NEVIHTE V LJUBLJANI 
MAR JAK ČADEŽ 
Pričujoči razpravi je namen, podati pogostost po 
javljanja neviht v Ljubljani, obenem pokazati, v ka 
terih dnevnih dobah se nevihte najčešče pojavljajo, 
kakšno oblačnost prinašajo s seboj nevihtni dnevi itd. 
Žal mi za enkrat ni mogoče podati vpliva splošne ev 
ropske vremenske situacije na nevihte pri nas in po 
dati porazdelitve padavin odn. prvih izvorov neviht po 
ljubljanski okolici. Zato si ne moremo odgovoriti tu 
na vprašanje po vzrokih postanka neviht v Ljubljani 
in okolici, temveč si hočemo ogledati na kratko re 
čeno le sliko nevihtnega vremena v Ljubljani. 
Opazovanja se nanašajo na 6 letno dobo od 1931. 
do 1936. Služil sem se predvsem svojih podatkov, po 
datke za zračni tlak in padavine sem pa vzel iz opa 
zovanj »Zavoda za meteorologijo in geodinamiko« v 
Ljubljani. 
V splošnem se dele nevihte po postanku v tri vrste, 
v t. zv. toplotne, frontalne in vrtinčaste nevihte. Vsem 
nevihtam so vzrok vertikalni vetrovi, katere povzro 
čajo pri prvi skupini neviht močno segreta tla v toplih 
letnih mesecih, pri drugi prodirajoče zračne mase v 
horizontalni smeri, ki na svoji prvi črti (fronti) silijo 
zrak k dviganju in pri tretji vrsti neviht vertikalni 
vetrovi splošnega premikanja v barometrskih depre 
sijah. 
1. Toplotne nevihte se pojavljajo v splošnem čez 
dan v vročih mesecih. Navadno je jutro ob takih dneh 
deloma oblačno, nebo je pokrito z vodoravno ležečimi 
oblaki višin nekako 3000 m, imenovanimi strati. Za 
nimivo je, da se ti oblaki redno z dnevom ali popol 
noma ali vsaj deloma posuše, začno se namreč tanj 
šati, se pretvorijo v »ovčice«, ki se kmalu v dopoldan 
skih urah posuše. V nadomestilo te nočne oblačnosti 
se čez dan živahno razvijajo na raznih mestih močni 
kopasti oblaki — nositelji neviht, ki dajo največ dežja 
V splošnem v popoldanskih urah in radi ohlajenja 
zemeljskih tal zvečer popolnoma oslabe. Ti nevihtni 
oblaki se imenujejo kumuli. Večeri toplotno nevihtnih 
dni so v splošnem zelo lepi, s čistim ozračjem in na 
nebu se navadno opažajo le še neizraziti, v vodoravnih 
plasteh ležeči oblaki višin 2000 do 4000 m (strati) kot 
ostanki neviht. Nevihtni oblaki zapuste večkrat zvečer 
na nebu še eno sled in to v obliki najvišjih mrežastih 
oblakov, razprostirajočih se v horizontalnih plasteh 
višin nad 7000 m in sestavljenih iz snežnih kristalov. 
Ti oblaki se imenujejo čiri. — Enotni horizontalni 
vetrovi so v toplotno nevihtnih dneh v splošnem slabi 
in posebno pri tleh ne pridejo do veljave. 
2. Frontalne nevihte se morejo pojavljati prvič te 
daj, kadar prodirajo pri tleh mrzli vetrovi iz severnih 
krajev in silijo gornji topli zrak k dviganju, in drugič 
tedaj, kadar se vzpenja nad spodaj ležeči hladni zrak 
prodirajoči topli zrak iz južnih predelov. Prve fron 
talne nevihte (prodirajočega mrzlega zraka) so zelo 
značilne, združene so z močnimi, iz severnih strani 
prodirajočimi vetrovi, z naglim padcem temperature 
in izrazitim dviganjem zračnega tlaka. Drugo vrsto 
frontalnih neviht je cesto težko ločiti od vrtinčastih. 
3. Vrtinčaste nevihte se morejo pojaviti, kakor tudi 
frontalne, v vseh letnih časih, čeprav se v zimi radi 
težkega mrzlega zraka zelo redko pojavljajo. Zna 
čilno zanje je, da niso navezane na dnevno dobo in 
se pojavljajo pri zelo pestri oblačnosti nad širšo po 
krajino združene tudi z dežjem, ko nima svojega iz 
vora v nevihtnih oblakih-kumulih. Zračni pritisk je 
pri vrtinčastih nevihtah v splošnem nizek in skoro 
vedno nižji od zračnega pritiska sosednih dni. 
Vsak tip nevihtnih dni se ne pojavlja vedno sam 
zase in pri statistiki je grupacija nevihtnih dni po 
opisanih primerih nemogoča. Zato sem prišteval v 
toplotno-nevihtne dneve vse one, katerim je potek 
sledeči:1 
1. Nevihte se pojavljajo v mejah od 10. ure dopol 
dne do 20. ure zvečer v omenjenih kopastih oblakih-
kumulih, kateri edini so nositelji padavin. Zjutraj je 
ozračje brez vertikalnih vetrov, to je brez nevihtnih 
oblakov, kakor tudi po 20. uri zvečer. Zjutraj more 
tudi lahko deževati, ali le iz vodoravnih oblakov, ki 
se čez dan posuše. 
2. Jasno čez dan in se toplotne nevihte pojavijo šele 
zvečer, odn. v prvi polovici noči; naslednje dopoldne 
je zopet lepo. 
V frontalno nevihtne dneve sem prišteval vse one, 
ko se je ob pojavu mrzle fronte (vpada mrzlih sever 
nih vetrov pri tleh) pojavilo grmenje, vzporedno z 
naglim padcem temperature in dvigom zračnega tlaka 
za nekaj milimetrov nad stanje pred nastopom fronte. 
Če so se pojavljale pred fronto z grmenjem v istem 
dnevu še kake druge nevihte, sem vseeno prišteval 
tak dan k frontno nevihtnemu. 
1 V Kroniki 1. 1936., št. 1, 2, so nevihtni dnevi v raz 
pravi »Označba ljubljanskega vremena« na kratko obde 
lani, predvsem pa v zvezi z vetrovi in to radi splošne ka-
rakterizacije ljubljanskega vremena. Tu, kjer je namen 
spoznati le nevihtne dneve z njihovimi bistvenimi last 
nostmi, je zato gori navedena porazdelitev prikladnejša 
in za točno obdelavo neviht edino primerna. 
HO 
18 
s* 
Vi 
32 
50 
28 
26 
M 
11 
20 
18 
% 
"Vt 
12 
10 
d 
ti 
2 
% 
^ / 
j. 
1 j 
1/ 1 
r-
/ * 
\ \ 
i ii m iv v vi VII vin i; X u 
Slika 1. Pogostost nevihtnih dni v Ljubljani. 
26 
Vse ostale dneve z nevihtami sem prišteval k vrtin-
častim nevihtnim dnem. 
Dan sem smatral za nevihten le tedaj, kadar se je 
culo v Ljubljani grmenje. 
Pogostost nevihtnih dni v Ljubljani nam kaže dia 
gram 1., določen iz opazovanj 6 letne dobe. Rimska 
števila predstavljajo mesece, arabska pa procente ver 
jetnosti pojavljanja neviht v kakem dnevu. Večja kri 
vulja kaže verjetnosti za kakršne koli nevihtne dni, 
a manjša samo za toplotno nevihtne. Na pr. za 20. ju 
nij je verjetnost, da je nevihten dan, 38 procentna ali 
z drugimi besedami, v tem času se pojavi v Ljubljani 
povprečno vsak 2,6-1. dan nevihta (100 : 38 = 2,6). 
Radi dovoljno velike dobe opazovanj (6 let) lahko 
razberemo iz krivulj sledeče splošne lastnosti neviht 
za Ljubljano: 
1. Nevihte se v drugi polovici junija najčešče po 
javljajo, a v decembru skoro izostanejo. 
2. Toplotne nevihte se v mesecih november do fe 
bruar sploh ne pojavljajo, a v oktobru in marcu le 
izjemoma. 
3. Razpoloženje za nevihte narašča od zime naprej 
do poletnega solsticija (21. junija), ko doseže svoje 
najvišje stanje, in od te dobe do zime zopet pojema; 
pojemanje je počasnejše kot naraščanje in zato: 
4. V času za poletnim solsticijem se nevihte pogo 
steje javljajo kot v istem času pred njim, in 
5. najčešče se pojavljajo nevihte poleti, nato spom 
ladi, jeseni in končno pozimi, ali po mesecih v 1. ju 
niju, 2. juliju, 3. avgustu, 4. maju, 5. septembru, 6. 
oktobru, 7. aprilu, 8. novembru, 9. marcu, 10. febru 
arju, 11. januarju in 12. decembru.2 
Stanje zračnega tlaka v nevihtnih dneh. Iz opazo 
vanj triletne dobe 1933.—1935. je sestavljen drugi 
diagram. Krivulji predstavljata v procentih izraženo 
verjetnost pojavljanja zračnega pritiska ob 7. uri 
zjutraj v Ljubljani za triletno dobo. Leva velja za 
vrtinčasto nevihtne, desna za toplotno nevihtne dneve. 
Iz obeh krivulj razberemo: 
1. Vrtinčaste nevihte so se pojavljale v splošnem 
pri nižjem, povprečno za 3 mm, pritisku kot toplotne. 
2. Pritisk ob 7. uri zjutraj se je gibal pri toplotno 
(vrtinčasto) nevihtnih dneh v mejah od 723 do 
2 V meteorologiji se šteje pomlad od 1. III. do 31. V., 
poletje od 1. VI. do 31. VIII., jesen od 1. IX. do 30. XI. in 
zima od 1. XII. do 28. odn. 29. II. 
V. a 
it 
M 
21 
18 
16 
H 
11 
10 
8 
L 
1 • 
7 
_r-: / 
s~" 
r 
j t 
/ / 
S X 
/ v t 
-*N 
\ V 
\ 
s \ 
\ \ 
\ \ 
s 
>0 21 2» It 28 30 32 3* J(. 38 HO 12 HH V<.<~ 
747 mm (720 do 743 mm), torej v obširnem intervalu, 
a najčešče med 733 do 736 (730—733) mm. Normalni 
zračni pritisk v Ljubljani je 731 mm. 
3. Krivulja pogostosti raznih pritiskov v toplotno 
nevihtnih dneh za sedmo uro zjutraj je popolnoma 
slična oni za vrtinčasto nevihtne dneve v kvalitativ 
nem in kvantitativnem smislu. Krivulji sta skoro si 
metrični. 
Potek zračnega tlaka v posameznem dnevu je pri 
vrtinčastih in frontalnih nevihtah zelo izpremenljiv; 
s tem ni zanimiv za statistiko. Pri toplotno nevihtnih 
dneh pa kaže njegov potek neko enakomcrnost, kar 
je razvidno tudi iz sledeče razpredelnice. Podani so 
povprečni pritiski zraka v toplotno nevihtnih dneh v 
letih 1933.—1935. ob 7., 13., 21. uri in ob 7. uri 
vsakega naslednjega dne. 
ob 7. uri ob 13. uri ob 21. uri ob 7. uri 
1933.: 734,5 733,3 734,4 734,7 mm 
1934.: 735,1 734,0 734,7 735,0 mm 
1935.: 735,9 734,9 735,5 736,1 mm 
Povprečni zračni tlak je ležal nekako med 733 in 
736 mm. Vidimo, da je bil v vsakem letu ob 13. uri 
skoro točno za 1 mm nižji kot ob 7. uri zjutraj in da 
je zavzel naslednji dan ob 7. uri zopet skoro točno 
isto vrednost kot prejšnji (nevihtni) dan ob 7. uri. 
Nižji zračni tlak ob 13. uri ima svoj vzrok v splošnem 
valovanju atmosfere preko dneva, vendar je to zni 
žanje za 1 mm (od 7. do 13. ur«) v primeri s povpreč 
nim preko vsa tri leta (0,5) še enkrat večje. Seveda 
pa vsak posamezni dan v splošnem ne beleži tako pra 
vilnega valovanja zračnega tlaka in toplotne nevihte 
se morejo pojavljati tudi pri stalnem dviganju odn. 
padanju zračnega tlaka preko dneva. 
Oblačnost v nevihtnih dneh je v splošnem zelo iz-
premcnljiva, čez dan se vsak čas menja, stalna je več 
ali manj le v jutru, zvečer in ponoči. Zato je sestav 
ljena tabela 2., ki predstavlja oblačnost v toplotno-
(t), frontalno- (f) in vrtinčasto- (v) nevihtnih dneh 
za sedmo in enaindvajseto uro. števila značijo pogo 
stost pojavljanja odgovarjajoče oblačnosti v 3 letni 
dobi 1933.—1935. Rubriki od 0—5 in 6—10 značita 
nebo prekrito od 0 do 5 desetin z oblaki odn. od 6 
do 10 desetin. 
0— 5 
6—10 
dež 
megla 
l 
3 1 
41 
5 
10 
t 
(l 
5 
4 
1 
v 
9 
24 
16 
4 
t 
53 
34 
3 
0 
f 
1 
(i 
3 
0 
v 
3 
36 
11 
3 
Slika 2. Verjetnost pojavljanja zračnega pritiska ob 7. uri zjutraj v Ljubljani. 
Iz tabele je razvidno, da je v toplotno nevihtnih 
dneh oblačnost ob 7. uri večja kot ob 21. uri, da se 
dež ob teh urah le izjemoma pojavlja in da se more 
v nevihtnih dneh ob 7. uri zjutraj pojaviti tudi megla. 
Frontno nevihtni dnevi nam prinašajo skoro izključno 
v obeh opazovanih urah močno oblačno nebo in cesto 
dež. Tudi v vrtinčasto-nevihtnih dneh je ob 7. uri in 
21. uri nebo večinoma oblačno, vreme deževno, vendar 
radi močno izpremenljive oblačnosti v takih dneh v 
manjši meri kot v frontno-nevihtnih dneh. 
Padavine so predstavljene v tabeli 3., kjer zna 
čijo števila povprečne milimetre padavin odgovarja 
jočih nevihtnih dni, ki so padle od 7. ure zjutraj do 
7. ure zjutraj naslednjega dne. 
27 
t 
f 
v 
1933. 
4,3 
30,4 
38,1 
1934. 
5,3 
26,7 
17,3 
1935. 
6,0 mm 
26,5 mm 
18,0 mm 
Največ padavin prineso Ljubljani v splošnem fron-
talno nevihtni dnevi, kmalu nato vrtinčasto in končno 
toplotno nevihtni. 
V toplotno-nevihtnih dneh pade v Ljubljani z ozi-
rom na okolico malo padavin in v veliki večini le do 
5 mm. Dneve, v katerih pade več kot 10 mm dežja v 
Ljubljani, pa moramo smatrati že za izjeme, kajti oni 
stoje že pod vplivom drugih ne samo toplotno neviht 
nih situacij. 
Radi važnosti, največ za turistiko, je sestavljena še 
četrta tabela, števila predstavljajo pogostost pojav 
ljanja toplotno nevihtnih dni v letih 1933.—1935., v 
katerih je padlo od 0 do 0,9 mm, odn. od 1 do 4,9 mm 
dežja itd. 
0-
1-
5-
10-
20-
-0,9 mm 
- 4,9 mm 
- 9,9 mm 
19,9 mm 
-več mm 
Pojavljanje neviht 
kaže tabel 
Leto 
nevihte 
dop. 
pop. 
zvečer 
zjutraj 
ponoči 
dop. + pop. 
neopazov. 
i 5. 
1933. 
t f v 
2 1 0 
21 2 5 
1 0 3 
0 1 1 
0 0 3 
3 1 2 
2 0 0 
z o 
t 
3 
30 
(i 
0 
ll 
2 
0 
1933. 
15 
8 
0 
4 
2 
žirom 
1934. 
f v 
0 2 
1 5 
2 4 
0 1 
0 5 
0 4 
0 1 
1934. 
22 
(i 
5 
4 
1 
na dnevno 
t 
3 
11 
4 
0 
0 
0 
2 
1935. 
f v 
0 2 
2 2 
0 7 
0 2 
0 2 
0 o 
0 2 
1935. 
11 
5 
1 
2 
1 
dobo nam 
1933.-35. 
t f v 
8 1 4 
62 5 12 
11 2 14 
0 1 3 
0 0 10 
5 1 6 
4 0 3 
V absolutni večini se pojavljajo nevihte v popoldan 
skih urah. Radi toplejšega ozračja zvečer se v tej do 
bi nevihte raje razvijajo kot zjutraj in celo raje kot 
dopoldne. Malo je bilo opazovanih dni, ko so se ne 
vihte razvijale obenem dopoldne in popoldne odn. po 
noči. Od tod je razvidno, da so vse nevihte močno 
navezane na dnevno dobo in da se pri toplem ozračju 
preko dneva najraje razvijajo. 
Vpliv hribov in oblike tal na razvoj neviht nam de 
loma predstavi poslednja tabela 6. 
Leto 
nevihte 
sev. stran 
juž. stran 
celo obzor. 
na vzhodu 
na zapadu 
neopazov. 
1 
11 
3 
9 
2 
2 
2 
1933. 
f v 
1 2 
0 0 
4 11 
0 1 
0 0 
0 0 
t 
23 
2 
14 
0 
0 
2 
1934. 
f v 
0 1 
0 3 
3 15 
0 0 
(1 0 
0 3 
1935 
t f 
8 0 
2 1 
7 11 
0 0 
1 0 
2 0 
v 
1 
0 
2 
(I 
1 
3 
1933.-35. 
t f v 
42 1 4 
7 1 3 
30 18 28 
2 0 1 
3 (1 1 
6 0 6 
Iz tabele je razvidno, da se nevihte najčešče pojav 
ljajo j)o vsem obzorju, dalje na severnih straneh Ljub 
ljane in končno v drugih predelih. Poznan je vpliv 
hribov na razvoj neviht, v okolici katerih se začno po 
javljati navadno najprej nevihtni oblaki. Pojavljajo 
se v toplotno nevihtnih dneh že v zgodnjih dopoldan 
skih urah, kar moremo redno opazovati in cesto tudi 
opazimo prve nevihte v bližini Kamniških planin in 
Karavank. 
Razgled je v nevihtnih dneh v splošnem precej do 
ber, ovirati ga morejo le pojavljene padavine, ki pred 
vsem v toplotno nevihtnih dneh niso stalne, bodisi 
krajevno bodisi časovno. 
28