n n Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah _ VeUa za vse leto ... $6.00 i S Za pol leta.....$3.00 ZaNe " u ew York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TEUBF0H: CHELSEA 8878 NO. 270. — ŠTEV. 270. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 16, 1929. — SOBOTA, 16. NOVEMBRA 1929. I like largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. I a Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, K. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVH. — LETNIK XXX VI i. LONDONSKA KONFERENCA SE PRIČNE 21. JANUARJA DATUM ZA SKLICANJE STA ODOBRILI VLADI ZDRUŽENIH DRŽAV IN ITALIJE Japonska se je že začela kujati. — Ameriška delegacija bo odpotovala z pa mikom "Olympic". — Vprašanje glede križark na konferenci najbrž ne bo prišlo na vrsto. — Locarnskfa pogodba za Sredozemsko morje. MORILKA I ATENTAT NA PARKS PRED ČIKAŠKEGA POROTO PRAVDNIKA Državni pravdnik je naprosil za obtožbo radi umora dveh otrok v Jerseyu. — Miss May Parks bo obtožena 'prihodnji teden. WASHINGTON, D. C., 15. nov.—Vlada Združenih držav je obvestila angleško vlado, da ji je po-volji, če se prične londonska konferenca za zmanjšanje oboroževanja na morju dne 21. jan. 1 930. Ameriška delegacija bo odpotovala v London s parnikom "Olympic", ki je last White Star črte. Kot posebni asistent državnega tajnika Stimsona bo posloval na konferenci Arthur Wilson Page, sin pokojnega poslanika Waltera Hinesa Page-a, ki je bil tekom Wilsonove administracije ameriški poslanik v Londonu. Delegacija bo tako odpotovala, da bo dospela štiri dni pred konferenco v London. Poročilo, da je bil imenovan Page pomožnim državnim tajnikom, je brez podlage. RIM, Italija, 15. novembra. — "Giornale d'Italia" poroča, da je Velika Britanija določila dan 2 1. januarja za sklicanje londonske konference. List dostavlja, da je italijanska vlada s tem zadovoljna. TOKIO, Japonska, 1 5. novembra. — Japonski vladni krogi niso nič kaj zadovoljni, da sta imela MacDonald in Hoover sestanek v Washingtonu in da sta pri tej priliki določala podrobnosti, s katerimi se bo pečala konferenca. Japonska bo le težko, ah pa sploh ne bo pristala na zahtevo glede znižanja števila križark. Nekateri vidijo iz te zagate edino rešitev v tem, da bi vprašanje glede križark sploh ne prišlo na program. PARIZ, Francija, 1 5. novembra. — Skoro vse napredno evropsko časopisje zagovarja idejo, da bi' se sklenila za Sredozemsko morje nekako locarn-ska pogodba, katero naj bi podpisale vse države, ki meje na Sredozemsko morje. Pomožni državni pravdnik Breen je Vodil veliko kampanjo proti igralnicam, in napad je bil posledica t £ njegove delavnosti. CAMDEN, N. J., 15. novembra.— Velika porota bo naprošena prihodnji teden, naj obtoži Gladys May Parks umora Timotija in Doroteje Rogers. To je izjavil danes okrajni pravdnik Clifford Baldwin, ter dostavil, da je že ugotovil motiv tega dejanja. Njena ledena hladnost, ki se je upirala vsem naporom, da izvabijo iz nje priznanje, jo je zapustila včeraj, ko so jo predstavili njenemu očetu ter nato trem moškim, glede katerih je priznala, da so bili njeni intimni prijatelji. Tri in šestdeset let stari George Parks, premikač, je bil pridržan kot materijalna priča, odkar ^e je njegova hčerka udala oblastim v Newarku pred več kot enim tednom, ko je čitala v listih, da jo iščejo oblasti. — Govori resnico. — ji je rekel, — nič drugega kot resnico. Če si ubila onadva otroka, ju ne nosi na vesti. Tudi ženska se je solzila. — Govorila sem resnico, oče, — je odvrnila. — Žal mi je. oče. Žal mi je tudi, da sem te spravila v to grozno zmedo. Nata so jo konfrontirali z Antonom Baker, ae^vcem .s katerim je živela; z Louisom Rossom, starim tapetnikom in Jožefom Capro, starim 30 let, godbenikom. —O, moj Bog! — je vzkliknila ter omedlela. Kljub vsemu pa vztraja Miss Parks še vedno pri svoji trditvi, da se je namreč Doroteja smrtno ponesrečila, dočim je padel Timotej, star dve leti, po stopnicah ter se ubil. JUGOSLOVANSKI POVELJNIK SE JE OPRAVIČIL ZADER, Jugoslavija, 13. novembra. — Jugoslovanski obmejni poveljnik se je opravičil, ker je neka jugoslovanska straža streljala na dva italijanska delavca par sto korakov vstran od meje. Poveljnik je izjavil, da bodo oni, ki so streljali strogo kaznovani. VZNEMIRJENJE GLEDE ODPRAVE s SUBMARIN0V Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- i i ženita državah. 12 JIH JE SKOČILO IZ AEROPLANA Francija se boji, da se bo Italija pridružila Ameriki in Angliji v prizadevanju za odpravlje-nje te vrste orožja. PARIZ, Francija, 15. novembra. Francija Je danes v velikih skrbeh radi svojega mornariškega gradil-nega načrta, ker je Italija očlvidno trdna v svojem sklepu, da ne popusti Franciji niti za las v zadevi mornarice. • Ker se hoče Italija očividno pridružiti opoeicijl proti Združenim državam in Angliji, da obdrži svoje podgorske čolne, Je pričela Fran- ' cija z uvodnimi pogajanji z Rimom glede stališča, katero bosta zavzeli obe drtavi na konferenci, ki bo o-tvorjena v Londonu' meseca januarja. Reakcija Mussolinijeve vlade napram govoru Rooverja ob priliki Dne premirja, pa vzbudila vpraša-Sanje, de se Italija mogoče ne nagiba proti angleški govorečima deželama, ki sta sa odpravi] en je podse vršese-__* . daj in pričakuje se predlogov iz Rima. Francosko stališče je bilo je no obrazloženo kot obrambna po\s,ika in čeprav Francozov poseb.o ne veseli nasprotovati Angliji f , Združenim državam, bodo ve- Jar nadaljevali svoj gradilni p ogram, ki določa šest podmorski1 čolnov po 1500 ton. LONDON BO IMEL KMALU SOCIJALFilČNO GLEDIŠČE LONDON Anglija, 15. novembra. London b^ kmalu dobil svoje lastno socijalis-.čno gledišče, ki bo igralo priznr .e igre ter bo dostopno za vsak ga, ki ima le par centov v žepu. rossadevni načrt je sprožila delavska stranka in ga podpirajo številni odličnjaki v sedanjem režimu. LADY ASTOR PREDMET ZASMEH0Y LONDON, Anglija, 15. novembra. Lady Astor je izvedla včeraj svojo žensko prerogativo ter se premislila gled« sobotnega izleta z zračno križarko R-701. Bila Je ena stotih članov poslanske zbornice, ki so dobili tikete za polet. Premislila se je, češ, da ima dosti važnih dogovorov, a ljudje pravijo, da je izgubila korajžo in da se ne bo radi tega udeležila izleta. Is velikega aeroplana je skočilo dvanajst častnikov in vojakov, članov pomorske zračne postaje v Anaeostaa, Wash. Pri skoku so se seveda posluževali paraš«tov. Vsi so srečno pristali. Na tisoče gledalcev je motrilo ta Izreden pri zor. VROČE ŽELJE FRANCOSKIH VIN0REJCEV Načelnik francoskih vinogradnikov, ki je preštudiral položaj, izjavlja, da bo ameriški narod kmalu sprejel smiselno kontrolo nad pijačo. CHICAGO, m., 15u novembra. — Danes zjutraj je bomba poškodovala stanovanje Jaihes W. Breena, pomožnega državnega pravdnika. ki je tudi član republikanskega odbora za štirinajsti okraj ter občinski svetovalec. Eksplozija je bila tako silna, da je vrgla Breena in njegovo ženo iz postelje. j Bomba je napravila veliko luk-i njo v pričelu hiše. Skoro vse po- j hištvo je bilo razbito, pa tudi po j sosednjih poslopjih so popokale vse šipe. j Škodo v Breenovem stanovanju cenijo na približno pet tisoč dolarjev. 1 Breen je vodil odločno kampanjo proti igralnicam, in glasi se, da je bil napad mogoče posledica te njegove aktivnosti, j Breen je bil pred par leti glavna [ figura v preiskavi glede policijskega sklada. Tudi par drugih visokih uradnikov je dobilo pretilna pisma, da so zapisani smrti. PARIZ, Francija, 15. novembra. Popolna pivska svoboda je v Ameriki nepriporočljiva, a Združene države bodo kmalu uveljavile primerno kontrolo pijače, — je rekel Ernest Guy, načelnik francoske misije vinogradnikov in pridelovalcev vina, ki je prišla v Združene države, da študira prohibicijsko postavo ter njene učinke. Guy je prepričan, da boa^ Združene države sprejele obliko kontrole pijače po canadskem uzorcu. —- Zahvaliti se moramo Ameriki za vzgled, katerega je nudila svetu zadnjih desetih let, — se zaključuje poročilo Guya. Trdi, da bi morala prohibicijska postava služiti vsemu svetu kot svarilo. Francoska misija je imela velike težkoče, ko je skušala ostati trezna v New Yorku, in poročilo to povsem odkrito priznava. Ob koncu prorokuje Guy, da ne more Amerika še nadalje prenašati tega napora. ANGLEŠKI LORDI SMATRAJO ARMADO ZA PRESLABO LONDON, Anglija, 15. novembra. Angleška vlada je bila danes po-svarjena v zbornici lordov, da je padla angleška armada pod varnostno točko, če se vzame vpoštev njene povečane odgovornosti. Zbornica je dobila obljubo, da„ ne bo ai|nada še nadalje skrčena. Lord Middleton je izjavil, da je padla armada pod silo leta 1915, ko je štela 148,000 mož v Angliji ter 75,0000 v Indiji. Sedaj pa šteje le Š3 140,000 mož v Angliji ter 60,000 mož v Indiji. BANDITIS0 SREČNO ODNESLI NAD $400,000 Bogat bankir nudi sedem deset tisoč dolarjev nagrade onemu, ki bi zasledil drzne napadalce. BUFFALO, N. Y., 15. novembra. Danes iščejo vsepovsod sedem ban-ditov, ki so včeraj oropali za 400 tisoč dolarjev osemnajst gostov milijonarja John L. Carsona. Milijonar Frank Baird je razpisal sedemdeset tisoč dolarjev nagrade za zajetje banditov. Za vsakega živega bandita je razpisanih pet tisoč dolarjev nagrade, za mrtvega pa deset tisoč. Rop se je završil, ko so proslavljali zaroko Courtlandt Van Cliefa ter Miss Cameron. Banditi so bili maskirani z belimi robci. Vsak je držal v roki dva revolverja. V dvorano so prišli skozi okno ter pozvali goste, naj stopijo k zidu ter dvignejo roke. Par gostov je domnevalo, da gre za šalo, ter so se hoteli pošaliti z bai.oiti. Banditi pa so bili skrajno odločni. Ko je neka ženska skušala strgati banditu z obraza masko, jo je surovo sunil pod mizo. Med gosti je bilo dosti odličnja-kov, ki so znani v javnem življenju. BREZPOSELNOST V ANGLIJI JE ZOPET NARASLA Delavska vlada je opustila vsako upanje, da bi mogla rešiti ta težaven problem tekom prihod-njega leta. LONDON. Anglija, 15. novembra. Ker z vsakim tednom število nezaposlenih narašča, je delavska itcza-da izjavila, da nima nobenega u~ panja skrčiti število nezaposlenih tekom prihodnjega leta. Tako je izvedel danes poročevalec United Press. Da že vsaj nekoliko odpomore položaju, je sklenila vlada izdati šestdeset milijonov dodatne podpore. Podporo naj bi dobivali tudi ljudje v starosti od šestnajstih dc osemnajstih let. Tozadevna predloga bo še dane.-predložena zbornici in njer.o besedilo bo takoj nato objavljeno. Finančni minister Philip Snowden bo skušal dobiti teh $60,000,000 s pomočjo novega davka na zemljišča. ki dosedaj še niso bila obda-čena. SKRČENJE ROMUNSKEGA KABINETA BUKAREŠTA, Romunska, 15. novembra. — Kabinetni svet je včeraj sklenil, da bo preobrazil romunsko ministrstvo ter skrčil število ministrstev od štirinajstih na sedem. PROTEST PROTI USMRČENJU ZRAČNO MINISTRSTVO ZA GRŠKO ATENE. Gfška, 15. novembra. — Ministrski predsednik Venizelos je včeraj sklenil ustvariti zračno ministrstvo, katero bo vodil sam, s podtajnikom na strani, da opravi podrobno del::. Ministrski predsednik je tudi informiral telovadna društva, da se zelo zanima za telesno vzgojo in č \ bo podpiral gimnastične učitelje, ki bodo dobili svojd vzgojo v inozemstvu, posebno v Franciji. AMERIKANEČ UBIT BRUHANJE OGNJENIKA PELE PORT DE FRANCE, Martinique, 15. novembra. — Ognjenik Mount Pelle je bruhal danes pepel do višine treh tisoč jardov. Vaščani so pobegnili proti severu. BUENOS AIRES, Argentina. 15.. novembra. — Več tisoč oseb se je j V MEHIKI včeraj udeležilo demonstracije ter i - protestiralo proti zavratnemu umo-[ VERA CRUZ, Mehika, 14 nov. — ru bivšega governerja Lenzianasa V Tapachuli so ubili Amerikanca iz Mendoza province. Policisti na Harryja Schellingerja. Tako jav- konjih so skrbeli, da se niso zavr-šili izgredi. ljajo poročila, ki so dospela semkaj. Podrobnosti niso znane. ■■na DVE .SMRTNI NESREČI NA BOJNI LADJI NORFOLK, Va., 15. novembra. — Poročnik Hollenbeck in podporočnik Weber sta izgubila življenje, in sedem ostalih mož, ki so bili vsi člani posadke bojne ladje New York, je v bolnici, ker so bili premagani od strupenega plina na krovu včeraj zvečer. Weber je izgubil življenje, ko je priskočil na pomoč poročniku Hollenbecku, ki je bil eden od skupine štirih, ki so bili premagani od plina, ko so stopili v neki "blister" ob strani ladje. Mornariške oblasti niso hotele dati ni-kake oficijelne informacije glede te nesreče. GROFICA SE HOČE LOČITI PARIZ, Francija, 15. novembra. Ameriška grofica de Lausanne, prejšnja Ethel Macombe, je vložila danes tožbo za ločitev zakona. Za enkrat ni Se znano, kaj Jo sili k temu. DENARNA NAKAZILA I ■ 3 Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- g šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem g ceniku: ▼ Jugoslavijo DtB. B00 ........ | 9.30 1,000 ........ $ 18.40 " 1,800 ........ $ 48.75 " 8,000 ........ $ 90.60 m 10,000 ........ $180.00 Lir v Italijo 108 ......................8 8.78 100 ......................811.88 800 ......................$18.80 8 800 ......................$27.40 j 1000 ......................$64.18 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op* »arjamo, da-smo v »le d sporazuma s naiim »vetom • starem kraju v »tonu mižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za isplačilo večjih zneskov kot gora j navaden*, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo te boljfte pogoj«. Pri velikih ■Uih priporočamo, da m poprej z nam iporazamsts glede nakzzfla. IZPLAČILA FO POlTI SO REDNO IZVItiKNA V DVRtl DO TNCS TEDNI« fUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 2J PRISTOJBINO 75*. 5AKSER STATE BANK 0QSTLANDT STREET, Telephone t NSW XOSK, 0888 m sl Hi LAB H A K O D A" NEW YORK, SATURDAY, NOVEM BER 16, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. 5. L "Glas Naroda " | Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 31« W. 18th Street, Borough of Mmnhmtan, New York City, Y.} GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ___________________________$6.00 Za pol leta ..................................43.00 Za četrt leta________________$1.50 Za New York za celo leto____47.00 Za pol leta ...______________________43.50 Za inozemstvo za celo leto______$7.00 Za pol leta ____________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda' Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopl3l brez podpisa In osebnosti se ne pri občuje Jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. * Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Prijet železniški že par. 25. oktobra zvečer je bila med postajama Zidani most - Hrastnik na večernem osebnem vlaku, ki pripelje v Ljubljano okrog 22., ne-opaženo okradena neka mlajša ženska iz okolice Hrastnika. Ko je | izstopila iz vlaka, je držala svojo i ročno torbico tesno pod pazduho, j opazila pa je tatvino šele potem, | ko je vlak že zapustil postajo. Nemudoma je obvestila o tatvini torbice v kateri je imela poleg raznih malenkosti tudi šop ključev In 4145 Din gotovine postajno načel-stvo, ki je brez odloga obvestilo o drzni žepni tatvini sosednjo trboveljsko postajo. Preiskan je bil ves vlak, toda zaman. 28. oktobra*pa je bil na svojem stanovanju v Ljubljani ob Dunajski cesti izven mesta nenadoma aretiran 37-letni državni uslužbenec i* Ljubljane, ki je tatvino po po kateri poti se je nočni nepovabljeni gost splazil v pisarno. Ko je bilo vse mirno, se je policija poskrila v bližnji okolici. Okrog 6. zjutraj, ko se je že jelo daniti, je Kul-lich ponovno odšel v pisarno in našel v njej vlomilca v osebi 24-let-nega ključavničarskega pomočnika Friderika Kirbiša, doma iz Cirko-vic na Dravskem polju, ki se je baš : pripravljal, da odnese novo zimsko, suknjo, vredno 1500 D&i, in okrog 30 fotografij nagrobnih s pom eni- } kov ter Kullichevo beležnico. Policija je Kirbiša takoj zaslišala in spravila v zapor. Kirbiš je pri- 1 spel dan poprej iz Velenja v Celje. Načrt za vlom je napravil najbrže žc pred 10 dnevi, ko j2 bil v Celju In se je tedaj predstavil Kullichu kot kamnoseški pomočnik, ki prihaja bas ib Nemčije. Kullich mu je tedaj podaril 20 Din kot brezposelnemu kamnoseku. Kirbiša je daljšem odločnem tajenju pod težo celjska policija poslala mariborski B021C V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem pamiku francoske parobrodne družbe — ILEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permltov I. t. d- pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. Peter Zgaga "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, N Telephone: Chelsea 3878 ......... . ... .................. ............................................ IZVOR ZLOČINOV ew York, N. Y. Vi dokazov priznal. V preiskavi in po zaslišanju storilca se je ugotovilo, da je tatvino izvrlil omenjeni u-službenec v trenutku, ko je ženska stopila iz vlaka. Ko je bil na trboveljskem. kolodvoru vprašan, če mu je o tatvini kaj znanega, je to zanikal in se mu je kot uradni osebi brez vsakega suma verjelo. Po pr-i hodu v Ljubljano je odšel v svojo uradno sobo, kjer je torbico sežgal v peči, dočim je shranil 3 tisočake v svoji omari. En tisočak in drobiž pa je vtaknil v žep in odšel na kro-karsko turnejo v mesto. Tu je našel več sladkih, z ljubeznijo radodarnih deklic, ki so ga med silnim popivanjem obrale za lepe denar-ce. Po dveh dnevih in nočeh vese-ljačenja ga je dosegla roka postave na njegovem domu, popolnoma V začetku je svojo krivdo tajil, nato pa je na podlagi neovržih dokazov, ker je policija med tem že zasegla 2400 Din ukradenega denarja v uradni omari, vse priznal. Oddan je bil sodišču. Baje mu je prišla policija na sled na podlagi izpovedi dvomljivih prijateljic n velemestih na sto in stotisoče, v Samec se že nekako prerine skozi, toda če se poroči in ima žena otroke, se pod nobenim pogojem ne more pošteno preživeti. Iz teh vrst se torej rekrutirajo zločinci. Toda ne samo vsled pomanjkanja, pač pa zato, ker jih delodajalci sami uvajajo v umetnost prevare in tatvine. — Dosti je takih delodajalcev, — pravi Kingsley, — ki dajejo svojim uslužbencem slab vzgled. Uslužbenci vidijo, kako označa gospodar blago s sleparsko, to je previsoko ceno, kako ponareja blago, kako špekulira na borzi, na ka~ ko nezaslišen način izkorišča uslužbence, da bi izbil iz njih več dobička. Ali je potem takem kaj čudnega, če se začno posluževati -uslužbenci istih taktik. Podjetnik, ki svojega Uslužbenca slepari z obljubami, pretnjami in pri~ iiznjenostjo, namestil, da bi mu plačal pošteno plačo, je baš tako nepošten kot sestradan tramp, ki izmakne bankirju Ustnico iz žepa. Baš tako nepošteno je slepariti delavca pri plači kot z napeffc pištolo ropati denar. Plača je le tedaj zadostna in pravična, če predstavlja zameno za pošteno delo ter zadošča, da delavec pošteno preživi sebe in svojo družino.'' policiji, ki ga je osumila nekega vloma. Fant pa je najbrže dokazal alibi in je bil izpuščen. Po turneji skozi Slovenj-gradeč in Velenje je prišel v Celje ter bil aretiran in flagranti pri vlomu. S tem pa seveda še ni pojasnjen vlom v Piko-vo trafiko, kjer manjka za vlomilcem vsaka sled. Pretkan voznik. Najemnik Figovčevega hleva Fr. Skok je prejel te dni naročilo neke Dopisi. DIKTATOR IN KRALJ PRED FILMSKO KAMERO Chicago, 111. Ker vsak piše najprej o delavskih razmerah, bom tudi jaz. Tukaj v Chicagu so prav slabe. Cele triime delavcev je brez d?la. "Posebno Radio Company je veliko delavcev odslovila zadnji teden za nedoločen čas, tako da se skoraj tvrdke, da zvozi s kolodvora več to- i del° kupiti ne da. Zatoraj ne sve- NEPRESTANI BOJI NA KITAJSKEM &ANGHAJ, Kitajska, 15. nov. — Bitka med četami nacionalistične vlade tar ljudsko armado pri Teng- ostre, kar se jih je še xa vršilo v tekočem letu. Kitajska časnikarska poročila iz Hankova pravijo, da je feig se je imela, in boj je ixvan- j bilo ubitih 40,000 kitajskih vojakov redno oeter, kal pravijo poročila, ki j na strani ljudske armade, dočim so ae prlfiLa samkaj. Sedanji razvoji izgubili nacionalisti le nekako po-fc&tejo. ria so aovr&feiostt najbolj Itorico tega Števila. "T"' I --------------- ' - • - nemu oblastvu. Nepreviden avtomobilist. Trgovski potnik Jakob Vrbovšek iz Celja, stanujoč na Poluhah, se je peljal po desni strani kapucinskega mostu na svojem kolesu domov. Nasproti mu je privozil osebni avtomobil evidenčno številko 15-950 in za vozil v njegovo kolo. Vrbovšek je padel na tla in se občutno poškodoval in ima razen zamazane in raztrgane obleke tudi pokvarjeno kolo. Ko se je pobral in je obrisal blato z avtomobilove evidenčne tablice, ga je šofer sunil proč in se odpeljal. V teku 24 ur dva vloma sredi Celja. 25. oktobra se je zjutraj bliskoma raznesla po mestu vest, da je bil ponoči izvršen v neposredni bližini Pikove trafike vlom v pisarno kamnoseškega podjetja bratov Kullich v Aškerčevi ulici. Vlomilec je prispel na dvorišče pred pisarno skozi sosednji vrt po isti poti, kakor se je poslužil vlomilec v Pikovo trafiko. Vlom je opazila v nas potni hiši stanujoča Ana Trinkova, ki se je ponoči okrog 1.30 prebudila in stopila k oknu. Opazila je v Kulichovi pisarni prižgano električno luč In obenem zaslišala nerazločno šumenje in ropotanje: Odhitela Je k bližnjemu službujočemu stražniku in ga obvestila o dogodku. Stražnik je javil zadevo policijskemu nadzorniku Alojziju Vrčkovniku, ki se je nemudoma podal a več stražniki na Uce mesta in takoj zaprl vse izhode iz Aškerčeve ulice. V tem je prodiral previdno proti Kulli-chort hi*, kjer je prebudil lastnika podjetja, da je odfiel v pisarno V pisarni vlomilca ni bilo več. pač 1» je pričala razbita Sipa, v oknu; vorov. Skok je naročil sprejel in poslal na delo hlapca Jerneja P. Jernej je vozil in pil, prejemal od tvrdke denar in se bratil z veseljaki po gostilnah. Skupno je za- ! pravil nad 1500 Din gospodarjeve- ; ga denarja. Te dni pa je Skok sle-parstvo izpregledal in izročil že nekaj dni pijanega Jerneja policiji, ta pa sodišču. ! Nezgoda železniškega delavca. } Na progi v bližini železniškega' prelaza na Dunajski cesti se je te di pripetila mala nezgoda, ki bi lahko imela težje posledice. Na progi je bil ob imenovanem času zaposlen železniški delavec 49-let-ni France Peterka pfi čiščenju tirov. Med splošnim ropotom Peterka ni čul stroja, ki se mu ie bližal po pregi za hrbtom. V trenutku je odbijač odbil delavca v stran in ga vrgel po tleh. Peterka se je pri padcu precej poškodoval po obrazu in na rokah, prestal pa je seveda tudi precej strahu. K sreči je strojevodja nesrečo opazil in stroj pravočasno ustaviL Po ponesrečenega Peterka je prišel rešilni voz in ga odpeljal v bolnico. Pregnani vlomilci. 2. novembra ponoči je stražnik Peter Iipovšek, prihajajoč z Mir j j. proti gostilni v Kolesij i, zapazil skakati pri oknu na tla tri moške, ki so jo ubrali proti Mestnemu logu. Stražnik je takoj uvidcl. da gre za vlomilce, zaradi česar jih je pričel zasledovati. Neznanci pa so bili urnejši in jih že premočeni ter težko oblečeni stražnik ni zamogel dohiteti. Lipovšček se je vrnil in pre-1 budil gostilničarja Franca Pelca. j Pelčevi so ugotovili, da so neznanci skrivili s pomočjo lesenega * droga ' v oknu mrežo in prispeli v točilnico. Tam so vse prevrnili, odprli razne miznice in pobrali nekaj drobiža. Stražnik je našel v lokalu tudi nahrbtnik z 12 komandi popolnoma novih pletenih jopic in zelen površnik. Na neki gredenci so tatovi pustili tudi žepno električno svetiljko. Kakor domneva policija, izvirajo predmeti, najdeni v Pelčevi gostilni, iz vlomov v Vižmarjih In pri Hafnerju na Trati pri Škof-ji Loki. Nov radgonski most. Na mestu, kjer je stal lani stari leseni most čez Muro, ki ga je bila poplava parušila in odnesla, so pri* čeli letos gradita povsem novega, ki bo deloma zgrajen iz armiranega' betona, deloma pa iz železa. Most, ki bo kakor stari vezal Gornjo Radgono z avstrijsko Radgono, je v 'glavnem fee postavljen in se vrče samo že zaključna dela. Prometu bo izročen še pred zimo. Zgrajen je bil sporazumno in s skupnimi stroški jug. države in avstrijske republike, ki sta vsaka prispevali eno polovico. Na južni strani je jugoslovanska carinska stražnica, na severni pa avstrijska. Most Je za trgovce, obrtnike, pa tudi za vae ostalo prebivalstvo izredne važnosti. ~ , - tujem nobenemu rojaku sem hoditi za delom. Da pa ne boste mislili, da se ne zabavamo, moram malo poročati, kako smo grozdni sok spremenili v v vino. To so preskrbele članice kluba "Bled" na North Side. V nedeljo 10. novembra so priredile veliko plesno zabavo. Kar veliko na- Ben Miggins, operater britsk? družbe "Moweton News" pripoveduje v "Sunday Dispatchu", kako je posnemal za govoreči film sedanje državnike. Pred kinoaparatom postanejo navadno plahi tudi največji oblastniki. Ko sem bil v Rimu prišel k Mussolini ju, me je sprejel z besedami: "Zdaj ste vi moj poveljnik, zapovedujete in vas bom poslušal". — "Hvala Bogu", — sem odgovoril. — "da sem našel Italijana, ki rad uboga!" Postavil sem duceja pred objektiv: "Tako! Obrnite zdaj glavo malo na desno! Dvignite desnico! Govorite angleški in mislite da vas bodo poslušali milijoni Angležev in Američanov!" ših rojakov živi na North Side, ve- Mussolini je prišel v zadrego in činoma Gorenjcev in Notranjcev, je stopil stran: "O. to pa ne! Dajt? bila udeležba velika. Tudi jaz pod- mi nekaj dni odmora, da se pripra- pisana sem se udeležila te zabave in tam sem se seznanila z Mrs. Agnes Benčan, zavedno rojakinjo. Mene je zelo veselilo, da sem se spoznala ž njo, ker je bilo veliko hrupa pred leti zaradi njenega dopisa. Tistikrat sem bila jaz obdol-žena od gotove strani, da sem jaz pisala. Ona je jako agilna žena pri klubu "Bled" in povsod, kjer se gre za narodno stvar. Ona je odkritosrčna in po pravici pove. Pozdravim vse rojake širom Zdr. džav, posebno pa Petra Zgago, ker tudi po moških udari, kako so ko-rajžni, kar pod posteljo zlezejo, če tat pride po noči v hišo. Tako je prav! Frances Laurich, zastopnica. vim!" * Ugodil sem njegovi želji in duce je teden dni pozneje imel svoj govor v brezzhibni angleščini. Pri španskem kralju je bilo drugače. "Le povejte, ali hočete imeti resen ali komičen posnetek?" — je vprašal Alfonz XIII. — "Če boste povedali, kakšno šalo, bo seveda jako ugajala". — sem odvrnil. Kralj je veselo spačil obraz in pričel tako zabaven govor, da se je smejalo vse spremstvo z ameriškim poslanikom vred, ki je tudi prišel past zvedavost. Urno sem sukal ročaj aparata. Toronto, C an da. Citam dosti dopisov širom Cana- i de, v katerih se rojaki pritožujejo radi pomanjkanja ^ dela in slabih plač. Tudi tukaj v Toronti je kar ; strah. Dosti dela je res, ljudi pa tudi toliko, da bi lahko celo mesto še ; enkrat zidali, pa bi še ne prišli vsi na vrsto. Najbolj konkurirajo Slovaki in Poljaki. Oni bi delali za 20c na godinko. Slovencev tudi tukaj ni nad pet. Rojaka, ki je dal dopis iz Kitche-nera, prosim, da se mi oglasi, ker bi rad malo korespondiral ž njim. Pozdravljam vse Slovence in bralce tega lista. 218 V. Resek, Adelaide St., Toronto, Canada. '"Stojte!" — je nenadoma zavpil kralj in z drugim resnim glasom sprožil kratek političen govor. — Tako! To bo dovolj! To lahko predvajate po vaših kinematografih. Lepo vas prosim, uničite prvo polovico filma, kjer sem kvasil neumnosti!" Kaj sem hotel! Pol ure pozneje je prišel k meni kraljev adju-teant in odnesel "komičen posnetek". Ne vem. kaj se je z njim zgodilo; najbrž so ga uničili. RADA BI ZVEDELA za prijateljico JOSEPHINE PERHNE. Nahajala se je v Clevclandu leta 1920. Sporočiti ji imam nekaj važnega. Prosim njene poznane, ali pa če sama čita, naj se oglasi na naslov : — Miss Antonia Kirar, 1 Seldon Ave.,'Box 181, Verona, Pa. (2x15&16j — Za božjo voljo — je vzkliknil zdravnik, ko je ugledal pred seboj stepenega in ranjenega možaka. — Dobro so vas zdelali. — Da, dobro, — je pritrdil ranjenec. — Zaradi denarja, kaj ne? — je poizvedoval zdravnik. — Moj Bog, kakšni časi so zavladali. Človek ni niti življenja varen. — Res je. res je. — Pa bi spoznali tistega, ki vas je. če bi ga videli? — Seveda. Saj ga poznam že petnajst let. — Kdo pa je. da bom obvestil policijo? — Nič se ne trudite, gospod zdravnik. Policija ne bo nič opravila. Moja žena me je. Slikal sem. kako je dvoril fant iz-voljenki svojega srca: — Oh, gospodična, kako neznansko vas ljubim. Kako strašno vas ljubim. Moje misli so neprestano pri vas. — Ja, pa že ni res. — je odvrnila in sramežljivo pogledala v tla. — Prisegam vam. da so moje misli neprestano pri vas. — Pa le ni res. — je pojasnila. — saj še ne veste, kje sem na kvar-tirju. * Z otroci je križ. Posebno matere morajo biti previdne, kaj pravijo. Mati je obiskala svojo prijateljico in vzela svojega osemletnega sinčka seboj. No. pa saj veste, kakšne prijateljice so ženske. V lice se dobrikajo, za hrbtom pa opravljajo. Otroci seveda, otroci so pa odkritosrčni. Mati in prijateljica sta klepetali v kuhinji, sinček je pa po stanovanju šalil in si je vse natančno ogledal. Vrnil se je v kuhinjo in rekel materi očitaje: — No, mama. saj tako umazanega stanovanja pa tudi nima kot si včeraj pripovedovala doma. * Deževalo je, cesta je bila blatna, in vsakdo je iskal zavetja. Rojak ga je poiskal v veseli družbi in ni hotel z ropotanjem ali drugače buditi svoje ženice. Zato je sezul na hodniku čevlje. Neznansko se je pa začudil, ko ga je naslednjega dopoldne prebudila z besedami: — O ti packa ti! O ti nesnaga ti! Vso kuhinjo si mi posvinjal. Kdaj si prišel domov? Ali nisi mogel čevljev v veži obrisati? Tako in podobno je gostolela, rojak se je pa čudom Čudil. — Lažeš — je slednjič jezno odvrnil. — Saj sem se na hodniku sezul. — Kaj bi lagala? Saj vidiš blatne stopinje po poribani kuhinji. In mahoma se ji je zasvetilo v glavi: — Ah. že vem: po vseh štirih si prišel. Možiček je sklonil glavo in ni u-govarjal. * Poročilo se glasi: — Davčni department je objavil, da se je javilo enajst oseb. ki imajo na leto več kot štiri milijone dolarjev dohodkov. Časopisje je seveda tudi njihova imena objavilo. Če bi bilo po pravici, bi bilo treba objaviti tudi imena onih oseb, ki nimajo sploh nobenega dohodka. Toda to ni mogoče. To bi vzelo preveč časa in prostora. WTTWfMj m umi 11 asm r—ri'fiwii'HBigiBB!blaass® S jfiiwrnremira^^ msuMBniii MuCiBLaoanaBs: \ iaamcaissBsom j imajo velik uspeh o Tistih psov, ki lajajo, se ni treba bati. Taki psi ne grizejo. Toda to je nerodno, ker nihče ne ve, kdaj bo pes prenehal lajati. * Stara samica je rekla: — Zakonsko življenje smatram za nekaj idealnega. Izkušen zakonec ji je odvrnil: — Ja, seveda, vsak človek ima svoje predsodke. * Po banketu sta se sestala prijatelja. — Da krasno je bilo, res krasno. Kdo pa je bila tista krasoti ca, ki je sedela poleg tebe? — Ne vem, — je odvrnil prijatelj. —Z nekim nenavadnim parfumom je bila parfum.tr an a. Ali si opazil? — Ne — je odvrnil prijatelj. — Niti pogledati si je nisem upal; kaj šele poduhati, ker je sedela moja žena nasproti mene. ■o L A I R1IOII* NEW YORK, SATURDAY^ NOVEM BER 16t 19» The LARGEST SLOVENE DAILY In O. 8. JL ROBERT FLORIGIA: Oospod Fibre Je bil prodajalec v obuvalnem oddelku velike trgovine in je trpel neupravičeno pod občutkom svoje manjvrednosti. Bil Je starejši, neporočen čudak, živel je skromno v svojem preprosto u-rejenem stanovanju in si je privoščil samo to razvedrilo^ da se je odpravil vsak ponedeljek po hitrem povečerjanju v gledališče in sicer za znižano ceno z vstopnicami, ki mu jih je dajal njegov trafikant. Ljubil je strastno gledališče in vse, kar je k temu spadalo. Kulis-ni svet je vnemal »njegovo radovednost nad vse. Grenko je obžaloval svoje skope dohodke, ki mu niso dovoljevali, da bi obedoval tu pa tam po dragih modnih restavracijah z znamenitimi odrskimi in fimsklmi veličinami. Baš se je otvorila zimska sezona; premijere so si sledile druga drugi; gospod Fibre je prebiral z napetostjo poročila v listih. "Ali bom videl vsa ta dela?" je vzdihoval. "Ah, če bi bil bogat!" Na poti v trgovino Je našel nekega dne bel pisemski ovitek Iz debelega, gladkega papirja. Mehanično ga je dvignil in dognal, da Je bil brez naslova, vendar Je bilo nekaj v ovitku. Končno se je odločil, da ga odpre: dolg, svetloze-len listek se je pojavil, povabilo: "Oospod Pištola, ravnatelj gledališča Gargouille, prosi gospoda... da bi se udeležil glavne skušnje novega dela in sicer 16. nov ob 21. Parketni fotelj številka 81." Gospod Fibre je bil ves iz sebe. Imena gospoda, ki mu je veljalo vabilo, na tem ni bilo in danes je bilo baš 16. nov. Kakšen srečni slučaj mu je končno priskrbel priliko, da je mogel prisostvovati takšni prireditvi! Pri kosilu se je smehlja! radostno predse; zvečer Je zaupal svojim prijateljem, da gre danes h glavni skušnji nove igre "Njegova dražestna mala". Gospodična Nini Paradisova ima glavno ulogo. "Srečnik!" je za klical gospod Brusquet lz sosednje prodajalne miliTonar brez zdravja j j«* «'li> r*vcn Sovck. A vstriio M> vof--krat |Mri|M'll. * kupi(iju : I»ržit«- va>;i «"ri*vu /.iiaki' v z vrzi k smrdljivim «1-hotn. jrlaviJiol, oun»ti<-o. slaln> qwnje in iKtvwntMt V vs«»h lekarnah. Vzo-rw Matrraj «1 Jot«. Trlner Co.. KfcEt S. Astilnn«! Ave.. Cbktsii III. Kl*I*ON ZA BREZPLAČNI VZOREC IN>l»t. TI Im«k ................................ PLAČILO POVEST "Vi si pa ničesar ne i stopnicah in temnih hodnikih. O-tvorila so se vrata v bliščeče svetlo, s cvetlicami okrašeno kabino, v kateri so se gnetli ljudje. rilca ........ Mt'»to, država drobnarije, odrečete." Fotograf gospod Ara to m je pripomnil: "Videl sem njeno sliko in moram priznati, da bi bil rajši v njeni družbi nego v družbi velikega mogula." Vse se je smejalo. Gospod Fibre pa je menil suho: "Do tega gotovo ne pride, dragi moj. Pravijo, da je prijateljica ministra lepih umetnosti." Končno so prodajalno zaprli. Pohitel je domov In se hitro preoblekel za predstavo. Točno ob 20f je zagledal višji kontrolor gledališča Gargouille gospoda s sivimi lasmi, ki mu Je pokazal vstopnico št. 81. Na načrtu je odkazal prišlecu pravo mesto, gospod Fibre se je zahvalil in stopil v prostor za gledalce. Obstal je v bližini svojega sedeža in opazoval množico, ki se je valila v dvorano. Končno se je dvignil zastor in se je pojavila oderska slika v hi-permodernem slogu. Tu se je pozornost občinstva odvrnila drugam. Vse glave so se zasukale proti veliki srednji loži, v katero je vstopil minister lepih umetnosti. Gospod Fibre se je smehljal v redko bradico. Vedel je, čemu sedi ekscelenca danes tu. Tedaj je za-vršal viharen aplavz. V bleščečem se kostumu se je prikazala mlada umetnica na odru. Ob njenih prvih besedah so opazili stalni obi- j skovalci, da igralka nima dobrega dne. Nje glas je bil slaboten in hripav; gledalci v parketu in v prvi vrsti so opazili celo znojne kaplje na njenem čelu. Hipoma se je zgrudila Nini Paradisova junaku v naročje. Povedli so jo k stolu in režiser je dal spustiti zastor. V dvorani je postalo hrupno. Kritiki so se razgovarjali o tem dogodku. Minister je takej ostavil ložo. Gospodu Fibru je bilo, kakor da je v sedmih nebesih. Prvikrat pri glavni skušnji in že prvič takšen slučaj! Kaj se bo pač zgodilo? Po nekoliko minutah se je zastor v sredi malo odprl, neki igralec je stopil pred občinstva in si izprosil s kret-no roke tišino: "Gospe in gospodje," je začel z glasom, ki se je tresel od razburjenja. "naša ljubljena tovarišica Nini Paradisova je postala pravkar žrtev hipne omedlevice. Vendar pa upamo, da bo svojo ulogo lahko kmalu nadaljevala s pomočjo službujočega zdravnika." Občinstvo je zaploskalo. Umetnik je zaklical: "Kje pa je službujoči zdravnik?" Gospod Fibre je bil očaran nad vsemi temi dogodki in je čakal, kaj se bo še razviio, ko ga je prijel debel, rdečelas gospod za rama in ga pozval: "Sedaj pa le hitro, gospod doktor, mudi se!" Prodajalca obuvala je povleklo naprej. Opazil je z zapreprašče-nostjo šele sedaj, da je sedel na prostoru gledališkega zdravnika. Hitro je stopal po vijugastih Vesti iz "Vsi ven," je zapovedal ravnatelj, "toda, seveda, vi, gospod minister ostanite f" se je popravil. Fibre je stal med ministrom in na otomani ležečo bolnico. Bil je) bledejši od te. Politik pa je pojasnjeval: 'Vidite, gospod doktor, gospodična Paradisova je imela prav kar napad slabosti, dajte ji kaj o-krepčilnega, da bo lahko igrala dalje. Med tem naj režiser pomiri občinstvo ... Tu je omara z leki." "Ah, prosim, ljubi gospbd doktor pomagajte mi!" je mrmrala umetnica z umirajočim glasom: 'Bom! vam večno hvaležna. Pomislite, da gre za mojo karijero." Kakor v sanjah se je sklonil gospod Fibre nad stekleničice. Pri temu mu je padel ščipalnik z nosa pod mizo. Minister je zaklical nestrpno: 'Samo povejte mi, kaj mora biti, potem bom sam naštel kapljice. Ali naj vzamem kaj arni-ke?" "Da. da, nekaj arnike," je jecljal Fibre, ki je iskal svoj ščipalnik pod mizo. "In morda tudi nekaj lavdana," je nadaljeval minister. "Lavdana — izvrstno.... In še kaj?" "Ne, samo močan požirek čreš-njevca nato." Minister je premešal pijačo in jo ponudil igralki, ki jo je hitro popila. S prisiljenim nasmehom ;e menila: "Tisočera hvala genpod doktor, počutim se že bolje." Potrkalo je na vrata, ravnatelj je vstopil. Ko je čul, da se čuti Nini Paradisova že dovolj močno za nadaljevanje igre, je stresel Fibru roko. Med,tem ko si je igralka popravljala lase, se je hotel odpraviti na svoje mesto. Minister pa je pohitel za njim in ga prosil za vi-Zitnico. "Nimam nobene pri sebi," se je oprostil Fibre. "Ob, ne de nič. O meni boste še slišali." In zgodilo se je, da je prejel pri naslednjem podeljevanju redov dr Moetti, službujoči zdravnik pri gledališču Gargouille, v plačilo za svoje odlične zmožnosti rdeči trak Častne legije. didaktična ravnatelja Ferdinand Kenda iz Komna in Valentin Semi (Semich, Semič) iz Ajdovščine,prvi v Aurenzo pod šolsko skrbništvo v Milanu. Oba sta goreča fašistična borca, ki sta mislila, da sta zbog tega varna pred premeščenjem v Italijo, pa ju je to vendar zadelo. Na Brjah pri Rihemberku so si zgradili lastno cerkev, ki je bila te dni posvečena. Zaščitnika nove cer-ve sta apostolska brata Ciril in Metod. V Ivanjemgradu pri Komnu je povzročila letošnja suša posebno škode. Dd marca dalje ni bilo nikdar zadosti vode, v septembru1 so vozili vodo iz Komna za živino in ijudi. Pred tremi leti so imeli blizu 300 kvintalov žita, letos pa ga ni bilo niti 30, ker se ni obneslo seme nove pšenice v hudi zimi. Trst, koncem oktobra. Cela vrsta kmetov iz Marezig v Istri čaka v rimskih zaporih že več kot mesec dni na razpravo, ki se bo vršila proti njim pred posebnim tribunalom. Obtoženi so protidr-žavne propagande. Razprava je imela biti že sredi oktobra, pa je bila odložena zaradi razprave proti Gortanu v Pulju. V Kcpru je bil v zaporu kmet Krmar iz Marezig. Devet mesecev so ga držali tam, ^nedavno pa so ga odpeljali v Trst. Mož ima 60 let in je analfabet. Obdolžen je tudi on potidržavne propagande. Privatni uradnik Slovenec Šturm v Trstu je imel odpotovati na otok Ponzo v petletno konfinacijo, pa je nenadoma prišla iz Rima odredba, da naj ostane Šturm še nadalje v tržaških zaporih. . Osrednji odbor "Italie Redente" je pod predsedstvom vojvodinjc d' Aosta sklenil, da sprejme okoli 80 otroških azilov, katere je sedaj vzdrževala "Lega Nazionale" v Julijski Krajini. Vojvodinja je to brzojavno sporočila predsedniku "Lege" dr. Pitacu.. Sklep "Lege" za odstop šol "Italii Redenti" je bil izvršen pretekli mesec. Tako bo sedaj tudi vse potujčevanje šolskih otrok pod regnikolskim vodstvom in nadzorstvom. Tržaški poslanec Survich je zasedel dobro plačano mesto predsednika "Enita" v Rimu. Pri njegovi umestitvi se je naglašala naraščajoča važnost turizma n? samo za gospodarstvo, marveč tudi za na-cijonalno politiko. V Opatiji mislijo, da jim bo Survich pomagal iz sedanjih finančnih zadreg. Tržaški vodovod iz Timava je že otvorjen. Iz bližine Sardovčevega mlina za Sv. Ivanom potiska pet električnih sesalk vodo v bližnje filtre, ki izčistijo kraško vodo. Odtod teče cev, v premeru 90 cm debela, po sesljanski in nato po novi cesti do zbiralnika na Greti in od tam v mesto. Novi vodovod bo dovajal Trstu dnevno okoli 20.000 kubičnih metrov vode v začetku, ko bodo vsa dela končana, pa 55.000. Doslej je razpolagalo mesto s komaj 28.000 kubičnih metrov vode. j Avtomobili dirjajo po deželi s ^protsva, dasi mu je dala drugačne i skrajno brezobzirnostjo. Zato ni že j rkero več dneva brez kake avtomo- | bilske nesreče. V Škof i j ah. v Istri je i neki laški avtomobil vrgel na tla 71. Revija "'L' Elettrotecnica"' poroča, da se izvrši skoro elektrifikacija proge Trst-Postojna v dolgosti 82.2 km, proga Trst-Opčine v dolgosti 16.5 km, proga Bivio-Tržic-Cervinjan v dolgosti 29.3 km. Na tržaški univerzi gospodarskih in trgovskih ved se otvori dopolnilni tečaj za špecijalizacijo v materiji upravne organizacije in industrijske ekonomije. Po Trstu se je raznesla vest. da bo 52 magistratnih uradnikov, samih domačinov, odpuščenih iz službe. Na njihova mesta pridejo re*j-nikoli. Razbojniki so vdrii v hišo posestnika in trgovca Martina Percana v Raklju. Percan je bil sam doma. Razbojniki so vzeli iz blagajne 50 tiseč lir in nato naglo odšli. Orožniki jih iščejo. Spremembe v Afganistanu. Afganistan je država v onem no- f Afganistanu prezgodnje", dokler no- ■ tranjem predelu Azije, kjer sta se j vi vladar, ki si je privzel naslov j že od srede preteklega stoletja sti- j paaišaha, ne pokaže v večji men 1 kala angleški in ruski vpliv. Zgo- j svoje smeri za vnanjo politiko s"o-' devina Evrope se je v XIX. stoletju j je države. Udejstvoval se je sicer! razvijala v močni meri pod per- < kot poveljnik v vojni zoper Angle-! spektivo angleško-ruskega naspret- j že, ali to pac še ne pcmer.i vsega.' stva, ki se je razen na Balkanu iz- j vsekakor pa so značilne nekatere ! zivljalo posebno v Aziji. In ena naj- | podrobnosti. Vsa poročila iz Kabu- ' bolj občutljivih točk v britansko- j la ^ trdilai da je Nadir Kan pc ruskem spornem pasu je bil ravno , zaV2etju pre3tolice prevzel vlado le Aganistan. Zakaj preko tega czem- j po obotavljanju, šele potem, ko so lja bi bil najbližji dohod iz Rusije j plemenski veljaki zahtevali, da cn do angleške Indije; tod je Velika sani zaseds Britanija pričakovala invazije ruskih armad. Zato je Anglija gradila na indijsko-afganski meji mogoč- Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ is šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. mam Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK prestol. Izkušnja uči, da takih interpretacij ne smemo vzeti preveč dobesedno. Res je sicer Amanulah izgubil v deželi done trdnjave in hkrati budno pazila mala vso populist, ko je po pr- na to, da se ne bi v Afganistanu | vih zmagaU Habibulaha utrdil ruski vpliv. vih zmagah Habibulaha pobegnil i iz dežele in jo prepustil usodi; Na- Preobrat v Afganistanu, kjer je j dir Kan bi Pač 5 stališča državnih samozvanca Habibulaha premagal'interesov ravnal napačno, ako bi Nadir Kan, sorodnik pregnanega forsiral pregnanega kralja Saj je kralja Amanulaha, ter sam zasedel bil nepopularen v državi že pred prestol, bi bila interna zadeva te ! bcScm> ker svoje reformistično j azijske države, ki ostalega sveta ne j delovanje vršil prenaglo in so rav-! bi mnogo zanimala, ako ne bi šlo nc njegove reforme največ pripo-i pri tem za vprašanje eminentne i mc8'ie upornikom do nagle in lah-i mednarodne važnosti. Povojna doba ni spremenila tradicije starega angleško-ruskega na- , BANOVČEVI KONCERTI. Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno poŠiljatev naročittfčim prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVlC * "Brno, da se denar izplača prejemnikom vsaj en -------------L teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. DRUGIČ- žclirao Vam računati dinarje še po naši sedanji eenL Fred kratkim se je začela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. v NJE VAŠIH N. JT30LJE AROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK New York, N. Y. H •-' - - :iS ■ 23. novembra: Barberton, O. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis. Svetozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland, O. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5„ soba 413. letno kmetico Marijo Kuretovo. ki je drugi dan izdihnila v tržaški bolnici. V bližini Štanjela na Krasu se je ubil motociklist Josip Čepak, ko se je hotel v nagli vožnji izogniti nekemu kmečkemu vozu. V Palah pri Ajdovščini namerava Gayer otvoriti papirnico. To bi dalo k. t ju novega življenja. Pili so v kleti kmeta Josipa La-panje v Poljanah pri Štjaku. Vino je razgrelo mladim ljudem glave in pričel se je prepir, ki se je, kakor navadno, žalostno končal. Mrtev je obležal 23-ietni fant Fran Cehovin. Nenavadno je odšla večja skupina fantov iz Idrije v Belgijo. Trije so bili zavrnjeni in niso mogli preko meje iz razloga, da so strokovno izučeni na razna dela. Tujina grabi in izmozgava le telesne moči naših ljudi in se otresa onih, ki so zmožni, da bi si služili boljši kruh. Odšla sta v notranjost Italije za drugimi slovenskimi učitelji tudi nagibe in nove reforme. Kakor so ?e poprej odigravale v afganski prestclici intrige obeh diplomacij, tako je ostalo v povojni dobi; spremembe v vladi in v režimu so se merile s perspektivo sovjetsko-an-gleškega antagonizma. Kralj Amanulah, ki se je v prvi dobi angažiral v zmagoviti vojni zeper Anglija, je veljal kot nasprotnik angleškega vpliva in je bil v dobrih odnošajih s sovjetsko Rusijo. To se je pokazalo tudi o priliki njegovega evropskega potovanja, ko je posetil tudi Moskvo ter dal temu svojemu posetu prav poseben poudarek. Zato sta se poraz Amanulaha in njegov beg v inozemstvo smatrala kot udarec za sovjetsko Rusijo in marsikak komentar j^ uspeh upornika Habibulaha računal kot delo angleške diplomacije, dasi je mogel za svojo trditev navesti malo konkretnega. Habubulah je odigral in logično bi bilo računati zmago Nadir Kana če ne že kot neuspeh Anglije, pa vsekakor kot dogodek, ki njenemu vplivu v državi ne bo v korist. Seveda pa bi bilo lahko komentiranje režimske spremembe v ko zmage. Nadir Kan pa je imel simpatije najboljših plemen še iz-sa časa svojega poveljništva. Taktika je tedaj velevala zmagovitemu poveljniku, da je prevzel prestol, v kolikor je bilo seveda takega preudarka sploh treb?.. glaša pa, da morajo biti reforme zmerne, da ne smejo biti v nasprotju z verskimi nauki in z duhom islama, predvsem pa, da se smejo Izvesti šele tedaj, kadar jih bo zahtevalo prebivalstvo. Jasno je tedaj. da je njegova srednja pot močno konservativna in da bo reformiranje sedanjega stanja v državi zelo počasi napredovalo. Vidi se, da je Nadir Kanu poglavitni smoter pomiriti državo, utrditi režim in sicer na starih osnovah; reforme se mu pri tem zdijo opasen eksperiment. kakor je glede Amanulaho-vega režima posebno podčrta val. afganski veljaki se o-glašajo zoper Nadir Kana. Posebno je značilno, da so prve take vesti prišle iz Indije, od Afganov, živečih v tej deželi. Ni izključeno, da se iz teh izjav razvijejo poskusi po zopetni spremembi v Afganistanu. CENA DR: KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAPER) Stane samo $2.— Naročite p *ri KNJIGARNI tjUS NARODA' 210 West 18 New M City gHHHHHMHHBHMmni ______i__L DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š UJ T E "GLAS NARODA" ne »ta samo vaše t članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE __" ____ V HAVANI Nastaje še vprašanje, kako si bo mogel Nadir Kan zagotoviti sva.i uspeh ter ga zavarovati proti upor- j - nim silam, ki so v državi, kakršna I je Arfganistan. vedno zelo močne AERQPLAN RIO DE JANEIRO po takih notranjih prekucijah. Prve izjave, ki jih daje Nadir Kan o smernicah svojega bodočega vladanja, pričajo, da si je izbral HAVANA, Cuba, 15. novembra, srednjo pot, ki naj mu pomaga do- j Velikanski hi&roplan - Rio de Ja-seči stabilizacijo notranjih raz- ' neiro". ki ie lust New Ycri:, Rio in mer. Določno se vidi, da ne misli : Buenos Aires zračne črte je pristal ponoviti radikalnih reform, ki so j včeraj popoldne tukaj ob petih. Do-Amanulaha stale prestol: ni jim ?pel iei z Miami. Hidroplan se na-sicer principijelno nasproten, na- haja na potovanju v Buenos Aires. t NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtim srcem naznanjam znancem in prijateljem širom Amerike žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu nadvse ljubljenemu soprogu. frank u schmidt Umrl je 31. oktobra ob 5. uri zvečer, v najlepši dobi življenja, star 46 let; zadela ga je srčna kap. Pogreb se je vršil 4. novembra ob 9. uri zjutraj po katoliškemu obredu ob veliki u-deležbi znancev in prijateljev pokojnega. Hvala društvoma Ljubljanski Vrh in Ženskemu odseku S. N. D. za darovane krasne vence. Iskrena hvala posameznim družinam ter posameznikom za darovane vence in šopke, Mr. In Mrs. Habner, Mr. in Mrs. Sankar, Mr. in Mrs. J. Vihtelich, Mr. in Mrs. Fr. Vihtelich. Mr. in Mrs. Poznich, Mr. in Mrs. Stular, Mr. in Mrs. Podobnikar, Mr. in Mrs. Bozich. Mr. in Mrs. Meyers, Mr. in Mrs. Uhan, Mr. in Mrs. Nagel, Mr. in Mrs. Plankar. Mr. in Mrs. Ursich, Mr. in Mrs. Joe Travnikar, Mr. in Mrs. Bernard Travnikar, Mr. in Mrs. Maisel, Mr. in Mrs. Kosnik, Mr. in Mrs. Urban, Mr, in Mrs. Rink, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. in Mrs. Kolenc, Mr. Furlan iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Locniskar, Mr. Feliks Ločniskar, Mrs. Mitzi Benkini, Miss Emilia Ogrinc, Mr. Frank Kastelic, Mr. Joe Tanko, Mr. Toni Lagoj, Mr. in Mrs. Hrvat in - Mr. in Mrs. Rant. Če sem slučajno kako ime izpustila, prosim, da mi oprosti. Lepa hvala Mr. in Mrs. Oblak in Mr. Furlan iz Clevelanda za vdeležbo pri pogrebu. Posebno iivalo sem dolžna izreči vsem, ki so se udeležili pogreba ter čuli ob njegovem mrtvaškem odru in vsem, ki so pripomogli do lepšega sprevoda. Še enkrat srčna hvala vsem prijateljem in znancem za požrtvovalnost, sočutje in za vse kar ste dobrega storili in pomagali v tej teški boli in nas tolažili, ter za krasne vence in šopke, da je soba izgledala kot pravi cvetlični vrt. Tebi pa moj dragi nikdar nepozabljeni soprog želimo, počivaj v miru in naj Ti bo lahka črn* zemlja. Odšel si od mene po 20-tih letih skupnega srečnega življenja in me zapustil, toda v mojem srcu ostaneš za vedno. Žalujoči ostali: GABRIELA SCHMIDT, soproga, LOUIS SCHMIDT, brat, z družino, V starem kraju pa TOMAŽ in ANTON, bratje. MARJETA, URŠULA in ANICA, sestre. Detroit, Mich., 11. novembra 1929. KI "G LAB R1IOD1' NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 16, 1929 The LARGEST SLOVENS DAILY M V. m. A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN i Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. iijtiliftCUlSU (Nadaljevanje.) Zver v človeški podobi. REPTOJ, ŽRTVE NOVE ŽENSKE MODE — Ali smatraš vse to, kar sem ti ravnokar rekel, za resnico? — j® nadaljeval usiljivo, — in hočeš še vedno vse to zavračati? — Prepirati s teboj samim, bi bilo preveč mučno zame. Ker jo je videl pred seboj tako zanorelo v svoj odpor, je pričela i>aenkrat kipeti kri Trelaurierja, ki je rekel nato: — Jaz hočem, da se prepričaš! — je vzkliknil. — Jaz ne trpim, da bi mi stopila naspoti tako nedostopna ter svojeglava! Jaz se moram boriti s teboj, te premagati ter postati gospodar nadte! V boju se mi nudi le še ena možnos triumfirati nad teboj, dočim mi tvoja nedostopnost jemlje sleherno upanje! Ali si že tako popolnoma jetnica, da da bi ne zadostovalo nikako sredstvo, da te iztrgam iz krempljev blaznosti? Ti si še premalo videla tega moža, ne vsiljuje se ti, kajti drugače bi ti že davno zapazila ter postala pozorna! Ali pa sta igrala fkupno igro, da se skrijeta pred mojimi očmi? Govori, Anina, kako dolgo traja to že vajina razmerje? Ali je to bila to le nova muha, ali pa nosiš to že dolgo v svojem srcu? Jaz moram vedeti vse to, da te lahko zavarujem pred teboj samo, kajti le to je moj cilj, prisegam ti. ubogo dete! Vse, kar se tiče mene, ne pride pri tem prav nič vpoštev, kajti vse bom rad doprinesel, da te obvarujem pogibelji! Ali občutiš sovraštvo napram meni in ali vzbujam tvoj gnus? Ali naj grem k tvoji teti, če nisi rada tukaj? Jaz ne zahtevam od tebe ničesar drugega kot obljubo, da ne boš občevala z vicomtom de Preig-ne, da se ga bo skušala oprostiti! To mi je na srcu pred vsem drugim! Kajti vidiš, moja uboga Anina, t se človek bi te upropastil brec smiljenja! Svoje življenje dam pod pogojem, da bo tebi v korist, kajti videti tebe propadati gre preko mojih sil! Par mesecev premišlja-nja samote ter občevanja z gospo Perceval ti mora prinesti jasnost Popolnoma se bom podredil tvoji volji ter bom žrtvoval svojo osebno srečo, a le pod pogojem, da ne boš zlorabljala moje dobrote in da ne boš prenehala biti dostojna in poštena ženska! — Hvala ti! — je odvrnila mirno. — Vedela sem, da me ljubiš in sedaj sem dobila nov dokaz tega. Vse, kar mi nudiš, pa mi ne zadoš-šča in jaz nočem tega. Če bi ti dala svojo besedo, da ne bom zopet videla Andreja re Preigne, bi zlomila svojo prisego. Ne pokoriti se njemu presega moje moči. Jaz sem njegova lastnina in on lahko razpolaga z menoj. Brez pridržka si govoril z menoj in jaz ti moram prav tako predstaviti svoje duševno stanje. Na tvojo ponudbo polovične prostosti odgovarjam z zahtevo popolne prostosti, kajti srednja pot, katero si mi pokazal, je zame nehodljiva. Do tega zadnjega dneva, bi le smehiljaje skomigala z rameni, če bi mi kdo napovedoval vnaprej, da se bom kdaj ločila od tebe. da živim z drugim. Kljub temu pa je sedaj stvar taka. Za mene ni nikakega življenja brez njega, ki se je polastil vseh mojih misli in vsega mojega srca. Jaz, ki nisem hotela nikdar verovati v vlado čustev, bi bila zmožna skočiti skozi okno, da bi dospela do ljubimca, kljub nevarnosti, da si bom zlomila vse ude. Izgubila som oblast nad samo seboj. To je mogoče velika nesreča, vendar pa ne morem ničesar izpremeniti na njej. — Ti vendar pripadaš meni! — je vzkliknil Trelaurier, ves iz sebe vsled mirne logike, s katero je razvijala Anina svoje misli. — Ti nosiš moje ime ter si moja žena! Ti pozabljaš vse to. razven svoje zaljubiljene muhe! Najti je postave, katerim si dolžna pokorščino, cerkvene in družabne, katerih ne smeš prelomiti brez mojega privoljenja! — T dovoljenje te prosim iskreno! — Ti se hočeš, če dovolim, popolnoma ločiti od mene? — Da to bi bila zate in zame najbolj dostojna rešitev. Ali me hočeš prisiliti, da pripadam še nadalje tebi, ko so vse moje misli pri drugem? Ce bi mogel to, kakšen človek bi moral biti? Gotovo ne oni, katerega spoštujem ter dejanski ljubim z vsemi čustvi, katerih ni še požrla moja strast! Ali me hočeš prisiliti k dednemu, ničvrenemu življenju? Ali bi bilo to vredno tebe in mene? Izgovorila sva se povsem odkrito in nič drugega nama ne preostaja kot potegniti konsekvence i:: vsega tega! — Nesrečnica! Ti prezreš v svoji drzni logiki le eno, namreč, da te še vedno ljubim! Ali misliš, da mi je lahko odpovedati se tebi ter te podariti tekmecu? Dosedaj sem se spuščal v razprave ter te skušal opozoriti na nevarnost, katerim se izpostavljaš, a srce mi daje povsem drugačni svet kot moja pamet! Izjavljaš mi z mirom, ki meji na cinizem, cia imaš pravico živeti z drugim kot svojim možem, ker ne moreš še nadalje obvladati svojih misli in ker razveljavljaš v tvojih očeh ljubezen vse druge cbzire. No dobro, jaz ti lahko povem primero. Zame ni nobene druge kot si ti. Ti si se posvetila meni in po postavah države in cerkve si moja lastnina. Ker pa smo enkrat tako daleč, da nas ne brigajo niti postave niti čustva ter naj vlada le poltnost, ti izjavljam, da te ne bo lastoval nikdo drugi, razven če bi me preje ubil! — Ti vendar ne misliš uporabiti sile? — Ce me siliš k temu, gotovo. Brez pomisleka! Zrla mu je v oči tako, da so ga oslepili bleski iz njenih. — Kaj imaš v mislih? — Lahko si zelo živahno predstavljaš, — je odvrnil Trelaurier mimo. — Vprizoril bom poskus iznebiti se vicomta! — Ne, tega ne smeš storiti! — Rad bi vedel, kako mi hočeš zabraniti to! — Če se ne boš pustil pregovoriti, da odstopiš od dvoboja, bom jaz pozvala de Preigna naj ti odreče dvoboj! — Če bi bil toliko strahopeten privoliti v to, bi ga prisilil k boju! — Varuj se, ne sili me do skrajnega! Jaz nočem, ti rečem še enkrat. da bi se radi mene dvobojeval t — Tebe je pač strah zanj! —O, Bog, jaz se bojim prav toliko zate. Misel, videti te v smrtni nevarnosti in sicer vsled moje krivde.... Jaz ne trpim tega, ali me čujež to se ne sme zgoditi, nikdar! — Ti si norica! Kaj ti je vredno moje življenej, če teptaš z nogama mojo srečo? Razumi vendar, da nočem živeti brez tebe. Jaz te ljubim tako. da bom storil vse, če le hočeš ostati pri meni, da pozabim blodnjo ene ure in da ne opustim upanja, da me boš še našla. Govorila si mi o svoji ljubezni, a kaj je neki poleg moje? Iz svoje črpaš žalostni pogum, da mi lomiš srce, a iz moje črpam samozatajevanje, da prenesem vse, da te prikličem nazaj k razumu. Primerjaj te občutke — ali niso več vredni kot oni drugi? Le ene stvari ne moreš zahtevati od moje ljubezni, da se namreč udam v tvojo nezvestobo. Ta ljubezen nI zmožna le miline in udanosti, temveč tudi lahko vzplapola v ogorčenju, in bala se ne bo ničesar, niti grožnje, niti nevarnosti! — Ah, to je nemogoče! — Skušaj to preprečiti v to. V tej uri sta dva moja prijatelja pn vicomtu de Preigne, da mu obrazložita, da zahtevam zadoščenje od njega! Ali si si res domišljala, da bi bilo mogoče uniči življenje poštenega moža, ga gnati v obup ali blaznost, ne da bi kdo prevzel velike cdgovonostl za to? V tem si m temeljito zmotila! Ti mi izjavljaš, da si se vrnila k naravnemu stanju in da se hočeš, brez sramote, združiti z nekiin drugim, kot divja žival. Vzgojo, šege, dostojanstvo in čednost, vse si vrgla preko plota, kot nadležen balast! Dobro! Jaz grem za teboj ter bom postal zopet Žival, kateri se skuša iztrgati samico in ki bo raatrgala tekmeca! (Dalje prihodnjič.) Odkar se je ženska moda odloči-t plazilk, ki zahtevajo vsako leto tola za usnje in kože plazilcev, so na- , liko tisočev in tisočev človeških žr- počili temu živalskemu razredu^hu-di časi. Saj pravijo statistike, da vsako leto kože 500,000 kač, 750,000 vsak oleto kože 500.000 kač, 750,000 aligatorjev in 1,000,000 kuščarjev v v usnje! V glavnem je Daljni vzhod, ki dobavlja usnjamam to ogrpmno maso surovin, zlasti pa Indija in Java. V Indiji se bavijo z lovom plazilcev cele družine nižjih kast in imajo precej lahko delo, ker tam tev. Omenjena kača, ki živi v vodi, pa sama ugonobi mnogo nadležnega in nevarnega mrčesca. Urojenci jo love kar z roko, v najnovejšem času tudi z mrežami. Narava je opremila večino plazilcev s krasnimi kožami in to je menda glavni vzrok, da so udarile modi v oči. Seveda pa teh lepot kože živih živali običajno ne kažejo, ker so zamazane z vsakovrstno nesnago. Od spretnosti prede- Kretaii je Parnikov — Shipping News — 19. novembra: Saturnia. Trst Stiitendum, lioultgne Sur Mer, Rotterdam in posebno v močvcirnatem ozem-1 lovalca je odvisno, koliko naravne lju Gangovega ustja teh živali kar j barve obdrži koža v obliki usnja, mrgoli. | Za to je treba dolgotrajnih proce- Na Javi redijo kuščarice kot do- ! dur. celo do dvajset. Z umetnimi mače živali. Sp povsem krotke in ! barvili se da usnje kaj lahko in koristne, ker lovijo podgane in trajno barvati. Ker je tudi mnogo 20 novembra: Uerengaria, Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremen manjše kače. V tem pogledu so celo tako koristne, da so javanske o-blasti odredile, da jih smejo v modne svrhe poloviti le neko določeno število. Kože pobitih živalih posušijo v senci, jih površno ustrojijo ali kon-servirajo v soli. Do konca jih predelajo potem šele v evropskih ali ameriških usnjarnah. Kača, ki daje najboljše usnje, je 35-letna Gladys M. Parks, ki je ob- neškodljiva. To je treba obžalovati, | dolžena, da je umorila in zako- kajti če bi bila na njenem mestu loma že razpadali. V posameznih pala dva otroka, katera je vzela rajši kakšna strupenka, bi imela tolmunih jih je bilo videti po več za svoja. , nova moda vsaj to prednost, da bi skupaj. V enem samem tolminu je sodelovala pri uničevanju nevanih 1 bilo deset mrtvih rakov. odpornejše od vseh drugih vrst usnja, čeprav je na drugi strani mnogo tanj še oi volne j še, ni pričakovati, da bi kaj kiXalu ponehalo povpraševanje po njem. Kuga med raki v Ločnici. Kakor poroča "Lovec" se je v vodah blizu Rogatiške Slatine pojavila med raki kuga. V Ločnici in njenih pritokih so poginili vsi raki. Raki so bili pordečeni in so de- fi ONI PREKO OCEANU NaJkraJ*« :n najbolj ugodna pot sa ootovanjo na ogromnih oarnlltih: FRANCE 22. Nov.; 12. decembra (10 P. M.) <6 P. M.) ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan. (10 P. M.) (7 P. M,-PARIS 24. januarja. (5. P. M.) Najkrajta 501 po feiesnicl V«akAo Je v posebni kabini s vicml modernimi udobnoMl — Pijana In slavna francoska kublnja. Izrecno nizke cone VpraJajt« kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' 216 West 1 8th Street, New York 21. nov.mbra: Roch«*mbeau, Havre Urevdrn. Cherbourg. Bremen .65 RAZNE POVESTI in Elizabeta ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje „.................. Agitator (Kersnik) broS. .......80 \ndrej Hofer................... .50 Arsene Lupin ...................60 Beneška vcdeževalks ............ .35 Belgrajski biser ................ .35 Beli mecesen ....................40 Bele noči, mali junak .......... Balkansko~Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami ____ B«j in zmaga, povest ...........80 Bera* s stopnjle pri sv. Roku .. .50 Blagajna Velikega vojvode.......60 Boy, roman .....................65 Burska vojska..................... Bilke (Marija Kmetova) .......25 Beatln dnevnik .................60 Božični darovi .................. .35 Božja pot na ftmarno goro.......20 Božja pot ua Bledu ............. Cankar: CJresnlk Lenard. broS... .70 Mimo življenja .......K« Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Farovška kuharica...............80 Fran Baron Trenk ..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik ('J zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Gotlčevski katekizem.............25 Gostilne v stari LJubljani.......60 Grška Mytologija .............. 1.— .60 Gusarji .........................75 .80 Hadži Moral (Tolstoj) .........60 .!* Hektorjev me* .................75 .35 MusoKno .......................40 Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali Klatež .....................70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija, roman ............................1.25 Na valovih južnega morja ...... .30 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska Narod, ki izinira ...... Naša vas. II. del. Hubad pripovedke .............. ..r>0 Nova Erotika, trdo vez. 9 povesti .... Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Hedvika........................ .35 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. zv.> ........ .35 Humoreske, Groteske In Satire, vezano ......................80 broširano ...................60 1.— .75 Hči papeža vez.............. broširam............... Iz dežele potresov .............. .75 Izlet g. Broneka ................ 1.20 Mrtvo mesto ......... .75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....C0 lioinantu'ift1 duše___ .60 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3« Cvetlna Borograjska .r.......... 30 Čarovnica ..................... .35 Črni panter, broS. .............60 Čebelica ........................ J55 Črtiee iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, in razne »povesti spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. 3C Dekle Eliza .................. Dalmatinske povesti .............35 Dolga roka .................... JiO Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ J>0 Don KiSot iz I* Manhe...........40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (Meško) .................... .60 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... Dedek je pravil; Marinka in Skra- teljčki ........................40 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega sveta, tnlo vez. 1.G0 Igračke broširano ............. .80 Igralec .........................75 Jagnje .........................30 Janko in Metka (za otroke) .... .30 Jemač Zmagovat, Med plazovi.. 3d Jutri (Strug) trd. v..............75 broš. ........................60 Jurčičevi spisi: Po;>olna Izdaja vseh 1O zvezkov, lepo vezanih..................10.— .40! Sosedov sin, broš. ...............40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Juan Miserija (Povesti iz špnaskega življenja .................. Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek _...... Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. zv........... Kako sem se jaz likal - DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, stno jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSkl KOLEDAR BO V KRATKEM GOTOV Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLaS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Pratike pošljemo takoj, Koledar pa, ko bo gotov, in bomo v tista objavili. .60 36 .69 ...35 .40 .90 .70 .80 .60 Naša leta, trd. vez. .......... broširano ................ Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine ...... .35 Nihilist .........................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivše* ga sloveaskega polka ........1.50 Novo življenje ..................60 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .254 Onkraj pragozda ............... .80 Odkritje Amerike .............. .60 Pasti in zanki ................ .25 Pater Kajetan ..."...............1.— Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva .............. .50 Pahirki iz Roža (Albrecht) .... .25 Pariški zlatar ...................35 Prihajat, do v est ...............60 Povesti. Berač s stopnjie pri sv. Roku ........................ 30 Požigalec ..................... .25 Povesti (Kuhar) .................G0 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano................... 1.— Plat zvona .....................40 Po strani klobuk................35 Pri stricu ...................... .60 Prst božj« .................... .30 Patria, povest Lz irske junaške doti obe ........................ .30 V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA X niilml znanim1 parnlkl: Nenadkrlljlva postrežba In ku-hfnla v vrne h razredih. —$ 1 98.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE NAZAJ v modernem 3. razredu (Vojni flavek t5 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja Iti flru-^e Informacij« s« obrnite o« loka'nega agent* ail na — Hamburg-American Line U BBOAD VTA T. NE W TOBK 22. novembra: Olympic. Cherbourg Aralilf, Cherbourg, Antwerp«« France. Havre 23. novembra: C"nte tira rde, N»;*»ll, Genov* L*eut*chland. Cherbourg. Hamburg 27 novembra: Mauretania. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Bra-men 28. novembra: Muenchen. Boulogne 8ur Mer. Brain en 29. novembra: Homeric, Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwrrp»n Minnesota, Ilymouth. Boulogne 8ur Mer Augustus. Xapoll. Genova 30. novembra: Milwaukee. Cherbourg. President Hjosevelt, Bremen 5. decembra: De Uraase, Havre 6. decembra: • l.e dt- France, Havre, Hamburg Cherbourg. (Skupni Božični izlet.) UOLLANft K J AMERICA LINE W v "starem kraju 9> Vuliania, Tr*t Majestic. Cherbourg Pennland, f'herb»urg. Aniwcrpou Berlin. Cherbourg, Bremen 7. decembra: 1'resldente Wilson, Trst I,evia thiui. Cherbourg, Biemeji Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 9. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 10. decembra: Conte Hlam-amano. Napoll. Genova 11 decembra: Stuttgart, IV.ulo^ne Sur Mer, men Keptil>!l<-, Cherbourg, Bremen 12. decembra- St. Louu*. Cherbourg. Hamburg Roma, Nai»>H. Qenova France. Havre 13. decembra: Bereng:tria. Chert>ourg 14. decembra: Bremen, fherbourjr. Brrmen fleorge %V:i*hlrigton. Cherbourg. Bremen Volenilam. Itoulogne Sur Mer. Ilot-terdam Minnekahda. Plymouth, lt<>ul<»K»e Sur Mer 19. decembra: CnlUmijU*. «'herb<>urK. Itrcmen 26. decembra: Il«M-ha inbe.-i u. Havre 27. decembra: Mauretania. Havre Minnesota, Cherbourg 28. decembra: Dentaehland, rherbouig, Hamburg Boii£nl ikuonl lzlat. — I. de Franca". dec.. Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parniki. "STATENDAM" ................ 20. nov. "NEW AMSTERDAM" ....30. nov. "VEENDAM" ..................... 7. dec." "VOLENDAM".................... 14. dec. odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. Za poJa,niia ji vprašajte kateregako'i agenta aH ' HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK ^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi ta drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam mi »moremo dati najboljša poiaxnila in priporočamo vedno le prvovrstne brio-parnike. Tadi nedržarljanl zamrejo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u po-mite v (Return Permit) is Waah-ingtona, ki je veljaven sa eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev Sanjska knjiga mala ...........60 in ^^ ^ ne pojjjjajo reč v stari Sanjska knjga, nova velika.....90 . , —«ir nrn«iiu (Alešovec) lil. zvezek........ .60 Po gorah in dolinah ............ JB0 Sanjska knjiga Arabska..........1/,U kraJ' *mpak |l mor* rMmM Spake, humoreske, trda vez .... os«bno dvigniti pred odpotovafljen: Pod krivo jelko. Povest Iz Časov ro- Spomini Jugoslovanskega dobro- ▼ *t*ri kraj. Prošnja sa permit m Korejska brata, povest lz misijo- nov v Koreji .............. .30 kovnjačev na Kranjskem .. «•>. Kruh, trdo vezano ..............1.— broš. ....................... J) Krvna osveta .................. Ptavljiee H. Majar J»0 voljca 1914.18...............1J!5 mora vložiti najmanje eden mesce Pol litra vipavea ...............60 Sredozimei. trn. vez..............60 pred nameravanim od potovanjem Poslednji Mehikanec .......... .30 broš. ......................^ in oni, ki potujejo preko New Torka, vn >»trabote vojne ................ i« onim BaC* ............*..... *JJjštudent naj bo. v. 3V............35 prosilcem, ki Imajo prednost v kvo- •;:::;;;;;:;:;;;;;;;;;; io!Sveta Notburca................ u m u sun* amerukrn drtav. Prafiki jodek ................ ' 35 • Spisje, male povesti ............ 35 Ijanov, možje ameriških državljank, (Levstik) .. .76 Priaeg* Hurooskega glavarja T.. 361 (Govekar) ............1.— j ki so se po L junijv 1928. leta poro- n°..........iPrvW inHii^ ^ Stezosledec ..................... 30: iene ta neporofenl otrocl Prvič med Indijanci Preganjanje indijanskih jev ........................ 36 Rinaldo Rinaldhri .............. 36 Robinzon ...................... 39 Robinson (Crusoe) .............1.— RaMji. trda ves................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem .... 36 36 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike In polemike............ .76 Ljubljanske slik«, Hišni lastnik. Trgovec. Kupčij ski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd. ................ 36 Marjetica ..k.................. 36 Mladi gozdar. broS. ..........:.. 36 Moje življenje...................75 Mali Lord .................... 36 „ ^ Miljonar brez denarja ...........75 treh src ............ Malo življenje ................ Rdeča to bela vrtnin, opvest Maron. krščanski deček is Llba- StovensM fcljlwc ........... nona ...................... 35 i ShrtQ"d BeMnsen, trd. ves. 1 Sueški invalid .............. Sodnikovi ........................ *75 jSolnee In .............. 36' Skozi I Šopek Samotarke „.............. 35 136 .135 36 .46 ...75 .33! .75 35 36 Naročilom je priložiti denar, bo disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po J ali 2 centa. G* pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni • ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosti "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni «lo prve polovice kvote. Do drago polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod ZL leta onih nedrža vi janov, ki so bili postavno pripnžčenl v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte mm poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT NEW YORK