, ki obsega poleg seminarja za mladinska vodstva za več predavanj in razgovor o poili-tičniih dogodkih,.šolo za življenje in drugo. Mladma rrietliške občine se pripravlja na prireditev »Dolenjska v NOB«, ki bo v času praznovanja občinskega praznika. Mladinskega zbora v To-puslkem, posvečenega 20-let-nici revolucije in bratstvu in enotnosti naših, narodov, se je udeležilo nad 50 mladincev in mladink. PRIPRAVE ZA ASFALTIRANJE CESTE Pred dnevi so pričeli s pripravami za razširitev ceste iz Metlike do železniške postaje ter za ureditev križišča pri Črnomlju. Le los in v začetku prihodnjega le ta bodo pripravljalna dela. končana, nakar bodo cesto asfaltirali, Delo ' zelo ovira deževje. KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST 2ENA Občinski odbor SZDL je izvolil iniciativni odbor, ki bo skrbel za vsebinsko organizacijsko in kadrovsko pripravo konference za družbeno aktivnost žena. 2e spomladanska konferenca je nakazala vrsto vprašanj s tega področja. Do konference bo potrebno temeljito proučiti vprašanja trgovine z zelenjavo Osi bo zlasti potrebna v zimskem času), vprašanje otroškega vrtca, družbene prehrane, kopalnice in pralnice. Konferenca bo v začetku decembra. Prejšnji teden je bil cdprt na Senovem nov zdravs'veni dom, ki je preurejen iz zgradbe bivšega ObLO. Zdravstveni dom je prilagojen vsem zahtevam sodobne zdravstvene službe, ima tudi nov rentgenski aparat in druge instrumente. Tudi kadrovsko je dom okrepljen. V domu je splošna in zobna ambulanta, posvetovalnica za matere in dojenčke, dispanzer za žene, laboratorij, porodniški cddelek z 8 posteljami in bolniški oddelek s 15 posteljami. Novi zdravstveni center je poncs obč.ri. Krajevni urad in pošta, ki sta imela poslovne prostore v tej stavbi, sta se preselila v prostore bivšega zdravstvenega doma. Drobiž iz Bušeče vasi Ogrožal je javni promet Dne 12. oktobra se je na sodišču v Krškem zagovarjal Vasilij Zaniuk, šofer pri Kz Brežice. Obtožen je bil, da je uporabljal vozilo, ki ni bilo v redu. S tem je ogrožal javni cestni promet in varnost ljudi. Dne 24. avgusta ob 8.13 je obdolženec vozil po vzpetini na Cankarjevi cesti v Vidmu-Krškem traktor NM—15—79 s pokvarjeno prikolico. Ko je pripeljal do vrha ceste, je začutil ■ moČar. sunek. Traktor je porinilo naprej, prikolica pa je zletela nazaj in se zabila v traktor, last KZ iz Brežic, ki ga je upravljal Janez Glogovšek. — Traktorist Glogovšek je komaj ušel smrti. Skušal je sicer odskočiti, pa je bilo prepozno. Stisnilo ga je v boke, tako da je moral iskati zdravniške pomoči, 6 dni pa je bil za delo nezmožen. Skoda na vozilih in na tovoru je'ocenjena na 300 tisoč dinarjev. Obdolženec se je zagovarjal, da ima izpit za traktorista že od leta 1947. Pri kmetijski zadrugi je bil zaposlen 10 let, vo- zil pa'je ves čas drug traktor in prikolico.' Usodnega dne je dobil nalog, naj gre s traktorjem in prikolico po hruške v Globoko in jih odpelje na železniško postajo v Videm-Kr-ško. Priznal je, da je do nezgode prišlo zaradi izrabljenega priklopnika mehanizma na prikolici in zaradi prevelike obremenitve. Skliceval se je na pregled ob registraciji vozila, ki je bila 14 dni pred nesrečo. Tudi traktorja ni mogel poznati, ker je z njim prvič vozil. Na sodišču je bilo dokazano, da je do nesreče prišlo, ker vozilo ni bilo v redu. Obdolženec bi se kot šofer moral zavedati vseh posledic, do katerih lahko pride zaradi takega vozila. Zato je sodišče spoznalo Vasilija Zaniuka za krivega in ga obsodilo r.a mesec zapora, izvršitev kazni pa mu je odložilo pogojno za dobo enega elta. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno o-kolnost, da nihče pred njim ni pregledoval vozila. Nihče se ni prepričal, če je vozilo dejansko v redu. Ograja okoli šole bo verjetno postavljena že letos. Les za ograjo so že prispevali prebivalci iz Dolnje in Gornje Pirošice, Izvira in Kraške vasi. Na sestanku šolskega odbora pa so les obljubili še prebivalci ostalih vasi. Otvoritev elektrite bo v kratkem na Vinjem vrhu, Sto-janskem vrhu, Vrhovski vasi, Pošteni vasi, Brveh, Izviru in Kraški vasi. Vaščam iz Bušeče vasi želijo, da bi pa pri njih ojačili električno omrežje. Cesta do šole je močno izrabljena in bo kmalu neprehodna. Nekaj bo treba ukreniti. . ' , Učni uspehi so bili v preteklem šolskem letu zadovoljivi. Z odličnim uspehom je izdelalo 16 otrok, s prav dobrim 21, z dobrim 25, z zadostnim 7, z negativno oceno so napredovali 4, ni pa izdelalo 7 otrok Letni šolski obisk je bil 93,43 odst. Šolski inventar pa je že star in ga bo treba obnoviti. Mlečna kuhinja bo pričela poslovati 1. novembra. Letošnji mesečni prispevek bo 100 dinarjev na učenca. Mlečna kuhinja je pripravila 25 kg marmelade in vložila 15 kg kumaric. To in o oz Velikega Trna Dejavnost SZDL v Šutni Osnovna organizacija SZDL v Sutni je zelo delavna. Predsednik organizacije Stanko Božič nam je nedavno povedal, da je to zasluga celotnega vodstva organizacije. Vidnih uspehov prej ni bilo, ker je v organizaciji sodelovalo premalo ljudi. SZDL se je pričela zavzematj za napredek kraja. Tako so ljudje dobili zaupanje v organizacijo in se jih je na novo včlanilo kar 50. Radi se udeležujejo tudi sestankov, ii katerih mnogo govorijo o gradnji kulturnega doma. Pri gradnji bodo vsi pomagali. wome3Jca kronika |C v počastitev občinskega nir^'ka se že od 21. oktobra ■Ki" vrstijo razne prireditve. bJl° ie bila minulo soboto v »tJifUskem muzeju odprta raz-8», * Izkopanin lz Dmovega, 1« JvJ'obra oo se začela šport-v^^movanja. ki bodo trajala ">««:,!w, ncen KD Svobode Novo včeraj pa so v StudlJ-^irJfhllžnlci odprli razstavo In*. v slovenskem leposlov- l«^*dnje dni pred praznikom Plrl(" 'nestu neutrudoma brnela J* s*'3"1- Meščani ln podjet- 'vo vT z,mo nabavili kur-*W, *i Je ponekod že več me-Jarni ali tednov stala pred hl-S0t»'C"H »o v ponedeljek, 23. h!L ki ga je sestavila ideo-2"» komisija, je zelo ob-2*5 in ga bo treba takoj izvajati. Posebno polnost bo treba posvetiti j?ninarju za sekretarje in hT^^tainaite osnovnih orga- Pjenuirrvu je prisostvoval ^Janiaacijski setoreteir dkraijnega komiteja ZKS Novo mesto Jože Legan," Športni dan v Črnomlju Pretekli teden so imeli dijaki črnomaljske gimnazije prvi letošnji športni dan. Tekmovali so v atletiki ln dosegli nekaj dobrih rezultatov. Videti je, da je na gimnaziji precej dobrih atletov in atletinj, ki pa Jim bi bila potrebna vešča tre-nerjeva roka. — Izkazal se je predvsem sprinter Miro Pavlina. - Bolj« rezultati: 100 m (moški): 1. Pavlina 11,7, 2. Bl-žal 12,1, 3. Vraničar 12,3; krogla (moš.ki): GorSe 12,05 m, Ste-fanič 10,95 m; Kraševec 10,78 m; višina: Kraševec 155 cm, Dragan 155 cm, Gorše 150 cm. — Ženske: 60 m: Kroteč 9,1, Cr-nlč 9,2 GangelJ 9,2; krogla: Stu-par 10,50 m, Belencir 9.70 m, Nemanič 8,70; vISina: HumOjan 125 cm, Cangolj 115 cm, Jerman 115 cm. Tone Tome Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri OBRTNO KOMUNALNI ZBORNICI ZA OKRAJ NOVO MESTO razpisuje naslednji delovni mesti: 1. šefa analitskega oddelka 2. samostojnega referenta za strokovno šolstvo in strokovno izobraževanje Pogoji: pod točko 1. ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s prakso, pod točko 2. višja strokovna izobrazba s prakso. Plača po pravilniku o nagrajevanju po učinku. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek. 26 okt.: Demetrij Petek, 27 okt.: Svetopolk Sobota, 28. okt.: Simon Nedelja, 29. okt.: Ida Ponedeljek, 30. okt.: Sonja Torek, il. okt. Gorazd Sreda, 1. nov.: Dan mrtvih L sli*: Brežice: 28. okt. amer. barvni film »Gospodar Ballantrea«, 29. okt. ameriški film -Ko je vladala komedija-. Črnomelj: 27. ln 29. okt. italijanski barvni film »Ne pozabj me!« 31. okt. in 1. nov. francoski film -Ulica De Preri«. Kostanjevica: 29. okt. ameriški barvni film »Zlato v džungli«. Od ili odgovorov: 899 za črno barvo! V ponedeljek in torek so imele uslužbenke naše uprave polne roke dela: naročniki so nam poslali kar 1808 odgovorov, zraven njih pa tudi prenekatero pisemce z nasveti, pripombami, pohvalami in tudi z grajo, češ »v našem domačem listu manjka še to pa še to in to ...« Vsem za odgovore in trud: prisrčna hvala! V nagradni anketi ste odločili takole: za črno jarvo je glasovalo 899 naročnikov, za modro 411, za rdečo 338 in za zeleno 160. Potemtakem je sklenjeno: Dolenjski list bo stalno izhajal z naslovno »glavo« v črni barvi, praznične številke pa bodo modre. Naj vam zaupamo še zadnjo novico, za katero smo zvedeli, med našim »po-skusništvom« z barvnimi »glavami«, iz računov tiskarne, ki smo jih dobili za poldrugi mesec nazaj šele pred dnevi: tisk v katerikoli barvi bi podražil tiskarniške usluge na leto za 1,404.000 dinarjev ali vsak teden za 27 tisočakov! Tega izdatka si v naši skromnosti ne moremo nakopati na glavo, zato je odločitev za tiskanje tednika v črni barvi tolikanj bolj prikupna. Med odgovori je bilo tudi precej duhovitih in nevsakdanjih opazk. Na primer: ». ,„Kar sem Jaz govorila z naročniki, so najbolj zadovoljni z modro barvo. Ta naj ostane čez teden, za praznik pa naj bo rdeča. V primeru smrti kakšnega naročnika ali zavednega državljana pa tiskajte v črni barvi! Tako, da se razlikuje ...« Spet drugi: »Barva naj bo kar črna, je lepa in čista, z nagradami pa se ne strinjam: tistih 10 tisočakov razbijte na drobno, pa bo več naročnikov srečnih, zakaj eden 10.000, ostali pa nič? Mogoče bo prvemu dobitniku zdaj to smešno, pa vendar... Povem vam še, da vse preberem: kar je o Novem mestu, najprej pogledam, ker sem tam blizu doma; ker je iz Bele krajine — ker sem tam partizanila; od Krškega polja pa me zanima, ker je to moje sedanje bivališče... Mogoče bi lahko upeljali še kratke zdravniške nasvete? — Izžrebancem veliko sreče!« No, vseh dobronamernih nasvetov ne moremo objaviti, skušali pa bomo ugoditi tej in oni želji, čeprav je sedanjih 12 strani močno premalo. za uresničitev vseh načrtov, ki jih uredništvo ima! Naša velika želja je: skorajšen prehod na stalnih 16 strani Dolenjskega lista. V veliki meri bo uresničljiva od dobre volje in pomoči naših občin, s katerimi se bomo o tej zadevi v kratkem posvetovali. V torek ob 11. uri smo žrebali vseh 1808 odgovorov. Sreča je bila tokrat naklonjena naslednjim našim naročnikom: DENARNE NAGRADE: 10.000 din dobi Jožica Malovič, Vojna vas 10, p. Črnomelj; 5.000 din dobi Marija Krevs, Biška vas 6, p. Mirna peč; 3.000 din dobi Anton Arh, Hrastje 5, p. Cerklje ob Krki; 2.000 din dobi Ladislav Hočevar, Dule 3, p. Bučka; 1.000 din dobi Anton Kastelic, Zdinja vas S, p. Otočec ob Krki. KNJIŽNE NAGRADE: Dvajset knjižnih daril bodo dobili: Boris Sikonja. Tribuče, p. Črnomelj; Martin Ciglar, ReštanJ 40, p. Senovo; Alojz Keglovič, Pader-Sičeva 8, p. Novo mesto; Ignac Medvešček, Zakot 37, p. Brežice; Štefan Surla, Gor. Lakovnlca 4, p. Novo mesto; Jože Matkovii, Gor. Lokvice 24, p. Metlika; S. J. Ferjančič, ulica Majde Sile 7, Novo mesto; Martin Božič, Drušna vas 3, p. Kostanjevica; Simon Korošec, Regrča vas 2, p. Novo mesto; Jože Barbič, Sutna 8, p. Podbočje; Tončka Vrtar, Podturn 49, p. Dol. Toplice; Mara Mrvar, Bučna vas 26, p. Novo mesto; Marijan Hrastar, Jurka vas 2, p. Straža; Mara Drobnič, Trebnje 2; Jože Ban, Pečice 19, p. Zdole pri Krškem; Vojko Bedenikovič, Mokronog 77; Karel Humek, Gradišče 5, p. Raka pri Krškem; Marija Hočevar, Stopiče 18; Trlsa Plut, Gaber 7, p. Semič; Fanl Svalj, Vel. Vodenice, p. Kostanjevica. Denarne ln knjižne nagrade smo medtem že poslali po pošti. Dol. Toplice: 28. in 29. okt. francoski barvni tlim -Tamam-go«. Metlika: 28. in 29. okt. ameriški barvni film -Poslednji lov-. Novo mesto -Krka-: od 27. do 30. okt italijanski tilm -Sli bomo v San Remo«, 31. okt. do 2. nov nemški film »Rože za državnega tožilca-. Semič: 29 okt. francoski film »Primer dr. Laurenta-«. Sevnica: 28. in 29. okt. Italijan ki film »Volare-. Trebnje; 28. In 29. okt. jugoslovanski barvni film -Nevihta«. Predstava v soboto ob 19 in v nedeljo ob 15.30 in 18.30. 1. nov francoski barvni film »Noč m megla«. Predstava v siedo ob 19. url. Vldcm-Krško: 28. in 29. okt. ameriški barvni film »Tonka«, 1. in 2. nov. francoski film »Ti strup« Zužemb rk: 29. okt. ameriški batvni film »Človek v sivem«. ®» PRODAM dobro ohranjen harmonij. Trebnje 37. UGODNO PRODAM čevljarska šivalna stroja znamke ADLER in PFAFF. Ir.teresenU naj se zglasijo v Pekariji v Straži. PRODAm novo zidno in strešno opeko ter rabljena okna. Ciril Jarnovič, Novo mesto, Foersterjeva 6. PRODAM enonadstropno hišo na Vinici pri Črnomlju. Naslov v upravi lista (1096-61). PRODAM električno pečico na ventilator, še z garancijo. Naslov v upravi lista. SPKEJMr.M takoj dva krojaška pomočnika v stalno zaposlitev. Plača dobra. Krojaštvo Franc Zaman, Straža pri Novem mestu. SOBO m HRANO nudim starejši osebi za varstvo otroka. — Jenko. Kranj. Kocjanova 13. KDOR JE V PETEK zvečer vzel Izpred trgovine Radioelektro avtomobilski akumulator, naj ga vrne v upravo Usta proti nagradi (1101-61). DNE 18. OKTOBRA je bila okoli 11. ure dopoldne izgubljena ženska pozlačena ura znamke DULFI. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na upravo lista (1095-61). NAJDITELJU ČOLNA, ki je 19. oktobra odplaval lz Straže, dam nagrado. Zupančič, Ru-manja vas 6, Straža. ŽELEZNA VRATA, primerna za vrt, ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. PREKLICI Preklioujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 300211. Marija Pire, Dol. Lakovnice 3, p. Smihel. Prekjjcu;em izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 487289. Štefan Kamin, velika Loka 55. NOVO MESTO Od 16. do 23. oktobra je bilo rojenih 16 dečkov ln 7 deklic. Poročili so se: Martin Lum-pret, mizar iz Zdi nje vasi, ln Marija Slak, delavka iz Cegel-r.lce; Janez Cečelič, delavec, ln Martina Brezovar, delavka, oba iz Regeiče vasi; Janez Kastelic, zidar z Dolža, ln Marija Kastelic, kuharica lz Sfcrunjana; Feliks Klemenčič, poljedelec lz Radohove vasi, ln Marija Novak, pol jedel k a Lz Sentruperta. Umrla sta: Jože Mervar, delavec iz Gotne vasi, star 73 let, ln Marija Taborski, užitkarica s Potovrha, stara 82 let. Pretekli ttden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Bartol lz Dol. Lakovnic — deklico, Ana Blažič lz Šmarjeških Toplic - dečka, Marija Gašperlč iz Hrast j« — dečka, Fanika Mlslej iz Gomile - deklico, Ruža Vajda lz Starega trga - dečka, Anica Skube lz Blata - deklico, Marija Kašič lz Trblnca - dečka, Fanl Zor-man iz Lukovka - deklico, Marija Mananovič lz Stranske vasi - dečka, Rozalija Zupan lz Malenske vasi - dečka, Marija Mesojedce lz Mokrega polja — dečka. Zora Zupančič s Pristave - dečka, Karollna Sprajcar iz Lokev — dečka, Ivanka Sl-pelj lz Skovca — deklico, Jožefa Košmerlj z Vel. Slatnika — dečka, Jožefa Koler.c lz Irce vasi — deklico, Zora Vavtar lz Iglenlka - deklico, Nežka Su-štaršlč lz Šentjerneja — dečka, Marija Petan iz Pohance — dečka, Ana Balkovec iz Zllj • — dečka, Justina Pavlic lz Oreho-vlce - dečka. Majda Bartol) lz Ločne - dečka, Elizabeta Svaj-g«' lz Črnomlja — deklico, Fepca Miklavčlč z Vinjega vrha — deklico, Francka Slmec lz Geršlčev - deklico, Lucija Hu-dorovac z Verčic - deklico, Marija Seničar iz Bršllna — de- klico, Angelca Zgonec lz Kočevja - dečka, Ivanka Zupan lz Gaja - dečka, Joseflna Kxl-ger lz Vidma-Krskega - deklico, Terezija Lindič z Uršnlh sel - dečka, Terezija Suklje iz Bu-šlnje vasi - deklico. lz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodiniOTice rodile: Jožefa Cer-jak lz Raven — dečka, Erna Kostrevc iz Blatnega - deklico, Božena Valent iz Drenja — deklico, Jožeta Blažlnč lz Ri-gonc - deklico, Marija Ratajc iz Rovišča — dečka, Vera Korit-nik lz Vidma-Krškega - deklico, Ružica Vrabec lz Kraljevca — deklico, Marija Peterkovlč iz Gorr.jega Lenarta — dečka, Vilma Kuralt iz Brežic — deklico, Ana Lužar lz Mrčnih sel — dečka, Mira Kolar iz Stare vasi — dečka, Marija Vovčko iz Dobrave — deklico, Marija Pov-he iz Vidma-Krskega — dečka, Gabriela Molan lz Malega Kamna — deklico, Marija Hlebec iz KTajnih brd — dečka, Jožica Zivič lz Globokega — dečka, Olga Barbič lz Sentlenarta — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili im iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Krevs, šofer iz Doh Ponikev, je padel z motorja ir. si poškodoval koleno. Stane Zupančič, delavec iz Vrhpečl, se je z vročo jedjo opekel po nogi. Alojz Vrhov-šek, ključavničar iz Veniš, je padel z motorja ln si poškodoval nogo ln roko. Janeza Lam-perta, delavca lz Brusnic, Je nekdo pred gostilno udaril s pasom po glavi. Franc Mlhelič, miner lz Rateža, Je padel z mopeda in si poškodoval glavo. Jože Arh, mizar lz Leskovca, je padel z jablane ln si poškodoval roko. Zvonko Brajdlč, delavec s Pristave, Je padel z mosta ln se udaril v trebuh. »T E K S T I L K A« izdelovalnica vate LJUBLJANA, Rudnik 35 | izdeluje t) vse vrste kvalitetne O odejne in tapetniške 0 vate Delovni kolektiv se priporoča cenjenim odjemalcem! ZA NEGO K02E VEDNO LE T0KAL0N kreme GIBBS zobna krema — GIBBS ustna voda, naj bosta nepogrešljiva pri osebni higieni. Pravo zadovoljstvo ln užitek pri britju nudita: PRE S HA VE - Vodica A pred britjem AFTER SHA-VING LOTION - Vodica B po britju. VEMAD RAPID, nenadomestljivo sredstvo za čiščenje madežev na tekstilu, zadovoljstvo vsake gospodinje. Zahtevajte vedno in povsod priznane Izdelke VEDROG, veledrogerija Lavrlca - Ljubljano bolnišnici: Jože Prišel, si» kmeta iz Ponikev, Je padel » kolesa in dobil poškodbe P" glavi ter ramenu. Karla Moško* na, rudarja iz Reštanja, je nekdo poškodoval po roki. Marij*. Omerzei, gospodinja lz Pleter-Ja, Je padla z balkona ter si poškodovala nogo. Franc Bosi" na, upokojenec lz Dečjih sel. si Je pri prevažanju drv P0" škodoval nogo ln rebra. pt4**~ Rešetar, upokojenec lz LaduS*> Breziškn Irrnn.bn „„...: si je pri padcu na dvorišču zto" oit-zisKa Kromua nesreč mu nog0 zinka cvetkov«, na ključavničarja lz Rigonce, ie padla po stopnicah ter dobil* poškodbe po glavi. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški Cene kmetijskih pridelkov v Krškem V soboto amo obiskali tržnico in trgovino z zelenjavo ter si zabeležili cene kmetijskih pridelkov: Na trgu solata 80 (v trgovini 60); stročji fižol 80 (ga niso imeli), fižol 80—100 (80), čebula 80-90 (90), česen 220 (200), paprika za vlaganje 80 (80), paradižnik 50 (40), zelje 20 (II. vrsta 30), karfijola - (60), korenje 40 (60), redkev 40 (je niso imeli), hren — korenina 20—30 (ga niso imeli), peteršilj 10-15 (-), kostanj 40 (40). krompir 18-20 (20). jabolka 25—35 (II. vrsta 30), hruške 60-70 (II. vrste 50), grozdje 120 (150), orehi 220 (jedrca 1400), jajčka 30 (29), proso 50 (ga niso imeli), ajdova moka 100 (—), mleka ni bilo (42), medu ni btfo (350). Gospodinje se jezijo nad visokimi cenami, zato krti" pujejo tam, kjer je cenej* in je večja izbira. Narasla Sava ogrozila varnost Sava je zaradi dežja 19. oktobra tako narasla, da je segajla pod mostom pri Radečah komaj meter pod lokom. Tudi Sopota, ki je pri-drla iiapod Kuma, je v Radečah poplaivila več vrtov SPORED RADIO LJUBLJANA Servis za popravilo glasbil v Mengšu Stanovanjska skupnost Mengeš je odprla servis za popravilo glasbil. Poplavlja vse vrste strunskih rnstrumentov, klavirske, kromatione in dlatonlčne harmonike. Klavirje, planine ln harmonije popravlja ln uglašu-Je na domu. Izvršujemo vsa servisna popravila harmonik, ki bo v garancijski dobi, tovarne »Melodija-, Mengeš. Popravila opravljajo strokovnjaki, ki nam jih Je odstopila tovarna »Melodija«, Mengeš, zato so kvalitetno Izvršena. Prepričajte se ln zadovoljni boste. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. do 21. ure, v torek, sredo ln četrtek pa tudi od 15. do 17. ure v Mengšu, Kidričeva 30. Priporoča «■ Stanovanjska skupnost Mengeš, servis za popravilo glasbil. SOBOTA, 28, oktobra 5.00-8.00 Dobro Jutro! (Pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji - 8.30 S popevkami po svetu - 8.95 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Tri podobe Lz glasbenega koledarja — 10.10 Zabavna glasba na tekočem traku - 11.00 Belokranjska ljudska mouvlka — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Dueti Lz Donlzettljevlh oper - 12.08 Trije valčki Borisa Kovačlča — 12.15 Kmetijski nasveti - 12.23 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Petnajst minut s slovenskim oktetom - 13.43 Havajski zvoki — 14.10 Glasba za k obedu - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.13 Mešani zbor KUD PoSta-Obrt-nlk lz Maribora — 15.35 Koncert za klavir ln orkester — 16.00 Gremo v kino - 16.45 Trije plesi Iz baleta Glctellc - 17.06 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.10 Štirideset minut za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet - 19.05 Domače vlže, ki Jih radi poslušamo — 20.00 Vedre melodije - 20.20 Radijska komedija - 21.00 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Plesni zvoki. NEDELJA, 2*. oktobru 6.00-6.30 Jutranji pozdrav v domačem tonu — 6.30 Spored zabavne glasbe za dobro Jutro - 7.35 Slovenske narodne v priredbi za soliste, zbor in orkester — 7.50 Holandska pihalna godba - 6.00 Mladinska radijska Igra - 8.50 Iz albuma skladb za otroke — ».05 Koncertna matineja - 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Iz samospevov m . rolta-Splka ln klavirskih skladb Francija Sturma — 10.40 Vedro ln priljubljeno - 11.30 Janez Dokler: Do tja ln Se čez - 11.50 VIbrafon in orglice — 13.OS Naši poslušalci čestitajo ln po- zdravljajo - 13.30 Za našo vas - 14.00 Narodne ln ponarodele v priredbi Vlada Goloba - 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.30 Razigrane in zamišljene — 16.00 Humoreska tega tedna — 10.20 Igramo za vas — 17.05 Intermezzo z orkestrom Mantovanl - 17.13 Radijska Igra — 18.01 Glasba za godala - 18.16 Majhni zabavni ansambli — 18.40 Športno popoldne - 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki — 20.00 Izberite melodijo tedna - 20.45 Hnmmond orgle. in otroško igrišče. Tako nsf raslih voda že dolgo pomnilno. Tudi pod postajo v Lo'" je Sava poplaivila dolg trav' nik in se kmalu razšiirij* še na njivo. Ponekod m«** Bregom in Sevnico bi n8' rasla voda skoro poplavi'* železniške pragove. Cestn* zveza med Radečami Sevnioo je bila na obe*1 straneh Save začasno P"*' kinjena. Tovarna Jugotanin, ki " Po kanalih povezana s Sjf vo, bi skoraj morala preK£ niti z obratovanjem; dcJfX ci so ves čas pazili na v<^" no stanje. V sevnoSki o6"*^ ni šole je bil minuli tek zaradi naraslih vod* ukinjen pouk, ker je bi-j, sen i most preko Save V1 Sevnici ogrožen. S. S- DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ; Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Dav°j-rin Gros. inž Jože Legan, Franc Molan, pro* Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Simič, prof Tone Trdan, Jnnez Vitkovič m Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnl« (glavnt ln odgovorni urednik), Miloš Jakop*0, Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, P°'" letn.i 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za zemstvo 1800 dinarjev - Tekoči račun pri P00^ Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-2* NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Nov« mesto. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulic£L,fj Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEF«-^ št. 127 - Rokopisov ln fotografij ne vTačarno TISKA: CaaOpi.sno podjetje -DELO- v Lin"11"