F >3

>>
^
Katolški cerkveni list.
. k:
V Otertik 6. Iložnika.

iKlaganje LairctaiiNkili Iitanij.
(Ilalje. i
T ii r u k r a 1 j a David a . z a n a s Kog a prosi!
Turu jc visoko zidanje, čez vse poslopje vzvišeno. in se sozida ali per cerkvi, de iz njegovih visocih lin zvonov glas doni. ali pa v terdnja-vali. močno in terdno, de per napadu sovražnika deželani in mestiijani vanj pribežč: kakor so svoje dni Kimljani per vsakim napadu sovražnikov v svoj kapitol bezali, od koder niso le sami sebe branili, ampak tudi sovražnike s pšicami pobijali in odbijali. V podobnim pomenu bodo v svelim pismu tudi poglavarji lurni imenovani. Izaija pravi (30, 2.V): „0b času velike morije, kader bodo turni (t. j. poglavarji) padlih Kakor je namreč turn \zvišan nad drugim poslopjem, lako je poglavar nad ljudsivam. In kakor ob času sovražnih napadov ljudje h turnam iu v turne bežijo, de se ohranijo: tako perbežijo tudi h poglavarjem, de bi po njih sovražnikov rešeni bili, in pod njili varstvam preti vsako nesrečo varni ostali. Tako jc tudi presvcta Devica Marija turn v katolški cerkvi, ker je čez vse pred sabo rojene, kteri so bili ali v svetosti rojeni ali v pravici vstvarjeni, izvišena; k nji perbežijo vsi zadolženi, vsi žalostni. vsi nadložni, in bodo pod njenim varstvam vsaciga sovražnika oteti.
Zakaj bo pa Marija devica imenovana turu kralja Davida? zato, ker jc v duhovskim pomenu Davidovimu turnii močno podobna.
Viteški kralj David, kteri jc tolikokrat svoje sovražnike zmagal, je prav močan turn z ozidjem in zasipi vred izzidal, s kteriga bi sc vsak sovražili napad od mesta Jeruzalema odbil. Okrog turna so viseli škiti, in vse orožje nar močnejšim vojšakam pristojno. Vis. pes. 4. 4. in II. Kralj. 5, 9.
\ekdajno imenitno mesto Jeruzalem jc slaba podoba noviga Jeruzalema, svete keršansko, ka-toljške cerkve. David, kralj in rešenik svojiga ljudstva, je predpodoba Mesija, kralja in odrešenika ljudi. In kakor je David, zmagovavec sovražnikov močan turn izzidal v Jeruzalemu, tako je novi
zniagovavski David -- Kristus v katolški cerkvi zoper duhovske sovražnike človeškiga rodu, namreč smert, hudiča in greli, visok turn postavil. Marijo presveto Devico, s ktere bi se sovražniki že od deleč zagledali, h kteri kakor k nar bolj varnimu pribežališu naj bi vsi prihežali, v kteri kakor v nar bolj zavetni terdnjavi naj bi se vsi rešili: iz ktere naj bi orožje zoper sovražne napade vzeli, de bi od sovražnikov iicprevidama prehiteni ne bili.
Davidov lurn jc Marija presvcta Dcv iea, klero edino je zoper vse strele nar hujšiga sovražnika z braiiiši. s tavžent škiti, i:i z vsakterim orožjem čednosti uterdil tisti David, mogočni vojšak, Kristus, tako de ni ne njeniga telesa, ne njene duše kdaj kak naskok spačene požcljivosti, ne rečeni, zmagal, še lotil se ne.
..Davidov" turn bo imenovana, ker je bila iz Davidove hiše. Zares Davidov turn. namreč tistiga Davida, kteri. ko se je hotel s peklenskim vcli-kanani v boj podati, je s tega turna orožje zoper njega vzel, to je, telo in kri, ktera je za ceno našiga odrešenja llogu Očetu na križi daroval, in prevzetniga (Joljata s peterimi kamni, iz potoka vzetimi, to jc s peterimi ranami, in s palico kriza na gori Kaivarji ob tla vcrgcl in pobil.
O Marija ! če me bodo za naprej moji sovražniki v strah in nevarnost perpravili. dovoli mi, de pri tebi. kakor močnim turnii, hrambe in pribežalj-ša i še m, in ga najdem. 1'pamclo, de kakor je nekdaj žena v mestu Tcben s turna preganjavcu Abime-leliu kamen na glavo vergla iu jo prebila, boš ravno tako tudi ti moje sovražnike s kainnam od mene odgnala, namreč s tistim kamnam, kteri je nar vikši vogelni kamen katoljške cerkve, to je, s Kristusam, svojim Sinam. O Marija, turu Davidov, za nas Koga prosi!
Turu slon o k os t čni, za nas Koga prosil
Od slonokostcnih hiš govorijo svete in posvetne zgodovine. Tako je bil Ahah slonokosteno liiso izzidal. (III. Kralj. 22, 39.) Prerok Amos 3. 15. pravi: „S I o n o k o s t e n c hiš e b o d o r a z d e r t e.-Te hiše bodo slonokosteno imenovane, ne kakor bi bile vse iz slonove kosti narejene, ampak ker so bile njih stene s slonokoMcnimi plosaini vložene,
ker so slonovo kost več ali saj enako obrajtali, kakor zlato. Tudi kralj Salomon si je bil naredil visok sedež iz slonove kosti, in ga je z nar bolj svitlim zlatarn prevlekel. III. Kralj, i O, 18.
Kakor so tedej modri kralj in drugi slonovo kost tako visoko cenili, tako tudi cerkev prav modro ravna, de Marijo slonokosteni turn imenuje; zakaj slonova kost, ktera nič druziga ni, kakor slonov zob, ima hvale vredne lastnosti v sebi, ktere so podoba Mariinih čednost, zlasti njene čistosti, terdnosti, žlahtnosti in vrednosti,
Slonova kost je svitlo-bcla in jc znamnje snažne, čiste in nedolžne vesti. Zato se novoker-šenimu poda belo oblačilo z besedami: „Prejmi belo oblačilo, kteriga pred sodni stol našiga (1 o s poda Jezusa K ristusa neomadež-vaniga per ne si, de imaš večno življenje." Marija devica bo imenovana slonokostena, to je bela, ker je bila po čistosti bela, kot sneg, po za-deržanji svitla. po čednostih blišeča. Neizrečeno lepa in bela slonova kost je pa zlasti deviška či-stost Marije.
Slonova kost je terdna, ker je iz zob in kosti slona. Presveta lleviea Marija je hila terdna, ker ni bila nikoli nobenim skušnjavam, nobenimu padcu podveržena. Gotovo je. de je presveta Devica po posebni milosti in gnadi božji uterjena, de s svojo terdnostjo ni le ljudi s svetostjo obdane, ampak tudi vse angele presegla. Nekteri imenitni svetniki so bili terdni, ker v gnadi merjeni smertno grešiti niso mogli, brez odpusiljivih grehov pa vender niso bili. Bolj terdna je hila pa presveta lleviea Marija. ktera ni le smertniga. temne tudi odpustljiviga greha popolnama prosta hila.
Slonova kost jc žlahtna, redko se dobi. Marija devica je nar žlahtni ji. nar imenitniši, nar čisteji. nar lepši in nar svetejši med vsimi stvarmi.
Slonova kost drage živalske kosti nc le po velikosti, terdnosti in žlahtnosti. ampak tudi po ceni preseže. Presveta lleviea Marija druge svetnike ne le po terdnosti čednost, po velikosti zasluženja, po žlahtnosti darov prekosi, tcnmč tudi po vrednosti.
Prav pristojno je presveti llevici, kar sveto pismo od scnne'/enr i»r;i\J- ..Tez to, kar je iz dalj niga. in iz daljnih pokrajin, je njena cena.- Prip. lil. IO. -Človek ne pozna nje cene." Job. 2*. III. Le Hog vrednost I levice spozna, in rle Bog zamore Marijo po vrednosti hvaliti,u pravi s. Andrej K ritenski. II prevredni, o predragi turn! o turn. ki vse cene presc/.eš!
Temu slonokostenimu turnii čistosti sc čudimo, lepoto častimo, terdnost posnemajmo, žlahtnost in vrednost prcmislju jnio. de z njegovo pomočjo večno zveličanje zadohimo. II turn previsoki, o turn nar imenitniši. o hraniše nar močnejši, o terdnjava nar terdnejsi! postavi se kakor zid pred Hoga iu strašniga sodnika za nas. v svoje varstvo nas sprejmi, de po tvojim sredstvu, iu po tvoji pri— prošnji nebeške časti deležni hiti zaslužimo. 0 Marija, turn slonokosteni, za nas Hoga prosi! —
Hiša zlata, za nas Hoga prosi!
Salomon je hil Gospodu tempelj izzidal, od kteriga s. pismo pravi: -Nič ni bilo v tempe l j-nu, kar bi ne bilo z zlatarn pokrito.- lil. Kralj. 6. 22. Zlata hiša je bila tedej tista liisa božja, ali Salomonov tempelj. Bogu k časti izzi-dan, z zlatimi plošami po vsot pokrit. Timu Salo-monovimu tempeljnu je presveta lleviea podobna, zato bo tudi ona imenovana -hiša zlata,u v pripo-dobnim ali duhovskim pomenu.
Zakaj bo imenovana Marija devica hiša božja, ali tempelj božji ?
Že od začetka sveta je Bog neskončniga ve-ličastva med ljudmi hišo imeti začel. Očak Jakop je kamen, kteriga je hil pod glavo položil, postavil v znamnje, de bi bil spominik gnade, ktero je ondi od Boga prejel, in je olja nanj viil, ter tisti kraj „Betelu to je hišo božjo imenoval. Mozes je po božjim povelji Bogu hišo naredil, namreč šotor, kteri je nekak prenesivin tempelj božji bil. Salomon je pa tisti veličastni, po vsim svetu sloveči tempelj izzidal. — V novi zavezi ima Bog trojno hišo. Perva je naše telo. „Ali ne veste, de so vaši udje tempelj svetiga Duha?" I. Kor. 6. 19. „Ali ne veste, de ste tempelj Božji, in d c sveti Duh v vas prebiva?" I. Kor. 3, 16. — Druga so duše pravičnih, v kterili Bog po gnadi, po krepostnih delih, po svetih zakramentih veličastno prebiva. — Tretja so s človeškimi rokami narejeni tempeljni, od kterili pravi Zveličar: „Moja hiša jc hiša molitve.4* Luk. 111, 4(5.
Med temi hišami jc nar imenitniši presveta Devica Marija, od ktere cerkev poje: „11 i š a čist iga serca postane hitro tempelj za Boga.4* Hiša Božja je presveta Devica, ktero si jc Sin božji izzidal, de bi v nji sosehno prebival. — Kteri čisto živijo, so tempelj božji, pravi sv. apostelj. De hi tedej prečista Devica tempelj božji ne bila? Bila je, in sicer nar imenitniši. nar ve-ličastniši tempelj Božji: „Bodi pozdravljen, živi tempelj božji!" ji pravi sv. Gregor čudo-delnik.
Zakaj bo pa Marija devica imenovana ..hiša zlata?" — Zlato pomeni:
a)	Gnado. Zlato jc drago: pa tudi gnada zastonj dana ceno vsih stvari preseže. Zlato se bliska in sveti: pa tudi posvečujoča božja gnada liudobniga človeka iz grešnika pravičniga, iz ne-čistiga čistiga, iz gerdiga lepiga in Idišečiga stori; djanska gnada pa človeka k dohrimu priganja, ga v dobrih delih podpira, vadi in Bogu prečudno priporoča. Z vsimi tirni razpoli gnade je bila presveta Devica, milosti polna Božja porodnica, od Boga ozaljšana: zato bo po pravici ..hiša zlata" imenovana. Zlato pomeni pa tudi:
b)	Krepost, ktera po besedah modriga Salomona vse zlato preseže. Torej ker bo Marija ..hiša zlata- imenovana, s tim cerkev hoče reči, de je bila ona stanovanje vsih čednost. Zlata streha namreč v ti hiši je bila ljubezen Marije do Boga; zlate tla njena globoka ponižnost: zlata sprednja stena njena prevdarnost: zlata desna stena njena ljubezen do bližnjiga: zlata leva stena njena ljubezen do svojih sovražnikov: zlata zadnja stena je zaničevanje vsih pozemcljskih reči.
To je edino delo na vsim svetu, edino poslopje: ta čudež bodo oznanovali jeziki vsili časov in rele večnosti. Ta edini tempelj bo bolj kot Salomonov z večno hvalo poveličevan in povikševan, ker je nar vikšiga kralja nebes sprejel.
D Marija! ti si po vsi resnici vsa zlata hiša. Pred tvoje noge padem, in te ponižno prosim, sprejmi me za svojiga služabnika, de bom vender v ti zlati hiši stanovati zamogel. Obljubim li pridno in zvesto služiti. 0 Marija, hiša zlata, za nas Boga prosi!
(Dalje sledi.)
Imeniten po širokim svetu »lovec gospod poferka na Trata leenosli.
(Svobodno poleg EinniedelHkiga kolednika.)
Eniga dno so nekima imenitnima gospoda pokopali. Kdo de je pred svetam imeniten gospod, vsak ve: bogastvo je nja poglavitna čednost. Tudi naš gospod je imel 80.000 goldinarjev letnih dohodkov. — Pa per vsim svojim bogastvu je moral vendar le umreti in pokopali so ga. Vse se giblje po velikim mestu. Nakinčene ver-ste vojšakov se vstopijo pred hišo mertviga. Hado-gledniga ljudstva je pervrelo, de se je po ulicah kar terlo.
Med radoglednim ljudstvani sim bil tudi jaz. Pa na enkrat se v globoko premišljevanje zatopim in zdelo se mi je, kakor de bi bil v sanj i h visoko nad zemljo povzdignjen. Kar se mi je senjalo, tukaj povem, paše enkrat perstavim, de so to le sanje.
Vidil sim ti.: »o; — zakaj de tudi pred svetam imenitni gospodje dušo imajo, ne smemo dvomiti, akoravno sami pogosto tega ne verjejo, in tudi res prav malo duhovskiga v svojim življenji pokažejo. Vidil sim tedaj dušo, kako sc je predenj dan iz smertne postelje ločila, ktero je veliko prijatlov. pa tudi veliko le kar na videz žalostnih lizunov in sa-inopridnib pcrlizvavcov obdalo. Kakor je navada, se tudi tukaj nobedin ni upal bolniku iz prevelike ljubezni smertne nevarnosti razodeJ in za duho\sko pomoč poskerbeti. Lmcrl jc tedaj naš gospod sine Ju v et cru.\tt, (o je: brez križa in žegna. Duša se naglo na pot poda in pride pred veliko poslopje, v kterim večni Sodnik mertve sodi.
V dolgo navajeni prevzetnosti si pred vratmi duša ošabno misli: Tuka j so me že gotovo dolgo pričakovali, zakaj jaz sim tisti imenitni povsod slavno znani gospod.
l*a tisti dan, kakor sploh vsaki dan jc veliko, veliko tavžent ljudi, moških, ženskih in otrok po-nicrlo; zato je bilo toliko drenjanje pred vratami, de se je naš gospod kar čudil.
Vrata se odprejo, in duša pride z mnogimi drugimi v nekakšno prednjo izbo, kjer dolgo zastonj koga išc, dokler zadnjič neki nebeški služabnik naglo memo nje naprej hiti. Duša se ga naglo oklene, ter praša :
„PrijateI
„Kaj bi radi
„Ali bi ne mogla precej na versto priti?"
„Ni mogoče44.
,,Jaz sim tisti imenitni gospod'*.
J,Mi niste znani".
(Duša sama za se). „Zdi se mi, kakor de bi se tukaj ne vedili, de sini jaz tisti imenitni možu.
Neki drugi nebeški služabnik si perzadeva med tem veliko množico v red spraviti. Tudi na nja se naglo duša oberne in mu prešteje vse svoje prislove in imenitne službe, s kterimi je bila na zemlji okin-čana, pa nebeščan ji merzlo odgovori, de se tukaj na vse te reči nič nc gleda, in de bo ravno zdaj neko borno osem let staro dete sojeno. Zato po-terpljenje!
Naš gospod je moral tedaj ali s poterpežlji-vostjo ali brez poterpežljivosti čakati, dokler de je versta nanj prišla, in de ga pred sodni stol za-
kličcjo.
Nar pravičniši sedemkrat na dan pade, kako bo še le potem s takimi imenitnimi možmi stalo, ki od posvetnih dobrot in veselic vedno obdani se šc v hujših dušnih nevarnostih znajdejo!
Xi vse zlato, kar se sveti: tudi še ni vsak pravičin in hvale vredin zato, ker pred svetam veliko sluj*r, in le morebiti ktere male pogreške nad sabo ima, dc je, postavim, cele ljudstva in kraljestva iz zgolj sebičnih namenov v kervave vojske zapletel, de je dal ljudi na tavžente pomoriti, de je s slabimi postavami pravico in krepost zateral itd.; de si še pa teb veliko k sercu ne vzame, se lahko za-stopi, ker vemo, de kriva vera po svetu okoli gre, de vest in politika niste v nobeni zavezi. Pa postavne in kaznovavne bukve, po kterih večni Sodnik sodi, vse drugač govore.
Z eno besedo, kar našiga imenitniga gospoda zadeva, — vzrokov jaz nc vem — njega so tamkej v večno ječo obsodili, in hitro v njo odpeljali. Oe se je obsojeni v spominu svojih dopernešenib slavnih del nad tako sodbo močno zavzel, se ve.
V ječi je liotla duša obupati in je imela časa dovolj , nekdanje življenje s svojim sedajnim per-merjati. Neznano dolgi čas si je mislila s tem nekoliko okrajšati, de je skoz malo. z omrežjem prepleteno oknice iz ječe vunkej gledala.
Daleč, daleč se je vidilo. (Jlcda in gleda — poslednjič zagleda zemljo, na njej zagleda mesto, v kterim je še pred kratkim v toliki časti živela, zagleda ulice, v kterih je stanovala, veličastni dvor, v kterim je prebivala, po ulicah vidi brezštevilno množico ljudstva se gibati, iu dolge verste nakin-čanili vojaških trum. Iz tavžent ust sc je slišalo rajniga slavno ime. z začudenjem so si ljudje njegove slavne dela pripovedovali, nja podoba se jc po vsili ulicah prodajala, in svetinje, njemu v čast kovane, so šle od rok do rok. Zadnjič pride mert-vaški voz, z nar krajšimi perti pregcrnjeii in obdan od nar imenitniši gospode mesta in nar pervili častnikov deržave. Ko jc jetnik vse to vidil. je oil jeze in togotc z zobmi škripal in sc jc tistiga lalu spomnil, kteri jc na visoko s snegam pokrito goro ušel, in ko jc vidil, kako ga spodej v dolini v za-dostenje pravice v podobi sožigajo, med tem ko sam skorej mraza umira, sam per sebi milo zdibo-val: «0 moj Hog, spodej me sožigajo, jaz pa tukaj gori zmerzujenr*.
Ko je dolga procesija do groba dospela, se vse ljudstvo tiho okrog vstopi, eden nar pervili govornikov pa začne v čast in slavo rajniga takole govoriti :
..Slavoovenčan in od celiga sveta občudovan jc svoj veličastni tek dokončal preslavni mož, kteriga prehitro zgubo dones tukcj z milimi solzami obžalujemo. — Kakor juterna zvezda na nebu, se sveti v bukvah zgodovine nja slavno ime, med pervimi junaki našiga rodu ga bojo še pozni vnuki častili, in nam v izgled in posnenio naj ostanejo visoke čednosti njegoviga življenja. O preslavni mož, ako bi zamogel ti v tej uri doli pogledati iz visokih nebes!tt
„0 de bi te —se je duša per oknicu jccc togotiia.
„S kolikim veseljem in s koliko slovesnostjo^, je govornik dalej besedil, Mso te tamkej junaki vsili prejšnih časov sprejeli, kjer ti z njimi vred v rajskim svetiši neskončne vesoljnosti zasluženo plačilo za svoje dela vživaš
„0 vživam ga, de se Hogu usmili.'- je duša neizrečeno milo zdibnila.
Naenkrat pa vstane med množico velik hrup. Eni nar gorečnišib častivcov rajniga so hotli, de bi se truplo v panteon ( to je hiša, v kteri se kosti in podobe slavnih mož shranujejoj prepeljalo, kar
pa drugim ni dopadlo. Hrup bo zmiraj veči in ne-varnišiT kojniki potegnejo sable. ljudstvo na glas zavriska: ^Zivi na veke prestavni moz
Ko je duša to slišala, se je vsa žalostna od okniea proč obcniila. in je polna obupa in togote tako neizrekljivo britko jokati začela, kakor se le zaverženi v večnim pogubljenji jokajo. K—.
Katoliki misjoiii.
/ Kaj .vo katolsko duhovni misjoni?
Sv. Krancisk Zalczjan. 011 ljubcznjivi dušni pa-šlir pravi človeka uri enaciga. Ni dovolj de uro vsak dan enkrat naviješ: v nekoljkib letali se t oljko pralni po kolesih in vretenih nasede, de ura ne kaze iu ne bije prav. ter poslednič elo obstoji. Potreba jc um večkrat, saj vsako leto enkrat razložiti. iztrebiti in namazati, de lepo gladko gre. prav kaze. in dobro bije ali kole. Ha v no enako ni človeku zadosti vsak dan navadne molitve opraviti. vsako nedelo k božji službi jili in vsako leto pa enkrat ali dvakrat prejeti svete zakramente : dobro. nekterim jc clo potrebno o pravim časi svojo vest prav pregledati, svoje slabosti, razvade in pregrešnosti. ko se človeškiga serca primejo hujši hujši ko ure prah. na tanko spoznati, in se jih rišto očediti: po tem pa s svetimi misli, s pobožnimi sklep zopet na\iti. dc keršansko zivlciije lepo gladko teče po sveti volji božji. Milost božja je drago mazilo, ki napreduje keršanskiga življenja tik. Vse to pa storijo katolsko duhovni misjoni. ki so obnova duha za katolške kristjane po povelji sv. I*a\la. ko ji veli: .Ponovite sc \ dulii vase mi^li. in obudile noviga človeka, kleri je po Hogu s« \ ar jen \ resnični pravičnosti in svetosti.- Kfcz.
4.
Kar je potreba vsacimu človeku posebej, je dobro, gostokrat moeno potrebno mnogoteri srenji, fari a ti župniji skupej: obnove v dulii. oživlenja katolškiga. IV v kakim kraji vera onemaga. sveta čednost ali krepost peša. razu j/danost mladim gospodari. krivica med ljudmi gospodinji, nesramno življenje očitno razsaja, sovraštvo med sosedi raste, pravični potihnejo, gospodarji in gospodinje serce zguhe svoje domače posvariti, slarisi clo opusle svoje otroke v božjim stralii redili, takrat začne kardelo v dobrini zastajati kak la prašna ura: ni culi. ni vidili v takim kraji keršansko pra-vičniga življenja. Navadne prepovedi ali pridgc domačih pastirjev serca ljudi premalo primejo, kajti so njih ušesa prcvglajciie : tudi spovedi navadne malokaj več pomagajo, ako ljudje sami sebe pravne spoznajo. Taki okolici je dobra, clo potrebna obnova duha. ki sc skuz katolsko poslanstvo ali misjon zgodi, ktero katolška cerkev priporoča, in Hog oritno blagoslovi.
Kahii .ve katolški misjon opravlja ?
Katolški misjon se opravi po navadi v šestih ali osmih dneh. Po pet ali se več duhovnov ali misjonarjev se zdruzi in pride iz drugih krajev nar imeiiitneji resnice našiga poklica oznanovat. in ljudi izpovedal: domači pastirji pa jim pomagajo. Perve dni so nauki očiševanja. človeka iz grešne dremotc izdramili iu očistiti. Srednje dni so nauki p o s \ e c e v a n j c . ki človeku kažejo, kako se ima liogu in svojimu izveličanju ves posvetiti. Poslednc dni so nauki pobožniga združenja z Hoga m, po katerih se človek vadi Bogu popolnama izročiti, v svetozclji stanoviten ostati in hudobo sveta srečno
premagati. Vsaki dan so po tri pridige; nar korist-nej pa so posebni nauki za otroke, za može in žene, za odrašene mladenče in dekleta, kterim se posebne dolžnosti razložijo, kojih vsak stan posebej ima.
Dokler se pa beseda božja ne vsemeni, ako njo Hog ne blagoslovi, pomagajo misjonam svete opravila in vernih združene molitve. Vsak večer se po večni luči zvon pokore oglasi, grešnike obuditi 111 kristjane opomniti, naj za spreobernjenje grešnikov molijo. Po vsih keršanski!) hišah Boga kleče prosijo za milost razsvetljenja in resničniga spre-obernjeiija: molitev združena pa veliko premore. Vsako jutro sc oprav ilo s sveto mašo začne , vsak večer z blagoslovam konča . pred vsako pridigo se ljudem kratke molitvice razlagajo, kojih ima vsak dober kristjan vsak dan skerbno opravljati. Beseda, božja po lepim in modrim redi propovedana per misjonih veliko premore, ali pobožna molitev še več; in očitno se kaže resnica izreka sv. Pavla, ki uči: ..Ne kdor sadi. ne kdor poliva je kaj, marveč Bog, kteri rast daja*\ I. Kor. II, 7.
Ojstre so večne resnice, koje se perve dni oznanujejo: od našiga poklica, od hudobije greha, od nesrečne smerti. od sodbe in pekla, prederajo serce kakor 7 na dva kraja režečih mečev. Posluši-tcli so nekako pohiti, nekoliko jih omolkne, nekoliko se jih v besedi razpusti, kakor bi ne bilo vse tako. kakor se jim oznaiiujc. Ali beseda božja v serce vsajena reže in Irebi. ler serce omebči, ko sc človek spoznani keršanski resnici terdovratuo ne vstavlja, llitro za pervim slovesnim obhajilam otrok sc začini serca ogrevati in taliti. Vidili nedolžne deca pobožno k božji mizi peljati, slišati svete opomine iu molitve. kojih misjonar otrokam dajajo, čuti milo petje, med ko jim sc s svojim nebeškim ženiiiam sklenejo, človeka močno gine. solze ga polijejo in marsikdo se na pot poholjšanja poverile, ki je dolgo let po široki cesti navadniga življenja hodil. Za otroemi se vredi slovesno obhajilo zakonskih mož. po tem zakonskih žen in vdovic; za leni mladenčev iu poslednjič lepo obhajilo ker-šanskih devic. Vsak stan posebej svoje obljube očitno ponovi Bogu lepo služiti iu svoje dolžnosti zvesto dopolnili. Sovražniki si zopet veselo roke podajo, in storjena krivica sc popravi. Obhaja sc občestvo svetnikov na tem svetu.
Se pa nebesa kal. misjonov v esele, ludi pekel ne počiva, ampak svoje pomagače v okrogepošilja rekoč . dc krivoverci pridejo, koji hojo v misjonah preproste ljudi motili. Na take krive prerokbe se mnogo boječih zareče ne misjonam blizo iti. Leli-koverni stariši prepovedujejo svojim otrokam . gospodarji svoji družini niisjonc obiskati. Lažnivi preroki strašijo ljudi s pokoro, kojo misjonarji nalagajo toliko in tako. ki sc ne da prestati: kdor nje pa sam ne more prebavili, mora misjonarju prav debelo plačati. Takih kvant gre toliko po vsih hližnih krajih, de se ni čuditi ako se marsiktera duša milosti božje in pa svoje lastne sreče zogiba. Poslednje dni se še Ic prav razve, kaj se pri misjonah ccdniga cuje. in od vsih krajev hite ljudje se vredno spovedat in misjonov vdeležit: škoda pa, de je mnogim že prepozno. Jc bil začetek misjona žalosten . je dokončanje za toliko bolj veselo. Ljudje ne vedo Boga dovolj zahvaliti: radi bi še dalej pobožne opravila misjonov imeli in še kdaj včakali Bogu prijelniga časa.
It. Tako slovesno poslanstvo ali katolški misjon so o Hinkoštih. pri svetim Andreji na Koroškim
škim v Lavantinski dolini celih devet dni obhajali, kakor Zgodnja Danica v svojim 22. listu oznani. Misjonarji niso bili iz Tirola poklicani, kakor Danica pravi, ampak iz sosedne Sekovske škofije povabljeni očetje poprejniga reda svetiga Alfonza, koji so že večkrat take katolške misjone vodili, po imenu gospod Joan Reindl, duhovnik pri nunah svete Uršule v Gradei; g. Benčesl Cika, fajmošter pri devici Marii v Fronleitni; g. Štefan Moro, kaplan pri sv. Miheli v Grafendorfi, g. Joan Novak, kaplan v Kamnici na Nemškim, in g. Franc Klop, počivni mašnik v Fronleitni. Spo-vcdvati je pomagalo več stranskih in domačih duhovnov. Blizo 3200 duš je v tim časi k božji mizi pristopilo. V nedeljo presvete Trojice je bilo mis-jona slovesno dokončanje. Od veselja so se ljudje jokali, hvalili duhovne, ki so prišli, in tiste, ki so jih povabili. Zvon pokore je ljudem toliko vstregel, de so prosili, naj jim še v prihodnje poje, jim pomniti naukov, ktere so slišali, in svetih sklepov, ktere so toliko serčno storili svoje življenje resnično poboljšati.
Kar se je pa včasih Kristusa po svetu godilo, se še neprenehama godi: kar eni visoko hvalijo in slove, temu se drugi smejajo, in tretji to cehi zaničujejo. Kdo bi vsacimu vstregel? Slušajmo kar sv. Pavel veli: ..Vse poskusite, in kar je prav, pa ohderžiteu. I. Tcs. 5. 21. -Po njih sadu jih bote spoznali". Mat. 7, 16.
Scdajni obsir katolške cerkve«
Spi.-al Valentin Sezon.
XIII. Avstriansko cesarstvo.
14. Ogersko.
f Dalje, i
Martin s b e r g ( Szent Marton) terg s I900 ljudi. Tukaj je nar slavniši in nar starši samostan Renediktinarjev, in tako rekoč zibel keršanske vere na Ogerskim. Že vojvod (»eiza je bil v i O. stoletji ta samostan zidati perčel, po njegovi smerti (I. 997) ga je njegov sin sv. Štefan dodelal. Opat Astrik Anastazi je bil perve Benediklinarjc v ta, na ster-mim griči stoječi samostan perpcljal. Na njegovim turnu se je pervo znamnje sv. križa na Ogerskim svetilo, iz tukaišnih izb so izšli pervi veliki pastirji in škofje ogerske cerkve. Sv. Ma. i, ki je bil tukaj 1. 310 v mcsticu Sabaria (ne Sabaria. kise zdaj Steinamanger pravi) rojen, je še fantič večkrat na ta grič peršel in svoje pobožno serce k Stvarniku povzdigoval, /c pred prihodam .Madžarov je stala tukaj sv. Martinu posvečena cerkev, ki jo je bil. berž ko ne, Kari Veliki za premagane in spreobernjene Avare sozidal. — Iz tega samostana jc izšel pervi ostrigonski nadškof Scbastian 1. 1001 , opat Astrik sam je postal nadškof v Ko-loči, in je po dopolnjenim 44. letu pastirstva kot Svetnik umeri. Za njim je bil opat Bonifaci. ki jc na prošnjo sv. kralja Štefana Slovanam per Donavi 3 leta sv. evangeli oznanoval in krono marternikov dosegel. Čez 50 let potlej so Madžari, ki so bili še ajdje ostali, pod vodstvam divjiga Vata samostan'napadli, kar je bilo živiga pomorili in samostan v razvalino spremenili. Opat David ga je 1. 1137 zopet sozidal . večkrat so ga potlej mnoge nesreče zadele: ogenj, napadi Mongolov in Turkov. Opat Benedikt Saigho je I. 1722 perčel samostan
M 23. listu Ztjudnjc Danice IS 60.
in cerkev popravljati in veči delati, dalej je on postavil veliko novih cerkva v krajih, ki so bili šent-martinski opatii podložni, in je svojo mlado duhovšino večidel v Rim, v Solnigrad in v Tirnavo v sloveče šole Jezuitov pošiljal, de bi si tam prave keršanske učenosti perdobila. Benediktov naslednik Da-niel Somogvi je mislil cerkev in samostan še bolj povzdigniti, kraljevo vladarstvo mu je dovolilo 12.000 gold. vsako leto na to oberniti, ali preden jc bil delo perčel, je strašna nesreča čez opatijo vdarla. — Na povelje cesarja Jožefa II. namreč je bila v I. 1786 šentmartinska opatija vzdignjena, njeni dohodki v ogersko verno matico zapisani in v izpraznjeni samostan so peršli kameralni vradniki stanovat. Ker se jc pa tem pretežavno zdelo, po stermim hribu gori in doli hoditi, jim jc vlada bolj zložne stanovališa v ravnini preskerbela. in samostan , kjer se je toliko sto let hvala božje prepevala. jc stal prazen, čakajoč na nov razpad! — Ali pobožni in pravični cesar Franc II., ki je toliko ran, ki jih je bila vlada njegoviga strica Jožefa II. cerkvi storila, zaceliti iskal, tudi šentmartinskeopatije ni pozabil. Na prošnjo stanov, ktero sta takratni palatin nadvojvod Jožef in vicekanelerJanez Jomogvi od Medgves kerpko podperala, je cesar Franc II. v I. 1802 to opatijo redu Kenediktinar-jev nazaj dati ukazal z vsinii poprejšnjimi dohodki in pravicami, s perstavkam, de naj šentmartinska opatija za učenikc iu vodje latinskih šol skerbi v Prcšborku, Rabit, Ocdenhurgu, Cifinsu. Komami, Tirnavi. Ostrigonu in Papi, in akademij v Prcšborku in Rabi. Od I. 1812 jc šcutmartinski nad-opat Mihael Rimelv.
Stolni Bel igra d (Stuhl\\ cissenburg, Szc-kes-Fcjervar) zraven močirjaSar-Rct ima do2LOOO ljudi madžarskiga in nemškiga jezika. Skozi 500 let so bili ogerski kralji tukaj kronani. pred kraljem Rela-m IV. (y 1272) so oni tudi v tem mestu stanovali, 14 jih jc tii pokopanih. Katoičani imajo tukaj 6 cerkva, stolna ima lepe podobe, in cerkev Marije Device vnebovzetja je tista, ki jo jc bil sv. kralj Štefan I. iz zakladov, ki jih je bil ne-vcrniniu puntarju (Jitila-u vzel. sozidal. V li so bili kralji kronani. Marija Terezija je tukaj v I. 1776 škofijo postavila, ki ima 6 korarjev.
P c t k o s t c I ali Pečuhe (Funfkirchen) s 15.000 prebivavei, ki so Madžari, Nemci in Horvati.— Iz med 7 katolških cerkva je imenitna stolna sv. Petra in Pavla. Ona je hlezo nar starši na Ogerskim . in ima 18 altarjev, 4 kore, 3 orgle in 3 prižnicc. Posebno zala jc tudi cerkev nekdajnih Jezuitov. Tukaj je škofija z I I korarji. Ncpozabljive so zasluge predzadniga škofa Ignacja barona Scc-pessv otf Ncgves, ki jc v I. 183* tukaj umeri, in sedajniga Ostrigonskiga nadškofa Joana Scitovskv, ki je do vlani Pctkostclski škof bil.
(Oaljr ?>leili.|
Razgled po ker*anskliii svetu«
L a k s c m b u r g. 12. vel travna je mestniean-ka in Pijeva družba enoglasno sklenila , avstrijanskimu cesarju zavoljo katolški cerkvi podeljene svobode zahvalno pismo poslati. Kavno to jc tudi samovtadno-vstaviia družba v Monakovim iii. iinenovaniga mesca sklenila. In to jc prav. Zakaj, ce Bog dobro plačuje tistim, kteri so z njegovo gnado dobri postali, sc pač spodobi, dc sc vse katolške serca temu zahvalijo, ki ga je Bog zvolil, nje-
govi cerkvi veselje perpraviti, nad kterim se naše sercc v hvaležnosti do lloga topi.
Dunaj. 23. vel. travna je očalar Friderik Herc-fcld judovsko vero zapustil in sc v katolško cerkev podal. Med doka za m i. ki so ga keršanske resnice prepričale , je bila zanj posebno ta imenitna: Obljubljeni Odrešen i k sc nc more nikdar zdaj perkazati; zakaj po prerokih mora Odrcšenik iz kraljeviga Davidoviga rodu biti, zavoljo razdjaniga Jeruzalema iu zavoljo sežganih vsih judovskih rodovinskih bukev pa nihče skazati ne more, ko bi se kdo hotel Mesija delati, de je iz Davidoviga rodu Z Jezusovim včlovcceiijem se je judovsko upanje odrešenja spolnilo.
Sckavski škof so uo duhovšinc in do vsih vernih pastirsko pismo poslali, v kterim na drugo nedeljo po hinkoštih slovesno zahvalo za srečno vemitev sv. očeta v Kini napovedo. To pismo lepo popisuje vrednost 1'etroviga stola, preganjanje sv. orel a in združenje katolških vladarjev, papeževo gospostvo v Rimu v takim času zopet vterditi. v kterim je sicer vnemarnost do vere perva med postavami v zakoniku nove svobode: opomni tudi iuiciiitiiosti papeževe dežele za katolško cerkev. dc sc ji nobenimu vklanjati ni treba, in imenitno-nti. ki jo Rimsko mesto tako za ves svet zadohi. ..Ako Rim palmo zaverže. ki jo Gospod temu mestu okoli glave plcie . in ako po blišobi seže. ki jo vsakdanja modrost hvali, j j pušoha. sramota in lilaprevanje njegov gotov delež . dokler **c s težavami obložen na persi ne terka in o« j proti nebc-am nc povzdigne iu se skesano ne verne k llogu in njegovimu Maziljencuu.
Pravijo, dc sc je izobčeni Dr. Smetana per svetim Oecfu pertozil.
I/. Rcneik sc piše. dc jc c. k. ključar, baron od Ftni. red Jezusove družbe že slovesno vstanovil.
V lliršav. majhno vas na 1'cskiai, so 21. velieiga travna redcintoristi peršli. Sprejeti so bili slovesno. O-iali bodo tam H> dni: vsakdan bodo dvakrat pridig-valt iu s c posebej mnoge stanove podučcvali.
\a Dunaj sc pa mende redcintoristi nc bodo več vernili. ker sc njih posestva zunaj inc-ta že prodajajo. Pac čudno! tam sc mož nar bolj branijo, kjer jih nar bolj potrebujejo.
I/. Okslorda sc piše, dc sta se dva časti vredna duhovna veliki teden v llimu v katolško cerkev ver-lnla. namrer : g o.-pod a W \ ne in Petterson, uda vseute-li-a Ker sta bila pcrljudniga in lepiga zaderžanja v v-iii ukolišiiiah , so ju v si ljubili in čislali. Maskcll jc svojo faro popu-til iu zagotovil, dc sc bo drugi teden v narorje katolške cerkve podal.
N e \v m a n jc žarel v Londonu pridigvati. Per pervi pridigi je bilo veliko njemu vdanih mož. kteriga bodo gotovo tudi v prihodnje zvesto poslušali.
Francosko. Tukaj se dan na dan jasniši razodeva. dc brez vere nobena deržava ne more obstati. Ni davno, ko je bil Berrver v deržavnim siicn.u (zboru) spoved v misel vzel. ko je pristavil, kako de vsa-ciga človeka v scrru žene, pokleknili pred mašnika m mu vse svoje življenje razodeti : mu je večina vzornikov z dlanmi priploskovala, ter slovesno sveto vero pričala. Neki starec pa z v padlimi očmi v kotu stoječ —■ te besede zaslisavši. ni mogel grizenja svoje vesti pre-nesti, odlcrgal se je svoj pot od prisedajočih, ter jo naglo iz siiidnice pobral. Iti! je namreč ntsrecni abbč de I. a m e n a i.s . poprej cerkveni očak 19. stoletja imenovan. po tem pa je bil zavoljo IiumiIuic poželjiv ost i sv. vero zatajil. —- Ccrv vesti — ze zdaj tako vjedajoč— kaj bo še le v večnosti!
Cerkvena svoboda. — Možje v Pariški zbornici vedo drugači ceniti cerkev in njeno svobodo, kot nekteri nemški hinavski dnevniki na nemški in slovanski zemlji. V zgled podamo le nekoliko besedi iz slovcsniga govora imenitniga poslanca Berrvera, kteri govor ze blezo po celi učeni Evropi slovi. On med drugim tako govori: rKaj tedaj je cerkev? — Jc družba ljudi, zvezana pred Bogam z lastno vestjo. — Je pa cerkev ta nad druge žlahtniši, čistejši podstava človeške družbe; — ona jc povzdignjena nad vse druge družbe; ona ima svoje meje — in je svobodna znotraj svojih mej; tam sc jc nimate dotikati, zakaj vi ste dolžni, spoštovati jo. — Kazen cerkve samo cerkvi gre; ako vam ni po volji ta kazen, si zamoretc tudi celo cerkev odstraniti. ..Tega nikdo ne misli !u (se nekdo oglasi.
Glasoviti govornik jih jc pa opomnil, de je bil dan. ko je ta sniduica h<> t la dati vravnavo, dati vstavo cerkvi; in reče dalje: ,,Yi ste vidili žalostne nasledke le vstave, vidili ste njene žertve" (v pravim pomenu besede) itd.
Ta beseda je imela čudno moč do celiga zbiraljša. Levica, ktero je g. Beri ver nekolikrat zadel, se ni prederznila . povzdigniti se zoper oserčeniga svobodniga zagovornika cerkve.	J.
Iz Prage. Puslcdnjiga maliga travna zvečer — pripoveduje Blahovest — sc je v Pragi žarela tako rečena maj n kova pobožno s t v cerkvi sv. Klemena. Ta pobožnost jc vsaki večer od 7. do b. Njen namen je. katolskim dekletain in materam življenje, čednosti in nebeško blaznost Matere llozje v spomin poklicati iu predocili. Obstoji pa iz kratke pridgc iu molitev v čast prečiste Marije Divice. Cerkev se če dalje bolj in bolj napolnuje , in lepe pesmi k časti bo/.)i in božje Matere presiinijo sleherno serce, ktero ni z greham zamorjeno. — Po svetu imajo še kej lepiga in spodbudniga!
Iz Zagreba. ..Kalolički list" piše, dc Turki v Bosni grozov it no neusmiljeno delajo s kristjani. 421 ljudi je zapustilo svoj dom. polje in vse. ter so pobegnili iz Bosne na našo stran. Grozovitnost Turkov do kristjanov, pravi rAgramer Ztg.w, jc tolika, dc bi sc vsako natanko popisovanje hudobij mislilo za neverjetno in presiljeno. - ..I boga raju ! (tako sc imenujejo krist-janje na Turškim ) ti zastonj tožiš iu jokaš . vpiješ in vzdignjen roke k nebesam. zastonj kliccš ljudi v pomor, zastonj nadušeni pevc toži cclimu svetu: Pod Bal-kanani dneva ni!*k Vse je zastonj! Svet nima za te ob-čutljcja. ne usmiljenja; on noče poslušati tvojih težav in brezkoiirniga terpljenja tvojiga. Mogočni vladarji jcmljo pod svojo obrambo kristjane v Kini in Afriki, samo za te nikdo nič ne mara. Velike oblasti odpravljajo su/.tiost po družili straneh sveta, tvojo sužnost pa v sredi Evrope z mirnim očesam gledajo! — Ej siromašna raja! veliko zadolžcnje ti mora sklenjeno biti z imenam in nesrečo tvojo, zadolži nje, dc je Bogu do-padlo, te slovanskiga rodu vstvariti!
Ljubljanska škofija. Farne bukvarnicc sc zmirej bolj množijo; v Sorci so jo uukrat ustanov iii in skorej bo tudi v Gradu ( Veldes) napravi jena.
4. dan t. m. so milostljivi škof šli birmat na Dolenjko v Šmarsko in Trcbansko dehautijo.
Opomba. Mnogotere okolišine so izdatev ,.Zgodcb kat. cerkve" zaderževale; tode prihodnje mesce sc bo vse to namestilo, kar je bilo dozdej zamujeniga. Opomnimo tudi ptr tej pcrložnosti. de tisti prejemniki rZg. Danice**, ki so bili že lansko leto nanjo naročeni, peto polo ..Zgodeb kat. cerkve" Zg. Danici od I. 1849, štev. Iti p< rložcno najdejo.
Odgovorni vreduik in zaluznik: Janez Kr. Poyacar. -- Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.