glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih
in finoraehaničnih
izdelkov
»Iskra«, Kranj
1960
St. 7-8
Julij—avgust
Izdaja:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Boris Kryštufek
Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«
Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425)
Naslovna slika:
Jalovec iz Trente Foto
Edo Primožič
Klišeje izdelala: klišarna ČP »Gor. tisk« Kranj
Tisk:
CP »Gorenjski tisk« Kranj
Naklada:
4700 izvodov
VSEBINA
@ Dve zasedanji DS — Jan
® Kljub velikim težavam polletni plan presežen Kr ing. A. Grčar
@ Že .tričetrt izvoznega plana — Igor Slavec
® Naši prodajni uspehi v prvem polletju Igor Slavec
@ Na Ljubljano! — Mirko Ljubič
@ Naša razstava izdelkov za'široko potrošnjo v Moskvi — Maks Vertačnik
® Priporočila zbora proizvajalcev delovnim kolek» tivorn občine
@ Nekaj dnioned/Iskrani v Sarajevu — Fortunat Orehek
@ Prisrčno srečanje s kolektivom v Novi Gorici ¡111 Beno Dežman
© Obratne nesreče — Jože Pegam
© Strokovni obisk z ambasade ZDA v Lipnici — Jan
® V svoji sredi imamo svetovno prvakinjo v padal-skih skokih — Jan
® S potapljači »Rezača« — Janko Čolnar
® Izdelali smo prve silicijeve, diode v državi .IB C. J.
@ Predsednik prijateljskega Sudana, Ibrahim Abud na obisku v »Iskri« — Jan
# Personalna kronika
LETNIK VI.
DVE ZASEDANJI DELAVSKEGA SVETA
Na dan 6. julija 1960 popoldne se je sestal nas novi delavski svet na svoje drugo redno zasedanje, za katerega je bil spričo aktualnosti gradiva in glede na čas rednih letnih dopustov, pripravljen obširen dnevni red. Na zasedanju, ki je trajalo od 16. do 21. ure, so člani DS temeljito obdelali vseh 11 točk dnevnega reda in po tehtni razpravi sprejeli tudi vrsto sklepov, medtem ko je bilo za nekatera vpra-, sanja dnevnega reda sklenjeno, naj jih ponovno prouči upravni odbor, oziroma ustrezne komisije, da bo pozneje delavski svet lahko o njih konkretneje razpravljal in sprejel ustrezne sklepe.
Po sprejetem dnevnem redu zasedanja je predsednik delavskega sveta, tovariš Julij Novljan, pre-čital in obrazložil nekaj najbolj bistvenih odstavkov iz Poslovnika delavskega sveta tovarne »iskra«, ki je bil na programu v prvi točki dnevnega reda. člani DS so z dviganjem rok končno Poslovnik sprejeli in je s tem dobil veljavnost, po njem pa bo delavski svet odslej upravljal podjetje in reševal vso njegovo problematiko.
V nadaljevanju zasedanja so člani DS sprejeli, oziroma potrdili kandidatne liste za člane devetih komisij delavskega sveta, po katerih bodo reševali posamezna vprašanja podjetja in delovnega kolektiva. Pri tem je bilo sklenjeno, naj bi upravni odbori Obratne ambulante, Samskega doma, tovarniške Restavracije in Počitniškega doma »Iskre« v Ankaranu ostali isti kot doslej, pač pa naj bi za lažje in samostojnejše poslovanje v obratih Nova Gorica in Lipnica formirali samostojne disciplinske komisije. V ta namen naj bi tamkajšnji sindikalni pododbori pripravili predloge za tričlanski disciplinski komisiji, o katerih bi sklepal delavski svet na svojem prihodnjem zasedanju.
Predsednik upravnega odbora, tovariš Vlado Sodin, je podal poročilo o delu upravnega odbora od njegove izvolitve do dneva drugega zasedanja DS. Na drugi seji UO so bile med drugim izvoljene tudi naslednje komisije upravnega odbora: tarifna, stanovanjska, komisija HTZ, komisija za ugotavljanje obratne škode in komisija za dopuste, medtem ko je dosedanja komisija za letovanja odpadla s tem, ker taka komisija obstaja pri Izvršnem odboru sindikata. Iz poročila UO je bilo razvidno, da je le-ta med drugim razpravljal na svojih dosedanjih sejah tudi o izpolnjevanju proizvodnega plana, o ukrepih za uspešno gospodarjenje, o investicijah in podobno. Ko je razpravljal o predlogih komisije za racionalizacijo, je odobril premije za racionalizacije tovarišem Milanu Jelovčanu, Jakobu Jerali in Alojzu Tomazinu, tovarišu Francu Ahačiču pa je odobril enkratno nagrado v znesku 30.000 din za uspelo konstrukcijo avtomata za krivljenje rotor-skih palic za zaganjalnike. Nadalje so bile članom UO minule mandatne dobe določene nagrade za
uspešno in požrtvovalno delo pri upravljanju podjetja, in sicer v skupnem znesku 298.000 din, člani prejšnjega UO in njegovih komisij pa so razen tega prejeli tudi še 3 do 10 dni dopusta.
Med nekaterimi predlogi UO je Delavski svet sprejel sklep za dodelitev 1 milijona Obratni ambulanti za začetna adaptacijska dela, ki jih nujno terja povečano število delavcev in uslužbencev v naši tovarni. Za predvidene adaptacije Obratne ambulante bi v celoti potrebovali okrog 3 milijone, pri čemer pa je računati tudi na pomoč Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Načrti za te adaptacije pa so bili že predhodno izdelani. Predlog komunalnega oddelka za nakup 20 stanovanj (dvo in trisobnih) po ceni 4,5 in 5,5 milijonov in s predvideno mesečno najemnino 9 do 10 tisoč dinarjev, je bil zavrnjen, ker obstajajo možnosti, za ta znesek kupiti večje število ustreznejših stanovanj in z do-segljivejšo mesečno najemnino. Sprejet pa je bil sklep, naj bi v poslovnem združenju »Avtomacija« naše podjetje zastopal predsednik delavskega sveta, tovariš Julij Novljan.
Naslednja točka dnevnega reda je zajemala razpravo o gospodarskem načrtu našega podjetja in o ukrepih za gospodarjenje v letošnjem letu. Pri tem je delavski svet sklenil čisti dohodek tudi letos razdeliti po enakem ključu kot leta 1959, in sicer na osebne dohodke 81,6 % in na sklade 18,4 %, za trgovinsko-servisno mrežo pa prav tako po lanskem razmerju: za osebne dohodke 85,6 °/o in 14,4 °/# za sklade. Nadalje je bilo sklenjeno na osnovi nastalih potreb in obveznosti razdeliti še nerazporejena sredstva v posamezne sklade, iz katerih naj bi ta sredstva črpali v določene namene, da bi bila najbolj učinkovito uporabljena za uspeh celotnega podjetja. Tako je bilo končno sklenjeno tudi, naj se ostanek osebnega dohodka iz leta 1959 razdeli, in sicer 10 milijonov v sklad »Samopomoči«, 5 milijonov pa v sklad skupne uporabe. Izdelan je bil k temu predlog za črpanje sredstev iz sklada skupne porabe, katerega pretežni del pa je na svojih zadnjih sejah sprejel že stari delavski svet. Večino teh razpoložljivih sredstev je DS namenil za izgradnjo stanovanj, s katerimi naj bi omilili stanovanjsko stisko članov delovnega kolektiva, nadalje pa za vzgojo kadrov, za dotacije družbenim organizacijam v podjetju, za zdravstveno preventivo in porodnišnico itd. Končno pa je bila sprejeta tudi delitev sredstev iz sklada za skupno uporabo trgovinsko-servisne mreže, pri čemer je tudi dobršen del sredstev bil predviden za stanovanja uslužbencev trgo-vinsko-servisne mreže. Sprejet je bil končno tudi predlog za najetje posojila za obratovalna sredstva, potrebna našemu podjetju za izpolnitev povečanega proizvodnega plana.
V	naslednji točki dnevnega reda so člani delavskega sveta razpravljali o investicijskem programu za letošnje leto, pri čemer je bil članom predložen izčrpen seznam investicij, glede na sorazmerno skromna sredstva, v letošnjem letu predvidena za investicije, povečini že angažirana za investicije iz minulega leta. Seveda so predvidene investicije prilagojene' razpoložljivim sredstvom, bi pa glede na povečanje proizvodnje v podjetju vsekakor morale biti še precej obsežnejše.
Najbolj živahna je bila razprava o 7. točki dnevnega reda, ko so člani razpravljali o predlogu za uvedbo nagrajevanja po kompleksnem učinku. — Člani DS so sprva prisluhnili pojasnilom tovariša Novaka, vendar pa je pozneje prevladalo mnenje, naj se predlog za uvedbo novega načina nagrajevanja še temeljito in podrobno prouči ter predloži delavskemu svetu v pretres na enem prihodnjih zasedanj. Pri tem je bilo tudi predlagano, naj bi s predlogom novega načina nagrajevanja predhodno podrobneje seznanili celotni delovni kolektiv, bodisi prek informativnih sestankov ali našega tovarniškega tiska, šele nato pa naj bi o njegovem sprejetju razpravljal delavski svet.
V	nadaljnjih točkah dnevnega reda tega zasedanja so člani delavskega sveta obravnavali predlog za spremembo nekaterih določil tarifnega pravilnika podjetja in predlog za uvedbo nekaterih, nujno potrebnih novih delovnih mest v posameznih oddelkih ter priporočila Zbora proizvajalcev, medtem ko so precej obširno razpravljali in končno z določenimi dopolnitvami sprejeli tudi Pravilnik o formiranju »Sklada samopomoči« za dajanje posojil članom delovnega kolektiva tovarne »Iskra« za dozidavo hiš in v druge namene.
Delavski svet se je na svoje 3. zasedanje po izvolitvi sestal 9. avgusta popoldne. Prisotni člani DS so razpravljali o periodičnem obračunu podjetja za prvo polletje 1960 in priloženih poročilih posameznih' sektorjev, kakor tudi o ostalih točkah dnevnega reda, ki je bil dokaj obširen■ Posamezna vprašanja so tolmačili tehnični direktor, tovariš ing. Milan Železnik, finančni direktor, tovariš Janko. Kralj;, in komercialni direktor, tovariš Slavko Fatur, obširna razprava pa je med drugim privedla do naslednjih ,/elepov:
1.	Delavski svet potrjuje poročilo upravnega odbora o delu UO v času od 30. junija do 1. avgusta 1960.
2.	Delavski svet določa, da se iz osebnih dohodkov razporedi na nerazporejena sredstva in iz nerazporejenih sredstev v sklad skupne porabe 12 milijonov din.
Od tega zneska se nakaže sindikalni podružnici dotacija v višini 10 milijonov din neto v smislu člena 48. Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij.
3.	Delavski svet določa, naj komisija odbora samopomoči, ki pregleduje upravičenost prošenj za dodelitev posojila iz tega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš, .v vsakem posameznem primeru oceni, kdaj bo hiša s tem posojilom uporabna in na temelju tega določi posojilojemalcu datum pričetka odplačevanja anuitet.
4.	Delavski svet odobrava najetje kredita 16 milijonov, 678 tisoč in 362 din z 20-letnim odplačilnim rokom in 2°/o obrestno mero ter letno anuiteto
508.000	din iz sklada skupne porabe. Najetje kredita je potrebno za odplačilo stanovanj v blokih za vodovodnim stolpom v Kranju.
5.	Delavski svet odobrava gradnjo stanovanj za uslužbence področne organizacije v Skopju in daje svojo soglasnost, da se v okviru sredstev skupne porabe Trgovinsko servisne mreže naše področje v Skopju polnoveljavno udeleži natečaja za gradnjo stanovanj pri občini Idaja — Skopje, in sicer do višine 2,200.000 din soudeležbe.
6.	Delavski svet je sprejel na znanje naloge in priporočila, ki jih je dala komisija za pregled zaključnih računov, za leto 1959 in se je v celoti strinjal s pripombami upravnega odbora k posameznim nalogam te komisije.
7.	Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij naj do prihodnjega zasedanja delavskega sveta izdela izčrpno poročilo o gibanju kvalificirane in visokokvalificirane delovne sile v letošnjem letu in o možnostih zaposlitve strokovnjakov v naši tovarni.
8.	Delavski svet zadolžuje upravni odbor, da pregleda plan prodaje, in sicer njegovo postavitev in vodenje po načelih, ki veljajo v tovarni.
9.	Delavski svet potrjuje periodični obračun podjetja za prvo polletje leta 1960 v celoti po predlogu upravnega odbora.
10.	Delavski svet zadolžuje tehničnega direktorja, da skupno s predsednikoma delavskega sveta in upravnega odbora skliče sestanek predsednikov ustreznih komisij delavskega sveta in nekaterih strokovnjakov zaradi posvetovanj in ugotovitev novih možnosti glede proizvodnje, plasmaja in perspektivnega razvoja naših artiklov.
Poročilo tega posvetovanja naj delavskemu svetu na prihodnjem zasedanju poda gospodarska komisija DS.
11.	Delavski svet priporoča tehničnemu sektorju, da pospešeno uvaja standardiziranje materiala po istih principih, kot je bilo to urejeno v orodjarni.
12.	Delavski svet sprejema polletni periodični obračun Trgovinsko-servisne mreže za prvo polletje 1960 po predlogu upravnega odbora s tem, da potrjuje: izredne izdatke v višini 1,803.731 din in izredne dohodke v višini 3,462.208 din.
V izrednih izdatkih zapopadeni znesek 693.965 din predstavlja neuporabni material, katerega odpis se s tem sklepom prav tako odobrava.
13.	Delavski svet potrjuje periodični obračun Restavracije Iskra za prvo polletje 1960 po predlogu upravnega odbora.
14.	Delavski svet odobrava izplačilo nagrad članom upravnega odbora Restavracije Iskra.
Nagrade se plačajo iz sredstev Restavracije.
15.	Delavski svet potrjuje pravilnik o štipendijah po predlogu upravnega odbora.
16.	Delavski svet sprejema predlog upravnega odbora in potrjuje predloženi pravilnik o čuvanju,
nošenju in uporabi orožja, potrebnega ta varstvo premoženja, ki ga podjetje upravlja.
17.	Za področno prodajno-montažno-servisno organizacijo se formira podkomisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v naslednjem sestavu:
predsednik: Franc Dolenc — Ljubljana člani:	ing. Albin Peljhan — Ljubljana
■ Vida Horaček — Zagreb Peter Alanovič — Beograd Stanka Ošabnik — Kranj
Naloge komisije bodo dane predsedniku komisije naknadno.
18.	Za področno prodajno-montažno-servisno organizacijo se imenuje disciplinska podkomisija v naslednjem sestavu:
predsednik: ing. Borivoj Dugič — Beograd člana:	Franjo Valenčič — Reka
Janez Toroš — Ljubljana
Naloge komisije bodo dane predsedniku komisije naknadno.
19.	Za obrat v Lipnici se imenuje disciplinska podkomisija, v katero so določeni naslednji tovarišic
predsednik:	Janez Debelak
člana:	Anica Finžgar
Franc Peternel
Naloge komisije bodo dane predsedniku komisije naknadno.
20.	Za Tovarno avtoelektrike v Novi Gorici se imenuje disciplinska podkomisija, v katero so določeni naslednji tovariši:
predsednik:	Aco čerče
člana:	Alojz Čufer
Estera Hmeljak
Naloge komisije bodo dane predsedniku komisije naknadno.
21.	Delavski svet je pregledal poročilo Sveta z§ industrijo ObLO Kranj o gibanju gospodarstva v prvem polletju leta 1980 in obravnaval tozadevna priporočila zbora proizvajalcev.
Delavski svet meni, da so priporočila pozitivna in ugotavlja na podlagi predloženih podatkov in razprave v zvezi s polletnim obračunom, ki je bil obravnavan na današnjem zasedanju, da se naše podjetje ravna po smernicah, navedenih v teh priporočilih.
22.	Delavski svet odobrava razdelitev kolektivnih premij za poslovni uspeh podjetja v višini 50 °/o mesečnih osebnih dohodkov za prvo polletje v smislu tarifnega pravilnika, takoj, ko bo to mogoče. .
ZANIMIVO Ing' Al°K GAar
POMISLEKI
MEDICINE K AVTOMATIZACIJI
Nedvomno je avtomatizacija zelo pomembna in koristna-pridobitev zadnjega čaša, vendar pa so nekateri zdravstveni delavci po svetu prišli do nekaterih ugotovitev kot na primer, da ie delne vzroke za preobremenjenost, izčrpanost, notranji nemir, za nekakšno duševno pobitost in podobne, danes zelo pogostne pojave, treba iskati tudi v uvajanju avtomatizacije v industrijo.
Gre namreč po mnenju teh zdravnikov predvsem za to, da velika večina v industriji zaposlenih, pač ne razume zamotane delovne procese v sodobni industriji, oziroma občutek nedoraslosti takšnemu avtomatiziranemu načinu proizvodnje. Nove avtomatične naprave terjajo enolično in nenehno ponavljanje, nenehno kontrolo naprave in njenega delovanja ter stalno in povečano, pozornost, puščajo pa lia delavcih določene duševne reakcije, zaradi dolgočasnih in preencstavnih delovnih gibov, ki sčasoma delavca napravijo nekako »avtomatiziranega«. V posameznih primerih se te reakcije močno odražajo v duševni utrujenosti in različnih znakih nemira in pobitosti.
'Nekateri strokovnjaki so odkrili pri delavcih z-manjšo usposobljenostjo1 iz-razit kompleks manjvrednosti zaradi.
KLJUB VELIKIM TEŽAVAM POLLETNI PLAN PRESEŽEN
Kljub nizki proizvodnji v mesecu juniju je bil polletni plan presežen. Po posameznih oddelkih je stanje naslednje:
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek	v 000 din	v 000 din
	predv.	prcizved.	%	predv.	proizved..	a %
Mont. rot. s.. in Nova Gorica	1139:949	1088,531	95.4	1151.244	1099.455	95.4
M. instrumentov'.	252.946	234.864	92.8	289.246	272.466	94:3
M. splošna	1642.254	.1699.571	103.3	1654.734	1740.407	105.2,
M. kincakustike	,338.714	397.037	117.2	333.714	405:529	
M. central	735.063	768.498'	' 104.5	735.063	770,852	104.8
M. usmernikov	209.250	235.134	112.3	224.850	248.953	110,7
Selenski stavki	204.000	237.360	116.2	288.700	336.522.	116.5
Oddelek Lipnica	17:900	45	-	37.940	45	m
Ostalo	16.948	20.114	118.7	23.857	20.114	84.5
	4557.024	4681.154	102.7,	4744.348	4894.343	103.2
Izpolnitev letnega proizvodnega plana, tore j še vedno ni kritična, saj smo v prvi polovici leta dosegli 49 % letne zadolžitve. Pripominjamo, da smo v preteklem-letu v prvi polovici proizvedli 45,3% letne proizvodnje. Seveda pa moramo računati s tem, da je bil v preteklem letu še možen večji napredek,
medtem ko lahko smatramo, da so bile letos že v prvi polovici leta v glavnem izkoriščene razpoložljive kapacitete. Se vedno smo pa prepričani, da bomo letni povišani gospodarski plan lahko izpolnili, saj mora biti proizvodnja v drugem polletju samo za dva odstotka višja kot je bila v prvem polletju. Seveda pa je vse odvisno od dobav materiala. Upamo, da se bo z dodelitvijo dodatnih obratovalnih sredstev položaj popravil. :
. Kljub nizkemu doseganju plana je napredek glede na preteklo leto velik. Navajeni smo gledati uspeh podjetja po tem, kako smo uspeli zadovoljiti tržišče. Ker pa so v letošnjem letu potrebe tržišča izredne, tako da skoraj vse izdelke dobavljamo z zamudo, smo proizvedli v letošnji prvi polovici leta za skoraj 50 % več kot v prvi polovici lanskega leta. Spodnji pregled nam kaže blagovno proizvodnjo v letošnjem in lanskem prvem polletju po stalnih cenah.
Oddelek	I. polletje 1959 v 000 din	I. polletje 1960 v 000 din	%
Montaža avtoelektrike in Nova Gorica	639.573	1,235.636	193,0
Montaža instrumentov	139.307	262.095	135,7
Splošna montaža	1,304.804	1,715.921	131,5
Montaža kinoakustike	424.078.	647.808	152,5
Montaža tel. central	611.895	783.512	128,0
Montaža usmernikov	188.757	236.532	125,6
Selenski stavki	118.941	346.150	291,0
Oddelek Lipnica	19.659	45	-
Ostalo (usluge)	52.986.	20.114	38,0
	3,554.000	5,247.813	147,8
Posebno povečanje izkazujemo pri proizvodnji izdelkov avtoelektrike in pri selenskih stavkih.
Proti koncu meseca junija nam. j e uspelo končati adaptacijo obrata Lipnica in smo že preselili montažo številčnika. Stroje za izdelavo sestavnih delov bomo preselili v prvi. polovici meseca julija. V začetku avgusta bomo začeli s prenosom obdelovalnih strojev v Novo Gorico in s tem znatno zmanjšali transport sestavnih delov, ki jih trenutno še vse izdelujemo v Kranju, saj je sedaj preseljena v novi obrat že skoraj celotna montaža. Vendar bomo te stroje za sedaj postavili le provizorno, ker nam za'dokončno opremo obrata manjka še precej strojev in naprav, ki jih bomo dobili z drugo rekonstrukcijo, ki jo je treba čimprej izvesti. — V obratu Otoče teko še gradbena dela, ki sorazmerno počasi napredujejo.
Največji problem v Kranju je premajhna kapaciteta lakirnice, ki po povečanju proizvodnje števca ni kos vsem nalogam. Že izdelani sestavni deli čakajo pred lakirnico in zasedajo hodnike in delavnice. Zato smo začeli v lakirnici uvajati tretjo izmeno, da bi vsaj delno dobavljali montažam najnujnejše sestavne dele in zmanjšali zastoje na minimum. Zato je trenutno najnujnejša gradnja dodatnih prostorov za lakirnico.
Zaradi stalno naraščajočih problemov in vedno večjih potreb prodajnega oddelka, je nujno, da celotni kolektiv kot en mož zgrabi za delo, da bomo čimbolj izkoristili obstoječe možnosti in da pripravimo tovarno na še znatno večje naloge, ki.se nam obetajo v prihodnjem letu.
Igor Slavec
ŽE TRIČETRT IZVOZNEGA PLANA
Ge upoštevamo povečanje jugoslovanske zunanjetrgovinske pasive (pomeni, da smo veliko več uvozili kot pa-izvozili), ki znaša v I. polletju 1960 blizu 50 milijard dinarjev, potem lahko rečemo, da je bil dosedanji letošnji izvozni uspeh našega podjetja zavesten prispevek kolektiva «Iskre« k zmanjšanju te velike razlike med jugoslovanskim uvozom in izvozom. »Iskra« je za letos planirala izvoz v vrednosti 321.000 dolarjev. Že v prvem polletju pa je bilo izvoženih skupno za 242.724 dolarjev ali 75,5 % celotnega našega izvoznega plana. To nam kaže, da je bil naš polletni plan izvoza večji od predvidevanj, in to zlasti zaradi skrajnega izkoriščanja vseh možnosti za izvoz naših izdelkov v inozemstvo. To je povsem v smislu navodil naših najvišjih organov, da ustvarimo kolikor mogoče več deviz z izvozom kvalitetnih izdelkov, kajti brez izvoza ni uvoza.
tako neverjetno obsežnega razvoja in napredka'sodobne tehnike in industrije. Znatno večji duševni napor, ki nastane zaradi povečane odgovornosti delavca (velike industrijske investicije: stroji, material, orodje, izgube zaradi igmeta’ in tako dalje), pripomore do notranjega nemira, pobitosti, živčne razrvanosti, cb povečanih občutkih in razpoloženju pa lahko delavca privedejo celo do tega, da ga delovno mesto tolikanj nezadovoljiv da ga pusti in si poišče drugo. K temu po svoje prispeva enostavno, mehanično gibanje pri delu, ki človeka-pač ne zadovoljuje, temveč mu celo poveča nezanimanje za delo, kar pa navadno kvarno vpliva na kakovost dela, delovni tempo itd.
Medtem pa bi moral modemi način dela, temelječ na znanstvenih odkritjih in dognanjih, pomeniti neko vrsto ustvarjalnega dela v smislu psihološke sprostitve, ne pa samo delček dobro organizirane avtomatizirane proizvodnje.
Skratka, nekateri zdravstveni strokovnjaki menijo, da nove metode avtomatičnega dela (pospeševanje delovnega ritma, skrajševanje odmorov med delom), niso najbolj prikladne za določene delavce z nižjo strokovno kvalifikacijo, ki težko prenašajo nenehno ponavljanje enostavnih gibov pri takem delu. Enoličnost avtomatiziranega dela pa ima, končno lahko tudi škodljive posledice za varnost delavca pri delu. S povečanjem osredotočenosti na delo in z nenehnim ponavljanjem mehanskih gibov rok, so dani pogoji, tudi za povečanje števila nesreč pri delu, zato priporočajo ti zdravstveni strokovnjaki namesto enega daljšega odmora med delom, več krajših in pa tudi večkratno premeščanje delavcev na druga delovna mesta v istem oddelku, da bi tako določeno delo delavcu ne postalo prekmalu odvratno in škodljivo njegovemu duševnemu razpoloženju.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Največji proizvajalec električne ener-, gije v Evropi je nedvomno Velika Britanija, ki proizvaja povprečno okrog 8,76 milijard KWh. Na drugem mestu je Zahodna'Nemčija z 8,7 milijardami KWh mesečno, Francija 4,88, Italija okrog 4, Švica 1,8, a naša država nekako 200 milijonov 'kWh. Te številke se nanašajo na proizvodnjo električne energije v letu 1959. Največji proizvajalec električne energije na svetu pa so Združene države Amerike s povprečno mesečno zmogljivostjo 66,2 milijarde KWh, medtem ko podatkov o zmogljivostih v elektrarnah Sovjetske zveze niso znani.
MONTAŽA
ELEKTRONSKEGA CENTRA V BEOGRADU KONČANA
V zveznem Zavodu za statistiko v Beogradu so končali z montažo elektronskega centra, -ki bo zamenjal delo 6000 uslužbencev. Strokovnjaki ameriške firme IBM, ki nam je dobavila ta stroj za 1,8 milijona dolarjev,, so končali montažo in preizkusili njegovo de-
lovanje. V elektronskem centru bodo lahko v kratkem začeli 'obdelovati podatke velikih statističnih akcij, kot sta popis prebivalstva in kmetijstva. Vsi podatki velikega popisa prebivalstva, ki naj bi se. začel leta 1961, bodo obdelani v elektronskem centru, in sicer v letu dni, medtem ko podatki popisa iz leta 1953, na klasični način, že zdaj niso dokončno urejeni.
NOV SISTEM ZA PROJEKCIJO FILMOV
Po mesecih je naža prodaja v inozemstvo potekala takole:
	dolarjev	%
januar	29.878	12,3
februar	41.077	16,9
marec	55.210	22,7
april	51.063	21,1
maj	41.436	17,1
junij	24.060	9,9
	242.724	100
Strokovnjaki v laboratorijih Inštituta za proučevanje filmske tehnike v Got-tingenu v Nemčiji, so pred nedavnim izpopolnili nov sistem projeciranja normalnih filmov na široko platno. Pri tem projecirajo film na 25 metrov široko platno s pomočjo samo ene projekcijske kamere in ne, kot je pri nekaterih sistemih, ko uporabljajo tri ali celo več projekcijskih kamer, ki so seveda sinhronizirane. * |
Pri novem sistemu torej ne bo potrebnih več projekcijskih kamer, pač pa le ena sama, s hitrim navpičnim tekom — 75 vrtljajev na minuto in, ki enakomerno razporeja sliko po vsej površini kinematografskega platna. Ta sistem projeciranja filmov na širokem platnu je zasnovan na optičnem triku in sorazmerno počasnem prilagajanju človeškega očesa spremembe slike na kinematografskem platnu. Slike se v projektorju namreč gibljejo precej hitro — 1,25 m v sekundi.
Kaže, da se bo novi sistem, ki mu 'uradno še niso določili dokončnega imena, že y bližnji prihodnosti uveljavil, ker je cenejši in bolj ekonomičen od ostalih sistemov.
PLASTIČNE DELOVNE ROKAVICE
Neko ameriško podjetje je po dolgotrajnem preizkušanju izdelalo delovne rokavice iz posebne plastične snovi, ki so pokazale vsestransko uporabnost, zlasti pri delih s kemikalijami, ki utegnejo škoditi koži na rokah. Te rokavice so zelo elastične, ne prepuščajo, razen tega pa so precej bolj trpežne od navadnih gumijastih rokavic ali rokavic iz določenih plastičnih snovi. Njihova prožnost je tolikšna, da prav nič ne ovirajo gibanja prstov pri še tako zamotanih delovnih operacijah. Rokavice imajo zgoraj vinilsko prevleko, v notranjosti pa mehko pleteno podlogo, ki se razteza ali krči povsem skladno z zgornjo površino rokavic in tako je omogočeno nemoteno prijemanje tudi mokrih predmetov, ker ne zdrsijo. Rokavice so nadalje tudi odporne proti večini kemikalij in mineralnim kislinam ter jih je moč uporabljati malone pri vsakem delu, ki terja delovne rokavice, 'ki naj delavčeve roke : zaščitijo pred škodljivim delovanjem raznih kemikalij, kislin.in strupenih snovi.
nagrajevanje delavcev
V največjem gradbenem podjetju »Krajina« v Banja Luki, je bilo pred kratkim slavnostno zasedanje delavskega sveta ob lO-letriici delavskega samoupravljanja. Od ustanovitve tega pod-
Doslej smo letos torej izvozili v dinarski vrednosti za približno 300 milijonov, kar je okrog 6 % celotne letošnje prodaje. Po skupinah izdelkov pa smo izvozili:
	dolarjev	%
kinoprojektorji in kinoakustične naprave	39.352	16
električni števci in merilni instrumenti.	138.925	57
telefonske centrale	23.230	10
telefonski aparati S	13.665	6
vrtalni stroji in avtoelektrika	7.580	3
selenški usmerniki in stavki	19,972	8
242.724	100
Ti podatki nam kažejo, da je težišče našega letošnjega izvoza v izdelkih merilne tehnike,'oziroma; bolj konkretno — v električnih števcih. To je logična posledica (in vzrok) za povečano proizvodnjo števcev in lahko pričakujemo, da jih bomo v prihodnje izvažali še več. V primerjavi z izvozom števcev je bil izvoz kinoprojektorjev, prav malenkosten, kar je posledica sorazmerno šibkih proizvodnih zmogljivosti, na drugi strani pa velikega povpraševanja po teh izdelkih na domačem tržišču.. Treba pa je pripomniti, da je neizpolnjevanje planskih nalog glede proizvodnje'kinoprojektorjev tipa NP 21 ustvarilo skoraj nemogoč položaj na domačem trgu, v izvozu pa zavračanje in zavlačevanje dobav v inozemstvo. Samo v Turčiji smo zaradi- tega' izgubili precej interesentov, ki so namesto od nas, kupili projektorje v. Italiji, kjer so jim naročene aparature takoj dobavili!
Kakor v prejšnjih letih, so bili tudi v letošnjem prvem polletju naši glavni odjemalci Turčija, Indija, Iran (Perzija), Egipt, Sirija, Libanon irt Vzhodna Nemčija (DDR), ki je prevzela zapoznelo dobavo selenskih stavkov iz lanskega leta.
Kljub vsem težavam, na katere smo naleteli pri izvozu v Turčijo (zakasnele dobave z naše strani in sprememba vlade v Turčiji), je ta država še vedno na prvem mestu v našem izvozu. Letos pa se je pojavila kot novi večji kupec Indija, kar je vsekakor rezultat trgovinskega sporazuma med Indijo in našo državo, ki je bil sklenjen konec preteklega leta. Upati je, da bomo v to državo lahko izvažali še več našega blaga, če bomo le dovolj -disciplinirani. Ta nedisciplina pri dobavah je letos zelo izrazita v odnosu kupcev selenskih stavkov iz Vzhodne Nemčije do nadaljnjih naročil pri »Iskri«. Z največjo težavo so prevzeli zadnjo izdelano količino stavkov, za nova naročila pa se (verjetno zaradi slabe izkušnje lani) nikakor ne. morejo odločiti. Naročili so jih pač drugje. To nas bo morda izučilo, saj je posledica dovolj zgovorna: zmanjšanje proizvodnje-selenskih stavkov. Preveč optimistične napovedi glede možnosti proizvodnje selenskih stavkov v letu 1959 so doživele tako slab zaključek.
Kdor redno zasleduje poročila o izvozu izdelkov naše tovarne, je gotovo takoj opazil, da sta iz seznama kupcev izpadla Čile in Brazilija, kar pa še ne pomeni, da smo ti dve tržišči tudi izgubili. Čile je zaradi elementarnih nesreč, ki so letos zadele to deželo, v precej težkem gospodarskem položaju, zato je zastoj v izvozu v to deželo razumljiv. Z Brazilijo so stvari nekoliko drugačne, zato smo v stalnih stikih in nam bo do konca leta verjetno uspelo spet plasirati določeno količino naših izdelkov, čeprav po precejšnjem premoru.
Z Iranom se posli razvijajo normalno kot v prejšnjih letih, približno na isti višini in v okviru enakih količin. To velja tudi za Egipt in Sirijo.
Ce torej pogledamo našo izvozno dejavnost kot celoto in analiziramo realizacijo izvoznega plana v prvem polletju, pridemo do naslednjih ugotovitev:
Za nastop na svetovnih tržiščih, ob veliki mednarodni konkurenci, smo še vedno pretogi in prepočasni. Naše dolarske cene. so večkrat previsoke, čeprav v glavnem izvažamo, z minimalnim dobičkom. To pomeni, da je naša proizvodnja ali predraga ali pa ne ustrezajo sedanjemu položaju veljavni izvozno-devizni predpisi. Velike težave imamo redno pri zbiranju in komple-tiranju posameznih pošiljk.' Zgodi se na primer, da je v zahtevanem roku izdelan kinoprojektor in ves pribor, odprema pa se zavleče zaradi pomanjkanja filmskih svitkov, ali pa pri telefonskih centralah, ker nimamo pravočasno
pripravljene baterije. So pa celo Se hujši primeri, ko gre tudi za 1 vijak ali napisno tablico. Naravnost tragično pa je stanje z rezervnimi deli, kot tudi z dobavami zobatih koles za pomik filma, telefonskih in mikrofonskih vložkov za telefone in podobno. Ni namreč dovolj, da nekatere izdelke izvažamo, nadvse važno je, da izvožene naprave tudi vedno nemoteno obratujejo. In naša, ne zadnja pripomba — prepočasi uvajamo nove.tipe svojih izdelkov!,
To naše poročilo, misli in pripombe so napisane z edino željo fj; odpraviti napake, ki zavirajo še večjo uveljavitev »Iskre«, tako doma kot v svetu, kar je naša želja, cilj in potreba, ki jo hočemo in tudi moramo doseči!
Igor Slavec
NAŠI PRODAJNI USPEHI V PRVEM POLLETJU
Plan prodaje za letošnje leto je predviden v višini 8,78 milijarde dinarjev, kar je približno za 700 milijonov dinarjev manj kot plan proizvodnje. Ta razlika je nastala zaradi razlik v cenah, ki jih dosežemo pri izvozu našega blaga in pa zaradi rabatov (popustov) v ceni pri prodaji blaga na domačem tržišču. Vse to skupaj je približno 8 % proizvodnega plana. To razliko bomo do konca leta pokrili s prekoračenjem zadanih nalog.
Po panogah je prodajni plan za celo leto 1960 videti takole:
avtoelektrika	2,474.003.000
merilna tehnika in selenski usmerniki	3,204.285.000
kinoakustika	703.969.000
telefonija	2,193.356.000
usluge	206.000.000
8,781.613.000
Iz tega sledi, da je v absolutnih zneskih še vedno močno na prvem mestu prodajna panoga merilne' tehnike in selenskih usmernikov, na drugo mesto pa se je pririnila panoga avtoelektrike, ki je svoje mesto zamenjala s telefonijo.
In kako je potekalo izpolnjevanje plana v, primerjavi z istim obdobjem, lanskega leta po panogah, nam povedo naslednje številke:
Panoga	Prodaja v I. poli. 1959	Prodaja v i poli. 1960	Povečanje ■ %.
avtoelektrika	621.140.000	1,152.273.000	18,5
meril. tehm. in selen	1,272.707.000	1,738.897.000	13,5
kinoakustika	398.844.000	446.192.000	11,0
telefonija	1,111.207.000	1,308.266.000	11,0
usluge	84.491.000	132.051.000	.15,6
skupaj	3,488.391.000	4,777.681.000	13,7
Na j več j e povečanje prodaje z ozirom na isto obdobje lanskega leta je dosegla panoga avtoelektrike 18,5 %, celotna prodaja pa 13,7 %, iz česar lahko sklepamo, da prodaja naših izdelkov poteka v redu, čeravno so v panogi 6 težave S plasmajem selenskih stavkov, ker je odpadel izvoz teh proizvodov v prvem polletju 1960, v panogi kinoakustika težave zaradi neizpolnjenih planskih proizvcdnih nalog (do 31. avgusta 1960 okoli 40 projektorjev v zaostanku). Sicer pa ima vsaka panoga svoje probleme, ki jih skušamo uspešno rešiti v zadovoljstvo kupcev in ISKRE. .
Plan prodaje za I. polletje je torej uspešno izpolnjen (121%) in tudi prodaja v juliju in avgustu je potekala normalno, tako da lahko pričakujemo tudi uspešen zaključek letošnjega poslovnega leta,
--------------------------------------------------------^
TRŽIŠČE TERJA VEDNO V EC NAŠIH IZDELKOV, ZATO JE IZPOLNITEV LETOŠNJEGA PROIZVODNEGA PLANA ODVISNA OD PRIZADEVANJ SLEHERNEGA IZMED NAS!
v_________________________________S________________________J
jetja je bilo doslej v njem zaposlenih okrog 27.000 oseb, od katerih je sodelovalo v delavskem samoupravljanju nad 700 članov delovnega kolektiva. Na tem zasedanju delavskega sveta so z ročnimi urami nagradili vse tiste delavce, ki so v podjetju zaposleni od njegove ustanovitve. — Prav tako so sklenili nagraditi s povečanim dopustom za 1 do 5 dni vse tiste zaposlene, ki delajo v podjetju »Krajina« že po več let. Ti delavci pa naj bi hkrati prejemali tudi po 500 do 1500 din rednega mesečnega dodatka. Končno pa je delavski svet sprejel tudi sklep, po katerem bodo v prihodnje ob sobotah in dnevih pred prazniki delovni čas poročenim ženam zmanjšali na 6 ur.
AVTOMATIZIRANA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Na tekstilnem sejmu v Dornbirnu v Avstriji 'bo nizozemska zveza ' proizvajalcev umetne svile prikazala popolnoma avtomatizirano tekstilno trgovino ■bodočnosti. Ta trgovina bo poslovala brez osebja, ker je pač vsa popolnoma avtomatizirana. Cene za blago se bodo glasile v bodoči evropski valuti »Evro«. Skovani bodo posebni kovanci te valute, s katerimi bodo obiskovalci z uporabo posebnih avtomatov kupovali želeno blago. Postrežno osebje bodo nadomeščale posebne mehanične in elektronske naprave. Blago bodo razkazovali obiskovalcem posebni televizorji. Pojasnila o kakovosti in drugih lastnostih blaga bedo obiskovalcem dajali posebni magnetofonski, trakovi. Na policah bodo kupci lahko dobili vse potrebne priprave in pripomočke za merjenje dolžine rokavov, obsega pasu in tako dalje. Pri izhodu bo popolnoma avtomatizirana registrirna blagajna, ki bo pokazala točen znesek izkupička in vrnila morebitni ostanek v drobižu,
NORMA TUDI ZA KNJIGOVODJE!
Uspešno poslovanje podjetja je v precejšnji meri odvisno tudi- od. pripravljenosti posameznika prispevati k skupnim naporom. Zato je povsem naravno', da se mora notranji organizaciji teh služb posvetiti vsaj toliko pozornosti kot ostalim. Povzemamo- nekaj misli o tem iz glasila delovnega kolektiva »Elektrocentar« iz Sarajeva:
V želji, da bi dosegli'popolno ažurnost in knjigovodje stimulirali za njihovo prizadevanje, smo že leta 1959 začeli z normiranjem knjigovodskih poslov. Uspehi niso izostali, kar je razvidno tudi iz tega, da je bil naš zaključni račun izdelan' mesec dni pred rokom.- Nadurno delo je bilo v gospodarsko računskem sektorju skoraj v celoti odpravljeno, hkrati pa so bili doseženi celo določeni prihranki tako pri izdatkih za osebne dohodke, kot za elektriko, kurjavo itd. Dosegli smo torej tisto, k čemer težijo vsi delavci: k plačilu po delu, od česar imajo koristi tako posamezniki, kakor tudi podjetje in skupnost.
Mirko Ljubič
Na
Ljubljano!
(Nadaljevanje in konec)
9. maj! V zgodnjem jutranjem mraku se zgrinjajo partizanske enote z vseh strani proti Ljubljani. Pehota, strojniški oddelki, minometalcl, kurirji na konjih in kolesih, pa spet pehota — živa reka ljudi in orožja se nezadržno vali po' Dolenjski cesti, da bi čimprej dosegla mesto. Onstran Ljubljane še vedno odmevajo detonacije ročnih bomb in oddaljeni strojniški rafali. Iz-vidniške enote nadaljujejo preganjanje sovražnika proti Gorenjski, kjer se zapira obroč okrog von Leerovega okupatorskega korpusa. Zavidamo tovarišem, ki dokončujejo naše delo in, ki so prvi stopili, na svobodna tla našega mesta.
Pospravili smo topove in se primaknili h glavni cesti. Najraje bi se takoj uvrstil v kolono,/toda vojaški red tega ne dovoljuje.
»Povsod na repu!« se jezijo borci, ki jim to čakanje ni všeč. Zavestna vojaška disciplina komaj kroti razburjenje in nestrpnost, ki raste z vsakim trenutkom. Zdi se, da celo živali čutijo veličino dogajanja: nestrpno žvečijo uzde in se nemirno prestopajo med zaprežnicami.
»•Fantje, ¿apnite gumbe na bluzah ter uredite sebe in orožje. V Ljubljano pojdemo kot. urejena vojaška enota, kot del velike Titove armade!« nas strezni povelje komandanta brigade. — Kdo se ne bi pokoraval povelju, kdo ee ne bi kar najbolje pripravil za sprejem v našem mestu? Nervozno čistimo drug drugega, kot da ne dokončujemo velikega pohoda, temveč, da gremo na sestanek z ljubljenim dekletom.
Le ena stvar moti naš topničarski Ponos, na katero do sedaj nismo -mi-Elili. Naši topovi, pripreženi na kmečke telege, niso videti nič kaj paradni in Po mnenju večine hudo kazijo naš slavnostni pohod. Ogledujemo cevi z vseh strani, toda -nič pametnega nam Pe .pade na misel. To bo hud udarec za ugled naše elitne partizanske enote, če bomo morali tako prozaično cijaziti -topove po slavnostno okrašeni Ljubljani!, ,
»•Zakamuflirajmo jih z zelenjem. — Naj predstavljajo vojaško tajnost«, čine v glavo komandirju druge. Večini se zdi predlog pameten. Tako ubijemo dve muhi na mah in naš ugled bo rešen. Topničarji skočijo do bližnjega grmovja in topovi so kmalu odeti v sveže zelenje, iz katerega strle samo topovske cevi.
■'• »To je pa že globoka ilegala«, se smeje merilec Marko. »To bodo imeli Ljubljančani kaj pometati, koder bomo peljali tole hosto na kolesih!« Borci pa vneto zatikajo zelenje v vse luknje in špranje, tako da bo konspiracija čimpopolnejša.
Toda spet je vozar Nace tisti, ki mu nekaj ni všeč. Roke je potisnil glo-
boko v žepe in mrkega obraza koračil ob koloni. Niti najmanj si ni prizadeval, da bi pomagal, pri kamufliranju topov in vprege, še celo za njegovega zvestega Prama mu ni mar.
»Nace, kaj so pa tebi primrznile roke v žepih? Mar ne boš nič pomagal? Pa tudi Prama bi lahko zakamufliral, saj Ljubljančani tako ali tako ne bodo verjeli, da je to konj!« Borci vneto dražijo Naceta, ko 60 ugotovili, da se v njem nekaj kuha,
»Kdo, jaz? Jaz da bi pomagal pri tem cirkusu? Mar boste Zelenega Jurija po Ljubljani vozili ali nastelj za taka goveda kot ste vi? — Našopirili ste se kot petelini na gnoju in naše pošteno orožje kanite skrivati pred
Branko Sotra:
Partizanski top
Ljubljano!«'se huduje Nace. »Ali naj si še jaz poveznem švabsko čelado na črepinjo, da se bom mestnim »frajlam« zdel bolj vojaku podoben? Ne, kar maličite cevi, mene pa pri tem poslu ne bo zraven!«
Nace je rekel svoj amen in vedeli smo, da bo tako tudi ostalo, pa četudi bi prišlo povelje iz glavnega štaba.
/"»-Ne bodi tako osat,. Nace!«,1 ga miri komandir baterije. Dobričina Nace je najboljši; vozar v diviziji in zato ima tudi pravico reči svojo. »-Vendar, pomisli Nače, kaj’ pa če so v mestu skriti kakšni sovražni-, elementi? Menda ne bomo našega orožja razkazovali komur si bodi!«
Načetova slaba stran je bila politična vzgoja, posebno, s tujkami si ni bil nikoli prav na čistem. Ni se bal ne Nemca, ne Laba, pred »sovražnimi elementi« pa je imel neodrejen strah.: £%■::. Tam od enainštiridesetega se je tolkel z okupatorji vseh barv, toda otipljiv »sovražni element« mu še ni prišel pred mušico... »Ce je torej taka, ni da bi se upiral. Previdnost ni nikoli odveč ...«
Načetova zadrega je -povzročila splošno veselje' med borci. Roke je potegniljiz žepov iri neodločno je stal, ne vedoč ali naj pomaga ali ne.
.Vendar pa smo se le malo zamislili. Možakar ima svoj prav, toda ni-čemmost ima veliko moč. Mišljenja se razdele: za in proti kamuflaži. Končno besedo ima komisar Dušan. »Tovariši, Nace ni rekel neumno! Mar bi bila naša slava večja, če bi se v mesto pripaljali na motoriziranih oklepnikih, na katerih-sedajle beži/naš poraženi sovražnik? Nič nimam -zoper, če se topovi zmerno okrase. Toda to so
Ive Subic:
naši pošteni partizanski topovi in take jih pokažemo našim ljudem!«
Tako je! Resnica je postala naenkrat tako jasna, naš ponos pa še večji. Nace pa se zadovoljno smehlja, češ, pa je spet enkrat po moje!
Pehotne kolone se pričenjajo redčiti. Nad posavskimi hribi vstaja jutranja zarja. Zarja svobode! Prvi sončni žarki zlatijo vse naokrog in dajejo ljudem in orožju veličasten sijaj. Brigada obnemi spričo velikega' trenutka — prišla je vrsta tudi na nas, da se premaknemo proti Ljubljani.
Komandant Boris-opazuje urejanje brigade. Visoko’na konju-daje zadnja navodila za bližnji pohod. Lep je in veličasten kot še nikoli!” Počasi spušča dvignjeno desnico in v zgodnje- jutro zadoni težko pričakovano povelje: .
»Izvidniški vod naprej! Brigada j-g-.i; po baterijah — v. topovsko kolono! — Smer Ljubljana ...«
Po tolikih letih težkega pričakovanja zarožljajo topovi slovenske topniške brigade po trdi cesti proti Rudniku in naprej proti Ljubljani. Redko-, kdaj so bile brigadne enote tako skupaj in še na tako. lepi cesti. Veliko nas je, ponos nam širi prsi,.-
Rudnik! Doživljamo sprejem kot po vsej Dolenjski, samo neprimerno lepše in. -prisrčneje je vse. Ni jezika, ki bi znal opisati veselje iri. .radost, ko -se je srečala Ljubljana s svojimi osvoboditelji.: Vsepovsod se rdeči peterokraka zvezda, na cesto se vsipa . cvet j e in zelenje.. Radostne roke objemajo borce, pozdravljanju in povpraševanju po svojcih ni ne konca, ne kraja. Iz tajnih shramb prihaja; na" dan najboljšo, kar >je sestradano mesto hranilo za riaj-hujšel'Meščani ne vedo, kaj bi ponudili svojim: fantom, kako bi čimbolj
Skozi žične ovire
prepričljivo pokazali svojo hvaležnost in ljubezen. Valovi hrupnega veselja1 se prelivajo čez goste svežnje žice, ki še vedno oklepa osvobojeno mesto. Brigada se mukoma prebija skozi živo gmoto, se ustavlja in zopet poganja .naprej.
V nosu me pričenja neprijetno šče-meti. Mar jokam? Ne, to so živci, ki so v kratkem času doživeli toliko krepkih vtisov, da jih ne morem obvladati. Lepa reč, cmera na konju, ki naj predstavlja osvoboditelja in borca! Skrivaj se ozrem po tovariših, pa tudi njim ni laže. Težko je ustaviti solze radosti na možatem obrazu partizana, ki ga objemajo zveste roke žene in otrok, od katerih se je v mislih za vedno poslavljal pred vsakim ¡bojem ali spopadom. ■ Tudi najhujše krutosti dolge vojne niso mogle zaledeneti mladega srca, da bi ga ne mogel otajati en sam .pogled na "staro mater ali očeta, ki. ponuja sinu. težko prihranjene . cigarete, pri tem pa Se ponosno ozira po sosedih, češ: Glejte, kakšen fant je!
Preveč je tega naenkrat, to mora razrahljati najkrepkejšega moža, preizkušenega heroja. Mi pa smo samo ljudje* golači predrzni, katerim je bilo podarjeno prav vse, od življenja pa do tega -veličastnega razkošja, ki nas obdaja!
Na klancu pri šentjakobski šoli se kolona zagozdi. Trčili smo ob Dalmatince, ki korakajo v /mesto s trnovske strani. Dolgo bo treba čakati, da se pehota prerine skozi ozke ulice starega mesta iri, da se povzpnemo na Grad, kamor-se glasi dnevno povelje.
" Razjaham in sloneč na stebru plinske svetilke opazujem vrvež ljudi, žl-. vali, vozil In orožja. Na prsih možatih borcev pobliskavajo medalje, prešerno odmeva po mestnih ulicah- harmonika partizanskega godca. Vse skupaj, se zdi kot nezadržen veletok, ki preplavlja mestne ulice in odplakuje vse gorje, ki ga je preživelo junaško, mesto. Hej brigade-.,..
Pri srcu pa mi ni prav lahko, sam ne vem zakaj. Bojim se, da bo vse;to prehitro minilo, ali pa, da se ne zbudim in' bo konec teh prelestnih sanj. Zdi se mi, da se poslavljam od nečesa velikega, od dobe, ki je iz otrok .delala može in iz navadnih ljudi heroje. Utrujeni živci si. ne želijo miru in pokoja, temveč se boje, kaj bo prineslo mimo življenje.
K sreči nimam v Ljubljani nikogar, razen daljnih sorodnikov, paše ti so na drugem, koncu mesta. Zato toliko bolj nemoteno opazujem veličastno srečanje, ganljive prizore in tisoč nežnosti, ki. jih Ljubljana izkazuje svojim
fantom.
Na vogalu šentjakobske šole zapazim dve riiični dekleti, ki- me nekam v zadregi, opazujeta. Kri mi stopi y glavo, kajti dekleti sta pravi lepotici, kot jih že dolgo ni uzrlo partizansko . oko. Meni pa je triindvajset let in ne morem- si kaj, da mi pogled ne bi uhajal v njuno smer. Skušam ohraniti dostojanstvenost, zategnem bluzo in pas;
. v zadregi obrnem glavo vstran, kajti
dekleti me le predolgo opazujeta in se dogovarjata nekaj na moj račun. Moja obleka spričo zadnjih dogodkov res ni najbolj čista, morda pa je celo počil kakšen šiv?
Mlajša drži v roki škatlo s cigaretami. Kolikor morem spoznati od daleč, so to slavne predvojne »-Neretva-«, če pomislim, da sem že Zjutraj pokadil zadnje »partizanke«, / ni da bi tako reč jemal vnemar.
»Ti mu jih nesi«, prigovarja mlajša lepotica starejši. »Jaz si ne upam!«
»Saj ne bo vzel!« se umika starejša. »Ta je oficir, poglej našitke! Takile imajo plačo in cigaret mu tudi najbrž ne manjka!«
Ha, partizanski oficir, pa — plača! Zlata Ljubljana, kako si včasih prisrčna in nevedna! Nehote mi uide smeh, ki v trenutku sprosti situacijo. — Hip nato že držim v roki škatlo s sto »Neretvami«, na licu pa začutim poljub.
»Nate, gospod .. Itovariš ... za fante!« In že sta izginili. Nepričakovanega zaklada se je polastil brigadni intendant. Cigarete smo si razdelili pravično in po partizansko. Zdi se mi, . da sem bil ena od zadnjih »žrtev« železnega tovarištva in neomajnih pravic kolektiva!
Čeprav je čakanje ena od bitnih sestavin vojaškega življenja, mi prične vsa reč po malem presedati. Dalmatincev je kot listja in trave, že debelo uro se pomikajo enote mimo nas.
»Pozdravljen, tovariš!« Nekdo mi od zadaj stisne komolec. Hitro se obrnem in pred menoj stoji Zdenka — Go-razdova sestra! Skoraj bi je ne spoznal, takšno dekle se je naredila v teh nekaj letih, odkar sem bil zadnjič pri njih. Na shujšanem licu se ji poznajo sledovi vojne, objokane oči pa dajejo slutiti, da morda že ve kruto resnico. Zmedla me je.
»Vse vem, ničesar mi ni treba pripovedovati!« zaihti dekle. »Naj bi se 1 to zgodilo kjerkoli, samo ne tako blizu. — Dobro, da ni matere doma. Odpeljali so jo v koncentracijsko tabori-
Ive Šubic:
šče in je še ni domov j«
Skoraj zasovražil sem dekle, ki je moralo priti pred oči prav zdaj, da kane kapljo gorja v prekipevajočo čašo veselja. Zakaj, s kakšno pravico? Počakala naj bi, da mine opojnost tega dne. Sicer - pa smo vedno hodili na ostrini med veseljem in žalostjo. Nekam hladno sem stisnil mladenki roko in zamrmral nekaj kot sožalje, naprej pa beseda ni hotela iz ust. Da, bili so tudi taki, ki jim svoboda ni prinesla osebne sreče. Dobitniki v življenjski loteriji smejo biti včasih tudi trdi. Sicer pa se tudi moja dva brata potikata nekje po brigadah, . mlajšemu je komaj štirinajst pomladi. Že več mesecev se nismo videli, kdo ve...?
Zdenka si je otrla oči in mi pogledala globoko v dušo. Razumela je, da ta trenutek nisem/sposoben in na voljan, da bi občutil tuje gorje. V roki je še vedno držala šopek -cvetic, ki
Pomlad na osvobojenem ozemlju
jih je hotela podariti meni ali komurkoli naših.
»Pa oprosti, tovariš, hotela sem samo tako...« Nato pa je s sklonjeno glavo počasi odšla nazaj proti Trnovem. S trudnim korakom se je oddaljevala vedno bolj in bolj in z levico nevede trgala nežne glavice pomladanskega cvetja. Neusmiljeno, cvet za cve-. tom je padal na asfalt in kmalu so jih pregazili trdi vojaški čevlji.
Začutil sem, da sem napravil nekaj zelo grdega, kar se ne bo dalo več popraviti. Saj to je bila tista prava Ljubljana, za katero se je izplačalo boriti, zdaj pa je niti ne poznamo. Planil bi za njo, jo poljubil na čelo — toda bilo je že prepozno. Vojaška disciplina je včasih prav dober vzrok, da ne storiš tistega, za kar ti je pozneje, žal vse življenje.
Reka pehote pričenja splahnevati. Brigada krene naprej, po ozkih ulicah starega mesta prvič zadrdrajo partizanski topovi. Na strmih grajskih dostopih zgrabijo topove krepke roke in jih s precejšnjim naporom, korak za korakom, spravijo na grajsko planoto.
Pod nami Vrvi mesto v slavnostnem razpoloženju. Kakor na dlani opazujemo dolge kolone, ki odhajajo proti Gorenjski, da se združijo z enotami, ki od severa zapirajo obroč okrog razbitih in - bežečih sovražnih ostankov.
Lepo je biti zmagovalec!
Na grajskem stolpu veselo plapola zastava, s peterokrako zvezdo, skupaj z rdečim praporom Gorazda in tovarišev, ki jim ni -bilo dano, da bi doživeli ta veliki trenutek. Topel vetrič veje tam od Orlov in Golovca in nam hladi razgreta čela. Bilo je kot pozdrav od Gorazda im njegovih, ki na mrtvi straži večno varujejo pragove našega mesta.
Brigada je razpostavila topove proti vsem štirim stranem neba: Tukaj smo po dolgih 4 letih in ni je sile, ki bi nas še kdaj pregnala odtod!
Montažni stolp z napisom »Jugoslavija« je vabil na našo razstavo
Maks
Vertačnik
Naša razstava izdelkov za široko potrošnjo v Moskvi
Zvezna zunanjetrgovinska, zbornica FLRJ je organizirala I. jugoslovansko razstavo izdelkov za široko, potrošnjo v Moskvi, od 25. maja do 19. junija 1960. Za to razstavo je bilo v Moskvi izredno zanimanje, posebno še, ker smo razstavili blago, za katerega je v SZ največje povpraševanje. Tudi naša tovarna je sodelovala z izdelki merilne tehnike in s kinoprojektorji.
Do Budimpešte sva bila s tovarišem Dolencem/ sama v kupeju in sva se že veselila, da bo potovanje do Moskve res udobno. Toda v Budimpešti so vstopili novi potniki in kar brž zasedli vsa ležišča. Vročina je bila neznosna, zato sva na vsakem večjem postajališču pohitela na, sveži zrak. Pokrajina prek Madžarske je 'kaj podobna naši Vojvodini — polja, travniki in spet polja, toda vse lepo obdelano.
Prispeli smo v Sovjetsko zvezo, v mesto Cop. Do sem s tovarišem nisva imela nobenih težav, na meji nama celo ni bilo treba odpreti kovčkov. V Čopu smo se zadržali dobre tri ure, ker So na našem spalniku zamenjali celotno podvozje s širšim, 89 centimetrskim, kakršne so železniške proge v Sovjetski zvezi. To delo opravijo mehanizirano. Vagon zapeljejo na poseben tir, ki ima v ustrezni razdalji montirana 4 hidravlična dvigala, po dve in dve na vsaki strani. S temi dvigali vagon dvignejo do potrebne višine in nato zamenjajo garnituro koles, kar vse, skupno s preizkušnjo. zavor, traja približno 40 minut.
Medtem sem si ogledal kolodvor. Prvo, kar mi je vzbudilo pozornost, je bila izredna čistoča, nadalje avtomati z gazirano • vodo, in razlika v času. Kolodvorska ura je namreč kazala 11, moja pa 9. Torej smo morali ure premakniti za 120 minut naprej,
V	menjalnici sva zamenjala dolarje, ki so nama jih dali na naši trgovinski zbornici (3!) in za vsakega dobila po 10 rubljev. Mimogrede sem se. pozanimal, če morda zamenjujejo tudi naše dinarje in so mi povedali, da za 600 dinarjev lahko dobim 15 rubljev.-Z veseljem sem zamenjal vse-svoje dinarje, kajti pot do Moskve je bila še dolga, nisem se pa> mogel načuditi, da • dobim za 600 dinarjev, celo 50 % več rubljev kot za ameriški dolar.
Vožnja se precej vleče, čeprav so železniške proge delno elektrificirane. Vlaki vozijo s povprečno hitrostjo 60 do 80 kilometrov, le na eni izmed prog sva izmerila, da se vozimo s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Na postajah sva videla, da povsod kopljejo in utrjujejo progo zgolj ženske. Moških pri teh delih skoraj ni bilo videti, vsi delavci pa so imeli na rokah platnene rokavice!
V	Kijevu sem se čudil, da so ženske in moški tako slabo oblečeni — v Moskvi bo že bolje, sem si mislil. — Končno smo po 3 dneh prispeli v Moskvo. Že v vlaku sva
kombinirala, v kateri hotel bova šla. Od najinih sopotnikov
—	eden je bil dirigent moskovske opere, drugi pa tenorist, sva dobila vse podatke o hotelih. Nisva pa dobila informacije, da si ne moreš sam izbrati hotela, temveč ti ga določi »Inturist«' v Moskvi. S sopotniki smo se zelo dobro razumeli, no saj so bili ljudje, ki so bili že večkrat izven svojih meja. Moram povedati še primer z brivskim aparatom. Tenorist se je začel briti z električnim brivskim aparatom Philips. Vprašal sem ga, kje ga je kupil, toda on je skoraj užaljeno odgovoril, da je . to sovjetski patent in njihova ■iznajdba. Pogledal sem ga in videl, da je 100% kopija Philipsa z. oznako sovjetske tovarne. Da bi ga prepričali v našo trditev, smo mu pokazali naš Philipsov aparat.. Čudno ga je ogledal, zamenjal glavo' aparata in videl, da se dd vse zamenjati. Edina razlika je bila v tem, da je Philipsov aparat tekel tiho, njegov je pa precej ropotal... Po tem. dogodku je postal tudi on tih. Glede hotela sva si delala nepotrebne skrbi, ker so' tovariši, ki so pripravljali’ razstavo v Moskvi, že. rezervirali za naju hotel, ki je v bližini kolodvora Kijevskaja. Tu smo stanovali vsi, ki smo sodelovali ha razstavi. Malo sem bil razočaran, ko sem bral napis »Gostinica Kijevskaja«. Mislil sem si — ali tu nimajo hotelov, da moram v gostilno?! No*, pa sem se hitro pomiril, ko sem dobil sobo št. 665 in videl, da je to za naše razmere ogromen' hotel in da pomeni »gostinica«
—	hotel. Pred hotelom in v avli je bilo vse polno vzhodnih Nemcev, ki so bili okrašeni z ducati različnih značk. Verjetno so jih dobili pri obiskih različnih tovarn ali pa kupili v trafikah, saj niso drage. Brž ko sva odpravila vse formalnosti v hotelu, sva morala takoj na razstavišče. V bližini našega hotela je. tudi eden največjih kolodvorov podzemeljske' železnice., .Mnogo sem že . slišal o lepotah moskovskega metroja, bil pa šem vedno v dvomu, če je to govorjenje resnično. No, moram priznati, da metro, ni samo najlepši na svetu, temveč tudi tehnično odlično opremljen. Vsake pol minute brze vlaki z brzino 80 do 90 kilometrov. Reka ljudi se premika neprenehoma v vse smeri. Izračunala sva po premičnih stopnicah, ki peljejo ljudi od spodaj navzgor in obratno, da je železnica okoli 60 do 80 metrov pod zemljo. Občutek imaš, da si prišel v gnezdo mravljišča. Takoj mi je bilo jasno, da »metro« prevzema levji del osebnega prometa v Moskvi. Zato tudi ne vidiš na cestah, z izjemo tovornjakov in taksijev, kakšnega večjega avtomobilskega prometa. Po cestah, ki so zelo široke, krožijo še trolejbusi, ki pa niso nikdar polni kot pri nas. V podzemeljski železnici se v začetku
»Jugoslovanska razstava izdelkov za široko potrošnjo«, j® pisalo pred razstavnim paviljonom
Priporočila zbora proizvajalcev delovnim kolektivom občine
Zgraditi smo morali montažno kino dvorano, v kateri smo po ves dam predvajali filme
nisem dobro počutil, to pa zato', ker so te ljudje ogledovali od čevljev pa vse do kravate. Pozneje sem se na tp na-vadil Ne ■ mo-reš zanikati, da si tujec. Po obleki in po gumbih *te spoznajo kot tujca. Naša razstava je bila v »Parku kulture«. To je ogromen park z odlično urejenimi gredami rož, drevja in ostale zelenjave. Uprava tega parka zaposluje 2860 ljudi vseh poklicev. Tu imaš dovolj klopi, pet kinematografov na prostem, plesišča,- gledališča, strelišča, gugalnice itd. Torej tu smo tudi mi. Zelo me je razveselil pred vstopom v park stolp, sestavljen iz jeklenih cevi, na katerem sem prebral »Jugoslavija«. Stolp je bil visok 46 metrov, videti pa je še -mnogo višji, ker je bil napravljen v modernem stilu. Ponoči je bil lepo razsvetljen črke so, bile pa neonske.' Se dva in pol dneva je bilo do otvoritve razstave. V zaprtem paviljonu so končali skoraj že vsa dela in tudi- vsr eksponati so bili v glavnem že postavljeni. Tu so bile razstavljene različne moške in ženske obleke, tekstil, čevlji, gospodinjski aparati, motocikli, kolesa, radio-aparati, televizorji, pohištvo; športne potrebščine, ventilatorji, hladilnice in naši merilni instrumenti. Postavili smo tudi naš normalni in ozkotračni kinoprojektor z ojačevalno napravo. Drugi sestavni del te razstave je bil na prostem. Tu bi morali predvajati naše kratkometražne filme. 'Dobili smo 10 barvnih filmov o naši industriji, v kateri je tudi ISKRA prikazana, o elektrifikaciji, Zagrebški velesejem, Dubrovnik, Boka Kotorska, o lovu, lesni industriji, poljedelstvu in umetnosti. Vsi filmi so bili, izdelani v Ferrania-koloru in ozvočeni v ruskem jeziku. Po projektu, ki smo ga izdelali v, Jugoslaviji, je bilo predvideno, da bomo predvajali , zvečer od 8. do 10. ure. Ne morem povedati, kako sem se začudil, ko mi je direktor paviljona. povedal, da so dali že v časopise, da bomo predvajali ves dan, in to na prostem. Nihče mi ni znal, povedati,, kako si to predstavljajo. Toda pritisk je bil tako velik, da smo morali- rešiti ta problem. Delali smo neprenehoma skoro dva dni in dve noči. Postavili smo iz ^jeklenih cevi paviljon,; dimenzije 25 X 12 X 6 metrov. Bck-rili smo ga s črnim platnom, Za projekcijo pa pustili potrebno odprtino, ker je bila predvajalnica oddaljena približno 6 metrov od zadnje strani naše kino dvorane. Speljati smo morali še okrog ,150 metrov trofaznega podzemeljskega kabla in preurediti aparaturo na 3 X 220 V, ker v Moskvi nimajo napetosti 3 X 380 V. Vse smo pravočasno napravili in. nervozno, čakali, kakšen , bo odziv za našo razstavo. 2e prvi dan je pokazal, da bo obisk večji od vseh pričakovanj. TiscTči so čakali ure in ure na soncu, da so prišli v paviljon. Toda tu moram pripomniti, da smo; vsi mislili, da bodo ljudje šli hitreje skozi paviljon, nismo računali, da se, bodo postavili eden po eden v vrsto in tako ogledovali vsak predmet posebej. Ni bilo nobenega prehitevanja. O vsem so hoteli informacije. Kakšne so povprečne naše plače, koliko stane obleka, sladkor, kruh, radio, televizor, hladilnica, avto itd. Nadalje, če lahko Potujemo iz mesta v mesto in v inozemstvo.
(Nadalj evan j e)
Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Kranj je 2. avgusta razpravljal o uspehih- gospodarstva na področju občine v I^polletju 1960. Pri tem je bil ugotovljen splošni napredek, kar potrjuje za skoraj 20 % večji obseg industrijske proizvodnje na področju kranjske komune. Vsi ti podatki potrjujejo upanje na uspešen zaključek petletnega plana že-v tem letu, saj je bila vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem prvem polletju za 3626 milijonov večja od proizvodnje v istem obdobju lanskega leta. Da pa bi bile naše letošnje naloge uspešno.' izpolnjene, je svet proizvajalcev na tej seji sprejel naslednja priporočila delovnim kolektivom:
1.	Delovni kolektivi naj skrbe, da bo tudi v II. polletju dosežen dosedanji nivo proizvodnje. V tistih kolektivih, kjer je proizvodnja izpod realizacije polletnega plana, naj podrobno analizirajo vzroke zaostanka in osredotočijo vse napore v to, da izpolnijo določeno plansko obveznost. Le uspešna realizacija letnega .plana, ki je hkrati tudi izpolnitev dosedanjega perspektivnega plana predstavlja realno osnovo za nadaljnje planiranje gospodarskega razvoja posamezne gospodarske organizacije.
2.	V komercialnem poslovanju naj gospodarske organizacije zagotove kar najugodnejši plasma svojih proizvodov, da bo dosežen planiran obseg družbenega bruto produkta.
3.	Glede na splošno gospodarsko problematiko naj delovni kolektivi izkoristijo vse možnosti, da povečajo izvoz svojih izdelkov, zlasti takšnih, za katere ni potreben uvožen reprodukcijski material.
4.	Pomembno odgovornost predstavlja za kolektive problematika s področja cen. Organi upravljanja bodo morali s skrbnostjo dobrega gospodarja obravnavati oblikovanje cen, ker bi vsako pretiravanje z družbeno-eko-nomskih vidikov imelo le. negativne posledice. Delovni kolektivi naj si zagotove ekonomsko realno razmerje med poslovnimi stroški in dohodkom.
5.	Delovni ¡kolektivi naj kreditni problematiki posvetijo vso .pozornost, pri čemer naj upoštevajo osnovne smernice, .ki jih dosedanji ukrepi na tem področju zasledujejo. Kljub težavam v posameznih podjetjih naj delovni kolektivi izkoristijo vse možnosti in poiščejo notranje rezerve, ker bo le na tak način mogoče zagotoviti dosedanjo uspešnost proizvodnje in poslovanja. Za uspešno reševanje teh problemov ibo. potrebno vztrajati na doslednem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in odpravljanju vseh pojavov finančne neurejenosti in nediscipline v kreditnem poslovanju. Pri nadaljnjem razdeljevanju dohodka naj delovni kolektivi upoštevajo potrebe po obratnih sredstvih.
6.	Delovni kolektivi naj analizirajo vzroke nizke realizacije investicijske dejavnosti po posameznih podjetjih in naj poskrbijo, da bo investicijski program kar najugodneje realiziran.
7.	Zaposlovanje in produktivnost dela naj delovni kolektivi budno spremljajo. Novo delovno silo naj zaposlujejo le tam, kjer se zagotavlja povečan ekonomski efekt na zaposlenega. Proučevanje gibanja produktivnosti dela naj bo stalna naloga organov upravljanja, hkrati pa naj izpolnjujejo sistem nagrajevanja po delu, da bo zagotovljena realna razdelitev osebnih dohodkov glede na prizadevnost in delovni učinek, ker je to najboljša spodbuda za vsestransko nadaljnje razvijanje gospodarjenja.
8.	Zbor proizvajalcev priporoča delovnim kolektivom, da z obravnavanih stališč, navedenih v .poročilu in v teh priporočilih, na zasedanju delavskega sveta analizirajo rezultate polletnega gospodarjenja v posameznem podjetju in za uspešno nadaljnje gospodarjenje sprejmejo ustrezne sklepe, ki naj jih posredujejo zboru proizvajalcev.
Predsednik Združene arabske republike Naser si je v spremstvu predsednika Tita ogledal razstavni del proizvajalne skupnosti: »Saturnus« — »Iskra« — »Rudi Cajevac«— Foto Staut
IZDELKI »IS1 SEJMIH SO i VISO!
V	juniju je bil' na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani doslej. . največji avtomobilski mednarodni salon v državi. Poleg inozemskih avtomobilskih .in motornih tovarn, so svoje kvalitetne izdelke avtomobilske in motorne industrije razstavila tudi vsa jugoslovanska podjetja s tega področja, kakor tpdi podjetja, ki sodelujejo kot kooperanti v proizvodnji avtomobilov in motorjev pri nas.
V	tem avtomobilskem salonu -je razstavljala tudi »Iskra«, in
sicer skupno z drugima dvema velikima proizvajalcema, opreme za avtomobilsko in motorno industrij o, s tovarnama »Saturnus« v Ljubljani in s tovarno »Rudi Čajevac«. Naše podjetje je razstavilo . svoje izdelke avtoelek-trike, ki so vzbujali splošno pozornost.
Pogled v paviljon »Saturnus«, »Iskra«, »Rudi Cajavec« — Foto Staut
Tovarna »Iskra« j e kot članica združenja »Avtomacija« v juniju letos sodelovala tudi na-mednarodnem sejmu kemične industrije na novem velesejemskem prostoru v Beogradu. Tu je naše podjetje, skupno z ostalimi iz združenja, razstavilo nekatere elemente za avtomatizacijo. Posnetek na levi kaže del paviljona, v katerem so bili razstavljeni eksponati »Iskre« in ostalih podjetij za avtomatizacijo v naši industriji. Razstavljeni izdelki s tega področja kažejo, da si tudi pri nas avtomatizacija nezadržno utira pot v sodobno proizvodnjo,
I NA LETOŠNJIH IJALI ZANIMANJE
gostov
Letošnji jubilejni X. gorenjski sejem je bil prav gotovo doslej največja tovrstna prireditev v Kranju, saj ga je obiskalo nad 90.000 domačih in tujih obiskovalcev, kar je znak, da si je sejem osvojil prebivalstvo Gorenjske. Še posebna značilnost letošnjega gorenjskega sejma so bile nekatere vzporedne razstave, kot razstava ob 900-letnici mesta Kranja, kulinarična in turistična razstava, zlasti pa to, da so si obiskovalci X. gorenjskega sejma lahko pri večini, razstavljavcev nakupili raznovrstno razstavljeno, blago, in to z določenim popustom. To priložnost so obiskovalci seveda v polni meri izkoristili,
Salon avtomobilov in v' njem naš paviljon si je oglodal tov. Aleksander Rankovie
kar je prikazal tudi gospodarski račun sejma, saj je bilo sklenjenih za lepo vsoto pogodb, prav tako pa so razstavljavci prodali malone vse izdelke, ki so .jih pripeljali na sejem. Med razstavljavci je bila tudi- naša tovarna* kakor navadno vsa ta leta. V posebni kino dvorani so po' nekajkrat na dan predvajali risane in kratkometražne ter turistične filme, v posebni, lično urejeni koji pa so bila obiskovalcem sejma na razpolago dinama za dvokolesa in stenske ure tipa »Jerica«. Oba naša izdelka so obiskovalci sejma skoraj v celoti pokupili, ker vedo za kvaliteto teh izdelkov. Na slikah naša kino dvorana in koja, kjer je bilo vse dni sejma zelo živahno.
Fortunat Orehek
Znamenita Begava džamija s Sahat kulo
Naša naj mlajša področna prodajnp-servisna organizacija je v Sarajevu. — Osnovana je bila v septembru preteklega leta, v sedanjem lokalu v Brankovi ulici. Poleg je predstavništvo tovarne motorjev »Tomos« iz Kopra. Lokal je povsem moderno urejen.
.Kolektiv, ima svoj..sindikalni pododbor, ki uspešno- deluje. Zanimivo je, kako sc' organizirali sindikalni na katerega so povabili' tudinaju.
Športni rekviziti, ki jim jih. je dal tovarniški sindikalni odbor, so bili na pikniku dobro uporabljeni. Tov., direktor Vukičevič me je zaprosil, naj se tovarniškemu " sindikalnemu odboru javno zahvalim za to pomoč.-
V prijetni letoviški kraj Kiseljak, smo se odpeljali z avtomobilom v dveh skupinah. Prva skupina, ki je odšla že navsezgodaj, je poskrbela, da ne bi bili čez dan lačni. Fehim je. napravil dobro kupčijo. Kupil je jagnje, ki. smo ga spekli na ražnju. Ko so pripravljali kosilo, smo izkoristili-čas za vrsto tekmovanj. Pomerili smo se v nogometu, streljanju in odbojki. Deklpta so tekmovala v badmingtoinu. Ne morem pre^ zreti temperamentne tov. .Rade, ki se je izkazala kot zanesljiv nogometni vratar. Tov.. Pflaum si je rešil vojaško čast in si delil s tov. Perom:!. in 2. mesto v streljanju z zračno puško..
Dekleta sp se izkazala in pripravila pravo gostijo's srbsko solaio in jagnjetino. Tov. Biba je opravičila ime gospodinje,. za kar smo jo določili. Žejo pa smo si gasili s pristno mostarsko žilavko.
Dobro razpoloženi Smo se': odpeljali k izviru Bosne. Bosna nastane iz. več izvirov. Okolica je en. satn lep park. Potočki, ki izvirajo sredi- -parka, se prepletajo in združujejo. Vmesni- predeli so .povezani z mostički. Prijeten, hlad, ki je vel od izvirov, je ugodno preganjal- vsiljivo vročino.
izlet,
Pogled na stari del Sarajeva — Baščaršijo. V oizadju Trebevič
Nekaj dni med Iskrani v Sarajevu
Začetne težave s. prostori in osebjem so prešle,- toda potrebe servisne službe narekujejo še občutno povečanje servisne delavnice.
Kolektiv ima največ težav z vzgojo trga. Nepoznavanje naših artiklov tali napačno tolmačenje prospektov, povzroča- precej nesporazumov in nepotrebnega dela.
V	Sarajevu je bil v dneh od 6. do
9.	julija seminar o merilnih inštrumentih in selenskih usmernikih. V ta namen sva- odpotovala s tov. Pflaumom v Sarajevo.
Seminar je obiskovalo 15 predstavnikov zainteresiranih trgovskih in industrijskih podjetij. Glavni namen-seminarja je bil seznaniti' trgovsko mrežo z našimi artikli, in tolmačenje prospektov. Poudarek pa je bil na podatkih, ki so potrebni za naročanje.
V	prostem času so nama prijazni Sarajevski »Iskrani« razkazali znamenitosti in lepote Sarajeva in okolice.
Beno D ečman
Prisrčno srečanje s kolektivom v Novi Gorici
Izletniki iz navijalnice pred obratom v Novi Gorici
Foto:. Rado
Gremo! so sklenili v oddelku navijalnice.
Gremo v Šempeter, da vidimo, kako delajo znanke in znanci, ki so ‘se priučili v naši tovarni, in kakšen je naš novi obrat.
Načrti in lepa vožnja
z mojstrsko roko vodil avtobus po nevarnih serpentinah. Vse težave in skrbi pa so minile, ko smo se ustavili ob Kugyjevem spomeniku, velikem ljubitelju Julijskih Alp. Obvezno fotografiranje je tod skoraj v modi, zato tudi to pot ni bilo izjeme.
Ob Soči
Tovariš Majcen je postal delaven propagator te zamisli,' in da bi svoje sodelavce še bolj zadovoljil, si je omislil smer poti: Kranjska gora—Vršič—Trenta—Nova Gorica.
Kdo ne bi bil vesel, če ne delovni člani navijalnice, ki so videli (nekateri prvič v življenju!) vso čudovito pot preko Vršiča, se na vrhu okepali s snegom in se niso zmenili za nekaj deževnih kapljic, ki so jih megle prenašale preko Prisojnika in jih odlagale na bližnjo Mojstrovko.
Transturistov avtobus (54-sedežni) je bil kar prevelik za ostre ovinke onstran Vršiča; marsikomu je bilo tesno pri srcu ob pogledu na odsekane strmine — šofer pa je
»Krasna si, bistra hči planin!« — je zapel o. Soči goriški pesnik Simon Gregorčič. In res: navdušenje ob izviru Soče je bilo pristno in ko smo spremljali tok reke in se čudili prelestni modrini — se nismo več čudili navdušenim ‘be-.mdamgof iškega slavčka, čigar kip smo .videli v Kobaridu, ki pa nas ni navdušil, kot tudi ni domačine -^je preveč »moderen«.
Rože, povsod same rože
Razen naravnih krasot je bilo še nekaj, kar nas je navdušilo: Rože! Da, vse hiše, čeprav pod skorjo zapu-
Pogled na Sarajevo ob Miljacki s poslopjem Ljudske skupščine v ozadju in Principovim mostom na desni
Peš smo se vrnili do Ilidže, kjer smo prebili ob zvokih plesnega ansambla na terasi hotela ostanek prijetnega dne.
Na kraju izleta me je tov. direktor Vukičevič vprašal, če mi je bil izlet všeč. Brez premisleka sem mu lahko odgovoril, da sem prijetno presenečen nad prijateljskim vzdušjem med ko1 lektivom in nad lepotami okolice Sarajeva.
Članom kolektiva »Iskra« - Sarajevo želimo uspeha pri naši skupni borbi za deset milijard!
ZAHVALA
Podpisana Marija Žgajnar, vdova s štirimi-otroki po Francu Žgajnarju, se Izvršnemu odboru sindikalne podružnice »Iskra« prav lepo zahvaljujem za denarno pomoč 15.000 din.
Marija Žgajnar
žčenosti ali starosti, oziroma zaradi sledov vojne — so žarele v rožah. Te rože so kot: odsev notranjega življenja teh ljudi, ki se bore za prgišče dobre zemlje in'ki jim v trdi borbi desetletij ni spremenilo mehkih slovanskih duš.
Na cilju
Nova Gorica je gorela v soncu, čeprav mu je kopica oblakov delala precejšnje preglavice. Kratka pot preko hriba in že smo skočili v Šempeter, kraj našega novega oDrata. Se okoli ovinka in...
ISKRA! ISKRA.. .j je zadonelo po vsem avtobusu. Nekaj toplega nam je leglo v naša srca... Res, nam tako poznani napis je prijetno vznemiril naša čustva, zato se nismo čudili, ko je nekdo dejal: »Pa smo spet doma!« — Veselo razburjeni smo naglo izstopili in že zagledali predstavnike tovarne, ki so nas prijazno sprejeli, tovariš direktor Seljak pa je zaželel dobrodošlico — kot prvemu večjemu obisku iz matične tovarne.
V drugem oddelku smo bili priča prisrčnim snidenjem med bivšimi »učitelji« in »učenci« iz navijalnice. Toliko čudovitih prizorov in prijateljskih pomenkov zmorejo le ljudje, ki jih vežejo iste misli in smotri. Bilo je, kot bi se zbrala za velik praznik velika družina, da si pove o vsem lepem pa tudi o težavah. Po ogledu smo se fotografirali pred poslopjem in odšli v bližnjo restavracijo, kjer. smo si utešili žejo, pa tudi. drugih dobrot se nismo branili. Aco Cerče je trdil, da takega sladoleda, kot je v Šempetru, ni, na svetu, kar mu je potrdil tudi tovariš Vili Krivec — zato smo pač morali v to žrtev privoliti — žal pa nam mi bilo: sladoled je bil odličen! Med pogovorom smo vprašali
Čerčetovo ženo, kako se . počuti v Šempetru (mimogrede povem, da izredno dobro izgleda!), in da naj po pravici pove.
»O da, lepo in luštno je v Šempetru ... toda čez Kranj ga ni!« je hitro dodala.
Kako diplomatski odgovor — vendar je tako laskal našim srcem, da je dobila dvojni sladoled — »najboljši na svctu!«:
Preselili smo se v bližnji Dornberk, kamor je prišla tudi mladina iz našega obrata. Aco je v nagovoru pozdravil to srečanje kot znak dobrega sodelovanja, ki ne sme ostati osamljeno, ifi Nato je zapela trobenta, harmonika se je prešerno raztegnila — staro in mlado pa se je zavrtelo v prijetnem ritmu.
In konec.. ..
Da, konec! p] Mnogo potu je steklo. Neutrudni v plesu so bili tudi seniorji, da o mladini, ki jim je vsak ples prepočasen — ne govorim. V naj večjem razmahu in prijetnem razvedrilu pa je zagrmelo, kratek piš in že so se zatvomice odprle. Naš pregovor, da lije kot iz škafa, je tudi to pot obveljal. Veselja je bilo konec. Se Lojzeta je zjezilo, ki za dež ni posebno občutljiv. Prijel je steklenico Radenske, si nalil kozarec in s pretresljivim glasom zaklical: »Odslej bom pil samo slatino —nobenega vina več!«
S težkim srcem smo se poslovili. Mladina bi rajala že in še. Ura pa je bila neizprosna. Odšli smo z mislijo, da to ni bilo zadnjič; srečanje je bilo prelepo, da bi ga pozabili.
OBRATNE
DOLENC Franc, delavec v. ¡bakelitni delavnici je 10. maja 1960 s kazalcem desne roke prišel v režo med odpiralno glavo in ogrodje stroja, kjer ši je Stisnil konec prsta. Izgubljenih 12 delovnih dni. Vzrok — naglica.
SVEGELJ Štefka, delavka na stiskalnicah, si je 9. maja poškodovala sredinec leve roke, ker je z nogo prehitro vklopila stroj. Izgubljenih 20 delovnih dni. Vzrok — neprevidnost in hitrost pri delu.
TOiPORIŠ Franc, delavec v galvani-ki, se je 4. maja zadel z levico ob naložen zaboj z nasproti vozečim sodelavcem na hodniku. Vzrok — prenatrpanost v hodniku.. Izgubljena dva delovna dneva.
BAJŽELJ Tončka, delavka v vrtal-nici, se je 13. maja urezala v dlan leve roke, ker ji je sveder spodletel. Izgubljenih 14 delovnih dni. Vzrok — hitrost in neprevidnost.
OBID Henrik, električar; v kalilnici je nastal 11. maja pri privitju varovalke močan obločnj- ogenj, ki mu je povzročil opekline po desni roki. Izgubljeni 4 delovni dnevi. Vzrok — segrevanje kontaktov zaradi obremenitve in slabe dimenzije.
KALAN Janez, strugar v odseku merilnih naprav, se, je 12. maja sklonil po orodje ter se pri tem ob priključni vijak instrumenta urezal v levo uho.. Vzrok — prenatrpanost v prostoru. Izgubljenih 6 delovnih dni.
SEKNE Franc, delavec, je pri pometanju prostorov 28. aprila dvignil želez-
NESREČE
no ploščo, ki mu je zdrsnila iz roke in mu padla na palec leve noge. Izgubljenih 27 delovnih dni. Vzrok — neprevidnost, ker je ploščo držal samo z eno. reko.
LAHOVEC Marjan, zidar, se je dne
19.	maja pri žaganju na sekularki urezal v sredinec desne roke. Izgubljeni 3 delovni dnevi.
DREMPETIČ Blaž, delavec, 17. maja, ko je stopil na železno palico, se mu je ta zakotalila tako, da je padel iri se udaril v palec in zapestje desne roke. Izgubljenih 14 delovnih dni. Vzrok —, prenatrpanost prostora.
, BREJC Lado, mizar, je dobil poškodbo nosu, ker mu je ' obžagani košček lesa priletel na .nos. Zgodilo se je dne
20.	maja. Vzrok — konstrukcijska hiba, ker razrezni klin ni premakljiv. Izgubljenih 8 delovnih dni.; ;
GOGALA Jaroslav je zaradi infekcije žuljev na 'desni ¡roki boloval od 4. maja dalje 21 delovnih dni.
ANŽIČ Angelca, delavka v navijal-nici, se je 18. maja urezala. z bakreno žico v palec leve in sredinec desne roke. Izgubljena dva delovna dneva — Vzrok — neprevidnost. •
ČEBAŠEK Anton, skladiščnik, je 23. maja potegnil iz kolobarja žico, ki ga je oplazila po desnem očesu. Izgubljenih 8 delovnih dni. Vzrok — neprevidnost. .
PODREPŠEK Milah,. transportni delavec, je hotel 21. maja po' dolžini prežagati desko, v kateri je bil žebelj, ki je povzročil pritegnitev roke k žagi ter
si poškodoval palec leve roke. Vzrok — neprevidnost in pomanjkanje strokovnosti.
BILBAN Mirko, brusilec, se je vračal 26. maja iz internata IKŠ in se pred mizarsko delavnico udaril v levo roko. Izgubljena dva delovna dneva. Vzrok
—	deska.
SKODLAR Vinko, strugar,- se je dne 30. maja pri prekladanju zabojev urezal na estružek v kazalec desne roke. Izgubljenih 9 delovnih -dni. Vzrok — ostružek, ki je bil zadrt v zaboja
SUMRADA Anton, skladiščnik, je 9. maja skladal zaboje s pločevino. Ker je bil zaboj že slab, se mu je stranica odtrgala, teža zaboja ga je pritisnila k tlom — bolečine v križu. Izgubljenih 34 delovnih dni. Vzrok — slab zaboj.
PAVEC Ivan, delavec v vzdrževanju strojev, 27. maja mu je padel na desni palec strojni primož. Izgubljenih 22 delovnih dni. Vzrok — naglica.
-TIČAR Ludvik, ključavničar; 1. junija ga je zagrabil sveder in mu poškodoval palec in kazalec leve roke. Vzrok
—	neprevidnost. Izgubljeni 3 delovni dnevi. . .
PEČNIK ALBERT, mazalec strojev, je 4. junija stopil na palico okroglega železa in ši pri tem zvil desno nogo. Izgubljenih 12 delovnih dni. Vzrok — neprevidnost.
TOMAN Janez ključavničar, Se je 7. junija pri zlaganju komadov v zaboj urezal v levo dlan. Izgubljenih 7 delovnih dni. Vzrok — ker ni uporabljal zaščitnih rokavic.
LENART Stane, transportni delavec, si je 2. junija pri iztovarjanju kamiona s sodom gorilnega špirita poškodoval palec leve roke. Vzrok — neprevidnost.
Tehnični direktor »Iskre«, tovariš ing. Milan Železnik, predsednik upravnega odbora, tovariš Vlado Sodin in šef proizvodnje, tovariš ing. Alojz Grčar so konec julija v našem novem obratu v Lipnici sprejeli g. Slusserja, pomočnika šefa za industrijo pri Misiji-ameriške tehnične pomoči — ¡CA v Beogradu in g. Fairbanksa, eksperta za tehnično pomoč in rezno orodje, oba z ameriške ambasade v Beogradu.
Oba ugledna gn*ta sta 'e podrobneje zanimala za delo in organizacijo novega obrata v Lipnici in si ogledala posamezne oddelke, urejene povsem sodobno. O tem, kako posluje obrat v Lipnici, kaj je njegova proizvodna naloga in kakšne so njegove nadaljnje perspektive, je gostoma tolmačil teh-
Strokovni
obisk
z ambasade ZDA v Lipnici
nični direktor, tovariš inženir Železnik. Številna so bila vprašanja, na katera sta gosta terjala odgovor že med samim ogledom oddelkov obrata v Lipnici, zlasti ■ pa še na razgovoru po ogledu tovarne.
G. Slusser in Fairbanks sta pozneje prišla tudi v Kranj, kjer sta si ogledala nekatere oddelke tovarne »Iskra« in-se razgovarjala s številnimi strokovnjaki.
■ -Jan-
Gomji trije posnetki kažejo ugledna gosta z ameriške ambasade med ogledom oddelkov v obratu Lipnica
Fotografije; Edo Primožič
Ivanka Jelenc — tokrat za spremembo me v padalski opremi, pač pa za delovno mizo v tovarni — Foto Edo Primožič
Y svoji sredi imamo svetovno prvakinjo v padalskih skokih
Pravzaprav je že precej dolgo »pri hiši« in tudi iz lanske 3. številke revije »Iskra« jo že poznamo, toda kljub temu zasluži, da tudi letos spregovorimo o njej. Ivanka Jelenc je ta, ki smo ji to pot odmerili nekaj vrstic ob svetovnem rekordu, ki ga je bila dosegla 18. julija, na treningu v Zveznem letalskem centru v Vršcu.
Po marljivem delu v. oddelku za konstrukcijo orodja, kjer Ivanka dela kot tehnična risarka, se predvsem rada že nekaj let sem, ukvarja s padalstvom. Ta lepi, a zahtevni šport se ji je tolikanj priljubil, da zdaj pravzaprav sleherno svojo presto uro preživi na leta-
lišču kjer si 'iz dneva v dan nabira nove izkušnje in znanje ter z novimi padalskimi skoki povečuje-število tistih, ki' so ji prinesli Srebrni C padalsko diplomo, zlasti pa še znanje, na. račun katerega je bila med našimi najboljšimi padalkami tudi določena V jugoslovansko padalsko reprezentanco za' mednarodne nastope in za sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Kot članica kranjskega Aero-kluba »Stane Žagar«, največkrat skače na letališču Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, prav dobro pa jo poznajo po njenih dovršenih skokih tudi po drugih letališčih Slovenije, kamor ob letalskih prireditvah
tako radi prihitijo desettisoči ljubiteljev športnega letalstva. Tiha in skromna, nikdar pretirano ponosna na svoje uspehe .in znanje, je Ivanka Jelenc s svojim letošnjim .padalskim udejstvovanjem zares prijetno presenetila! Ne le, . da. je v letošnji, dokaj skromni in zaradi vremena pičli letalski sezoni, že precej povišala število opravljenih padalskih skokov, temveč je na treningu v Vršcu dosegla celo pomemben rekord v državnem, in svetovnem merilu in tako nanjo' lahko, računamo tudi v mednarodnih srečanjih padalcev, kjer bo naš padalski šport prav gotovo uspešno zastopala. Pri nočnem skoku z višine 1000 metrov : je namreč pristala le 3,53 metra od cilja in tako krepko prekosila dosedanji svetovni rekord znane sovjetske padalke Aleksandre Kolšugi-ne, ki je pri Svojem rekordnem skoku pristala 7,28 metra' od cilja'. S' tem odličnim Skokom, ki ji je prinesel naslov svetovne rekorderke., v tej. disciplini padšlskih skokov, je Ivanka Jelenc pomnožila krog znanih jugoslovanskih športnih letalcev, ki šo. postavili vrsto svetovnih rekordov v jadralnem in motornem letalstvu ter v padalskih skokih.
Ob tem dogodku mi je vendarle uspelo iz sicer dokaj redkobesedne Ivanke »iztisniti« skromno izjavo b njenem lepem športnem uspehu.
\ »Kako dolgo že skačete?«
. .»Letos poteka že. osmo leto!«
»Povejte, prosim, kako ste postavila svetovni rekord v Vršcu!«
»Pravzaprav niti sama dobro ne vem, kako je bilo. Zdaj’,:! ko je za menoj, imam občutek, da je bilo vse ‘ skupaj dokaj enostavno, čeprav sem bila med skokoma . drugačnih misli'. Določili so, da bomo opravili nočne skoke s 1.000' metrov na ..cilj; da bi izboljšali jugoslovanski državni rekord v tej disciplini. Prišla je- končno vrsta tudi name. Odskočila sem in kot navadno skušala krmarili padalo čim bliže k središču osvetljenega kroga na letališču. Ponoči je' to. precej teže, ker zaradi teme ne moreš natančneje določiti ;višine. No, kljub temu, sém prvič pristala samo 2.60 m od središča kroga. To je bil zame in za vse na letališču dokaj nepričakovan rezultat, zato so mi svetovali, naj poskusim še enkrat doseči, tak Uspeh, pa bom morda izboljšala razen državnega, celo svetovni rekord. Skočila sem še enkrat in uspelo mi je tudi to pot. Dosegla, sem nov svetovni re-(tord in sem seveda tega svojega, do-!lej naj več j ega padalskega uspeha zelo vesela!«.'
»In vaši-načrti in želje?»
■ »Doseči čim boljše rezultate in predvsem še — skakati!«
-Jan-
Udeležeaici tečaja za visoko kvalifikacijo se zahvaljujemo upravnemu odboru in delavskemu svetu, da sta nam omogočila obisk tega tečaja. Še posebej pa se zahvaljujemo predavateljem za njihovo požrtvovalnost, kajti njihov uspeh je bil .tudi naš uspeh.
Udeleženci tečaja za VK
S POTAPLJAČI »REZAČA«
Z letošnjega prij-etnega dopusta . v Verudi, lepem in razvijajočem se letovišču ob istrski, obali, sem si nabral lepih vtisov, še najbolj z veseljem pa se spominjam dopoldneva 15. julija (malo tudi zato, ker sem se spomnil, -da je ta dan pri naš v tovarni plača, ali po naše — en dan življenja!), ki 'smo ga nekateri člani naše izmene preživeli skupno s šestnajst-člansko posadko ladje »Rezač«, splitskega podjetja -»Bro-dospas«, ki nekako tri milje o-d o-bale reže v letu 1944 potopljeno 12.000 tonsko italijansko. potniško tovorno ladjo. V devetih urah našega bivanja s to posadko smo prav narahlo poškilili v dokaj težko, življenje in -delo tega, pravzaprav malo številnega -delovnega kolektiva, ki globoko v morju reže stare la-dje in oškr-
Besedilo in fotografije Janko Čolnar
Ladjo- na delo-viš-ču najprej krepko privežejo- s štiiimi vrvmi na plulače
Na zadnjem delu ladje je kopica strojev ion agregatov, -potrebnih pri težavnem delu potapljačev
buje naše železarne z velikimi količi-:nami starega železja. Ta naš izlet z izredno prijazno posadko »Rezača« nam bo vsekakor -dolgo ostal v spominu in sem prepričan, -da bo opis dela vrlih potapljačev marsikaterega naših 'bralcev zanimal. Skušal bom njihovo delo čimbolj nazorno opisati, saj so se vsi člani posadke, c-d kapitana pa do slednjega mišičavega mornarja zares trudili, da bi jih v teh kratkih uricah čim bolje spo-znali in se dodobra seznanili z njihovim zahtevnim in napornim -delom. Začelo pa se je takole.
Sedeli smo na terasi ob morju in kot vselej »sestradani« pričakovali, kdaj se nas bodo usmilili.z večerjo. Ob pomolu je bila privezana ladja »Rezač«, kateri pa nihče od nas ni vedel prave naloge.
Prek telesnega perila še debelo volneno perilo — pod vodo ni preveč »soparno«
Modrovali smo o njej, ko nas je za hnbtom neznani glas opozoril, da to ni stara škatla, ki da se komaj še giblje po morju, pač pa le 14 let stara, y Združenih .državah Amerike izdelana ladja, katere posadka je doslej za jeseniško železarno-narezala že na tisoče ton starega železa s. potopljenih' ladij. Mož, ki je s svojim pojasnilom prekinil našo »strokovno« razpravo, je bil strojnik z ladje, ker je zasumil, da nas ladja zanima, nas je prijazno povabil na ogled, kar smo seveda prav radi sprejeli.
Kljub težkemu pričakovanju večerje smo sledili strojniku, ki nam je razkazal naprave in stroje na ladji, ko^ mandni most . in tesne • kabine za posadko. V kuhinji so nas »zalili« z dobrim belim vinom, potem pa je med kramljanj em z nekaterimi člani posadse »Rezača« padlo nepričakovano povabilo,
Za delo pod vodo so potrebni posebni »salonarji« — usnjeni čevlji z jeklenim oprstjem in podplati
naj bi naslednje jutro s potapljači odpluli na delo. Neverjetno hitro, smo bili navdušeni za to potovanje, ki si ga vsak dan pač ne moreš privoščiti.
»Torej, ne pozabite sf, odplujemo točno ob 6. zjutraj!« so nam dobrodušni mornarji zaklicali v slovo, ko smo se vračali v restavracijo.	/
Zjutraj smo bili na pomolu že dobre četrt ure pred odhodom, dodobra oboroženi z radovednostjo, ki pa smo ji dali duška šele, ko je »Rezač« dvignil sidro in je pomol ostal daleč za razpenjenimi valovi, ki jih je delal ladijski vijak. S hitrostjo. 8 morskih milj na uro smo odpluli iz tesnega zaliva na odprto morje in po približno polurni vožnji ugledali sredi morja s plutačami in starimi sodi označeni-krog.
»Tu spodaj, v globini kakih 40 metrov leži potopljena ladja,, ki jo režemo ■že tretje leto,« nam je pojasnil kapitan ladje »Rezač«. Ladja je zaplula v sredo tega kroga, nato pa sta dva mornarja z motornim čolnom začela krožiti okrog »Rezača« in ga slednjič s štirimi močnimi vrvmi privezala k plutačam, da valovi ladje med delom . ne. bi zanesli predaleč od delovnega mesta. 7
Potopljena ladja leži tri irorske milje od . obale in posadka »Rezača« vsako
Med vrlimi mornarji na
»Rezaču-« smo srečali tudi — Slovenca, Janeza Pšeničnika iz Savinjske doline, ki je že nekaj let vnet mornar. Z njim vred nas je bilo tedaj na ladji kar šest Janezov
jutro. prihaja tu sem, da od velikega železnega trupa potopljenega italijanskega tovornjaka odreže po nekaj deset ton : železa. Že med plovbo iz Verude proti odprtemu morju se navadno prično priprave za naporno delo potapljačev. Na rezanje z električnimi varilnimi aparati odhajata v globino po. dva potapljača hkrati. Njun vsakodnevni delovni čas pod vodo traja približno tri-četrt ure, nato pa se dve uri postopno dvigata nazaj na površje,, ker bi pri hitrejšem dviganju zlahka dobila tako imenovano kesonsko bolezen, ki jo povzroči prehitra sprememba pritiska in
Tako kapitan ladje navaja svojega petletnega sina Srdžana na morje
pa prevelika količina dušika,' ki se potapljaču nabere v žilah. Ob začetku te bolezni začuti potapljač revmatizmu podobne, vendar še hujše bolečine, nato nastopijo krvavitve iz ušes, nosu in ust, končno pa nastopi neizogibna smrt. Zato se morajo potapljači pri dviganju iz globine za določen čas ustavljati vsake tri metre in zato njihovo dviganje iz globine približno 40 metrov, traja okrog flve uri.
Pred potopom si potapljač na svoje telesno perilo obleče še debelo volneno perilo, nato pa s pomočjo tovarišev zleze v prostoren kombinezon iž gumiranega platna (jadrovine).' Čez ramena in oprsje mu nato poveznejo jekleni oprsnik, ki z gumijasto tesnilko_ vodotesno zapre .potapljača v kombinezon. Potem, ko si je obul težke usnjene^ čevlje, z nekaj centimetrov debelimi jeklenimi podplati in oprstniki, -si prek gumijastega kombinezona obleče še zaščitni jadrovinasti kombinezon, "'da si
Cez gumijasto obleko še jeklen: oprsnik, na katerega privijejo masko
Potapljač Ljubo	verjetno zato, ker je njihova oprema
nam je po napornem	temna in ker imajo razen rok pokrito
delu v globini	vso ostalo površino kože. Sicer pa je
priredil še majhno	njihovo življenje prepolno veselih, pa
plavalno	tudi razburljivih in včasih težkih do-
ekshJbicijo, preden	živetij. Najtežje, pravijo, je to, da se
je zlezel nazaj	potepajo po morju skoraj vse leto in
na palubo	morda preživijo pri svojih družinah
na leto komaj po mesec in pol. Toda svoje, čeprav naporno in nevarno delo, imajo radi, ker so se navadili nanj in na morje.
pri delu ne bi poškodoval gumijastega kombinezona. Nato zleze na stopnice ob boku ladje, kjer mu tovariši navežejo okrog pasu elektrode v medeninastem tulcu ter posebno sekirico, ki mu na ruševinah pofopljene ladje služi za odstranjevanje raznih ovir. Ko iriia vse to dobro privezano okrog pasu, mu na jekleni oprsnik privijejo okroglo jekleno masko, ki ima spredaj okroglo' - stekleno okence, - ob straneh pa vdelane telefonske slušalke, kajti potapljač mora pod vodo biti neprestano v telefonski zvezi s palubo. Stekleno.okence mu
Dobro pripravljen se potapljač spušča po stopnicah s palube
potopila že naslednja dva in do konca delovnega časa še štirje potapljači v dveh izmenah. Ko svoje delo opravita še slednja dva potapljača, jima s palube spustijo nekaj zavitkov razstreliva. Potapljača ga namestita med razrezane dele potopljene ladje, nato pa se kot običajno dvigneta na palubo »Rezača«, ki se medtem umakne iznad potopljene ladje, da je ne bi poškodovala podvodna, eksplozija. Tudi v naši prisotnosti so razstrelili dve mini. Ob njih smo mi' na »Rezaču« začutili le -neznaten top udarec, iz vode pa so se dvignili beli mehurčki, ki so prekrili rahlo povečane valovčke. Dnevna naloga vrle in prijetne posadke »Rezača« je bila s tem opravljena in brž smo S' hitrostjo osmih vozlov- na uro odpluli nazaj, proti Ve-rudi. Zgovorni mornarji in .potapljači so nam pripovedovali zanimiva doživetja v dolgih letih svojega težkega in zahtevnega., poklica. Potapljači .so nam povedali med drugim tudi to, da iih včasih - med delom v globini obiščejo morski psi, vendar se doslej še. nikomur ni primerilo, da bi ga psi napadli,
V navdušenju, ki nas je navdalo na tem nepozabnem potovanju s-posadko splitskega »Rezača«, jih skušamo razumeti v tej njihovi ljubezni do dela in morja, predvsem pa smo hvaležni kapitanu in ostalim, da so nas za te prelepe ure prijazno sprejeli medse.
preči tem še očistijo s ploščico, krompirja in sperejo z morsko vodo, da bi se steklo 'ne prosilo. Da pa v globino ne bi šei potapljač'preveč , »lahek«, , mu prek ramen in prsi. končno navežejo še. Kakšno; blizu 20 kg težko svinčeno »ogrlico«, potem pa , odskoči s stopnic ob ladijskem boku, y vodi preizkusi še dihalno napravo v maski, nato pa se začne pogrezati", v temno vodo' ped »Rezačem«! Trenutek potem ga le še kolobarji zračnih mehurčkov in pa ce- ' vi,:kabel in vrv z ladje.izdajajo,'kje se . potaplja ha svoje delovno' ihesfo.
Po opravljenem »mokrem šihtu«, se začneta prva dva potapljača postopno dvigati na površje, medtem pa šta se
Potapljaču je mornar privil jekleno masko. Zdaj je le-ta pripravljen za potop v globino, vendar ga tovariš prej še temeljito pregleda. Nepredušno mora biti zaprt v svojo opremo, obtežen s svincem čez prsi in pleča, k telesu pa mora imeti privezano razen medeninastega tulca z elektrodami za rezanje tudi posebno sekirico za odstranjevanje nesnage na potopljeni.ladji. Šele, ko je pregled končan, se potapljač s. stopnic požene v vodo
Skrbno umito steklo privija mornar potapljaču na masko
Izdelali smo prve silicijeve diode v državi
V 3. številki »Iskrine skupnosti«' smo objavili, kratko notico, :.da je bilo prve dni. letošnjega julija z lepim uspehom kronano- dolgotrajno prizadevanje strokovnjakov v razvojnem, oddelku polvodnikov, ko sp bile prvič v naši--državi- izdelane Silicijeve diode, s, katerimi bo. mogoče uspešno zamenjati dosedanje oblike usmernikov za usmerjanje izmeničnega električnega toka v istesmemega. Uspeh naših strokovnjakov-je zelo pomemben,, saj -imajo te di-o-de najširše možnosti za ko-ristno in'ekonomično upo-rabo, ker so odpornejše, manjše in lažje in prav zato uporabne tudi pri napravah manjših dimenzij.-Doslej 'izdelane silicijeve diode so- pri temeljitih preizkusih pokazale vso svojo kakovost, s čimer1 so naši prizadevni strokovnjaki dokazali svojo sposobnost in opravičili pričakovanja, ki smo jih polagali nanje. Ko bodo preizkusi silicijevih diod dokončani in ustvarjeni vsi. pogoji, bo stekla tudi serijska proizvodnja tega novega In teko pomembnega izdelka naše tovarne.
Slike levo- od zgoraj navzdol 'kažejo ustvarjalce silicijevih diod v »Iskri«, tovariše Franca Jana, Florijana Bu-lo-vca, profesorja Radovana Tavzesa in Staneta. Pintarja ter silicijeve diode, od drobnih sestavnih delov do dokončne oblike z bakelitnim hladilnim rebrom, na ¡sliki spodaj pa vidimo napravi za spajkanje diod, ki so ju poleg naprave za pridobivanje čistega vodika, morali ¡strokovnjaki v »Iskri« sami izdelati, da so lahko dosegli ta svoj delovni uspeh.	C. J.
Foto E. Primožič
Predsednik
prijateljskega
Sudana
Ibrahim Abud na obisku v Iskri
V prvi polovici julija je naš delovni kolektiv pozdravil visokega gosta -iz prijateljske afriške države - Sudana, premiera Ibrahima Abuda. -:&&V času .svojega obiska v Jugoslaviji, si -je predsednik sudanske vlade, general Abud poleg drugih naših gospodarskih organizacij in zanimivosti ogledal v spremstvu podpredsednika Izvršnega sveta FLRJ, tovariša Aleksandra Rankoviča in predsednika Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, tovariša Mihe Marinka, tudi 'nekatere oddelke »Iskre« <- ':v Kranju, kjer ga je še zlasti zanimala proizvodnja telefonskih ■ aparatov in central.
Ta dan je bilo v naši to-' 'varni zares praznično, saj j je naš delovni kolektiv z .izrazi najglobjega prija-' teljstva sprejel odličnega " gosta iz daljne afriške dežele. Povsod in tako tudi .--v našem podjetjuje bil general Ibrahim Abud s j svojim spremstvom toplo in prisrčno sprejet, kar. je zapisal tudi v spominsko ' knjigo. Delovni kolektivi, ki jih je med svojim potovanjem po Jugoslaviji obi-- skal, so visokemu gostu poklonili vrsto svojih' značilnih izdelkov. Kolektiv »Iskre« je premiera Abudu poklonil tri garniture, telefonskih naprav.
-Jan-
Od zgoraj navzdol: Predsednik Sudana Abud se vpisuje v spominsko knjigo tovarne
Med ogledom proizvodnje telefonov
Garniture telefonov — darilo delovnega kolektiva »Iskre« voditelju prijateljske države Sudan
Vstopili v mesecu juniju 1960
Produkcija.: Niko Drinovec, delavec; Alojz Jerman, delavec; Ivanka Vene, delavka; Francka Osterman, delavka; Janez Povhe, delavec; Alfonz Simone--tič, delavec; Ivan Hafner, delavec; Janez Polajnar, delavec; Antonija Štern, delavka; Anton Zorman, delavec; Janez Snedic, delavec; Marjan Bajželj, delavec; Franc Rupar, delavec; Ana Jeraj, delavka; Mira Jerič,, delavka;' Pavel Križnar, delavec.
Finančni sektor: Milka Treven,. NS uslužbenka; Pavla Perčič, SS. uslužbenka; Marija Gorjanc, SS uslužbenka.
Splošni oddelek: Silva Pečnik, NS uslužbenka; Boris Taufer, delavec; Blaž Klinar, delavec; Alojz Traven, delavec; Franc Bajželj, delavec.
Orodjarna: Franc Semen, delavec; Peter Primožič, delavec; Ivan Hiti, delavec; Stanislav Bajželj, delavec.
Komunalni oddelek: Matevž Pogačar, noč. čuvaj; Vinko Šenk, upravnik-Preddvor.
Montaža inštrumentov za obrat v Otočah: Matilda Dolžan, delavka; Erika Frumen, delavka; Marija SkumaVec,.. delavka; Kati Macuh, delavka; Anton Rejc, delavec; Marija Možina, delavka; Anica Pa pa, -delavka; Frančiška Rozman, delavka; Marija Aljančič, delavka; Anica Debeljak, delavka.
Montaža splošna — obrat Lipnica: Ivanka Lampič, delavka - 4 ure pogodbeno; Ivanka Janc, delavka; Angela Šilar, delavka; Marica Odar, delavka; Cilka Pogačnik, delavka;. Jožefa Kor-deš, delavka; Marija Ješe,. delavka; Sonja Hajdinjak, delavka; Damjana Nardin, delavka; Antonija Avsenik,' delavka; Olga Gale, delavka; Silvo Dežman, delavec; Marija; Šolar,' delavka; Katarina Horvat, delavka.
Komercialni in nabavni oddelek: Ivo Kusturin, VS ekonomist; Slavica Repae, ŠS uslužbenka; Franc Rotar, VS ekonomist;' Peter Kozamernik, delavec-skladiščnik.
Odprema: Ivan ' Okršjar, delavec.; Franc Hrestak, delavec.. ■
ALNA K
ka; Adolf Jagarinec, delavec; Stane Bajželj, delavec.
Splošna montaža: Francka Starover-ski, 'delavka; Marija Cerče, delavka; Angelca Peneš, delavka.
Montaža usmernikov: Francka Cven-kelj, delavka:
Orodjarna: Leopold Jamnik delavec.
Splošni oddelek: Jože Eršte, delavec; Janez Košir, delavec.
Kino montaža: Marija Luskovec, delavka.
Vstopili v mesecu juliju 1960
Produkcija: Marija Lebar, PK delavka; Ambrož Teran, KV strugar; Peter, Rezar, KV. strugar; Alojz Pevec,- PK delavec; Aleksander Petrovič, PK delavec; Janez Orehek, PK delavec; Marija Preskar, PK delavka; Martin Koritnik, PK delavec.
Razvojni oddelek: Anton Oman, KV električar; Anton Markič, KV rezkalec; Marjan Kalan, KV elektromehanik; Stanislav Rozman, KV mehanik; Janez Karlovšek, KV strojni ključavničar; Drago Kump, KV finomehanik; Marija Sušnik, KV : radiomehanik; Friderika Stare, KV telefonski mehanik; Anton Cuk, KV mehanik; Adolf, Mrak, KV telefonski mehanik; Anton Mohar, KV elektromehanik.
Splošni oddelek: Duško Stevčevski, PK delavec. .
Oddelek tehnične kontrole: Anton Stopar; KV telefonski mehanik; Frančiška Dolinar, KV mehanik; Andrej Koželj, KV mehanik; Jože Štrukelj, VK TT mehanik; Ljudmila Dolenc, PK delavka;; Ludvika Hafner, KV telefonski . mehanik.
Orodjarna:- Franc Hribernik, KV strugar; Stane Berčič, KV orodjar; Sta-, ne Kranjc, KV strugar; Franc Lunar, KV strojni ključavničar; Janez' Vogelnik, KV. strugar; Alojz Bračko; Ky rez-'kalec; ■ Mar jan Jazbec, KV 'strugar; Martin Oman, KV rezkalec; Janez Vilfan, KV strojni ključavničari; Anica Štuiar;, NS 'uslužbenka; Mihael Hafner, 'KV orodjar; Franc Košir, KV' orodjar; Franc Alič, KV strojni ključavničar;
Martin Rozmani, KV orodjar; Janez Gašperšič, KV orodjar; Ferdinand Alič, KV strojni ključavničar.
Kadrovski oddelek: Saša Markič, NS uslužbenka.
Finančni: Dana Moti, SS uslužbenka; Marija Bertopcelj, SS uslužbenka.
Komerciala: Marija Gregorc, NS uslužbenka; Jože Zupan, PK delavec.
Montaža inštrumentov: Zdravko Pristavec; KV strugar.
Organizacija: Majda Ahačič, NS .uslužbenka..
Obrat Lipnica: Janez Šolar, PK delavec; Marija Rakovec, PK delavka; Jože Bizjak, PK delavec;. Terezija Ju-reš, PK delavka; (Milena Gašperič, PK delavka; Marija Grošelj, PK delavka; Terezija Rešek, PK delavka; Anton Al-binini, KV strojni ključavničar; Antor nija Cengèle, PK delavka.
Obrat Otoče: Pavla Eržen, PK delavka.
Izstopili v mesecu juliju 1960
Vzdrževanje strojev: Anton Novak, KV strojni ključavničar.
Produkcija: Valentin Rupar, PK de- * lavec; Ernest Svetanič, PK delavec; Darjo Vidic, PK delavec; Stanko Okr-. 'šlar, PK delavec; Bogomir Munda, PK delavec; Ana Osojnik, PK delavka; Josip. Zadravec, PK delavec; Peter Žlogar, PK delavec; Franc Avguštin, PK delavec; Miroslav Požar, PK delavec;-. Josip Kamenski, K strugar; Štefan Strupi, PK delavec; Jože Frelih, PK.
; delavec; Franc Bajželj, -PK delavec..
Prevoz: Miha Pavée, KV transportni delavec. ;
Odprema: Olga Markelj, NS uslužbenka. \
Kino montaža: Janko Hajsinger,'KV finomehanik.
Splošni oddelek: Jernej Šter, NK de^ lavec; .Silvo Planinšek, SS .uslužbenec
Prevzemni oddelek: Pavel Vrinile, KV delavec.
Razvojni oddelek: .Stane Podlesnik, VK finomehanik.
Obrat Lipnica: Julijana Saftič, NK delavka.
Razvojni biro: Viktorija Kožar, delavka; Franc Grašič, SS tehnik; Janez Gradišar, orodjar KV; Franc -Zupančič, finomehanik KV; Jože Opara, orodjar KV.
OTK: Jožefa Pondelak, delavka; Jurij,Bogataj, delavec. ,
Splošni sektor — propagandni oddelek: Vera Peterc, SS uslužbenka; Jože Zaplotnik, fotograf. •'
Prevozni oddelek: Janez. Frelih, delavec;
Obratno gospodarstvo: Pavla Novak, NS uslužbenka.
Izstopili v mesecu juniju 1960
Produkcija: Franc Šubic, delavec; Franc Kalan, delavec; Alojz Jerman, delavec; Marija Lebar, delavka; Jakob Jerala, delavec; Vida Seifer, uslužben-
Sknbno negovani, pa čeprav že precej »postarani«, naši avtobusi še vedno vsak dan opravijo dobršen del prevozov delavcev na delo in z njega