32. štev. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1910. Leto II. Napredno kmetsko glasilo. zhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi sc naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. S, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Maina in oglasi se naj pošiljajo npravništva ..Slov. Doma" t Ljubljani. Glavna skupščina „Zaveze" avstr, jugosl. učiteljskih društev v Novem mestu. Dne 6. in 7. avgusta t. 1. se vrši v Novem mestu XXII. glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Kar so za našega kmeta letni občni zbori zadrug, kar so za Slovence letne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, to so za napredno učiteljstvo letno glavne skupščine njihovih društev. Od vseh strani pridejo v nedeljo v Novo mesto učitelji, ki se hočejo posvetovati o važnih stanovskih stvareh in si vliti novega ognja v delu za povzdigo učiteljskega stanu in za procvit učeče se mladine našega naroda. V žalostnih razmerah živi slovenski učitelj. Njemu se imajo Slovenci zahvaliti za vso izobrazbo, ki jo imajo. Saj nam je ravno ljudsko-šolski učitelj položil podlago, temelj za vse nadaljnc nauke. Kakor si ne moremo misliti hiše brez temelja, ravno tako si ne moremo misliti temeljite izobrazbe brez prvotnih naukov ljudske šole. Dasi pa je naš učitelj v očeh vsakega poštenega človeka največjega spoštovanja vreden, dasi hi ravno njemu moralo biti ljudstvo najbolj hvaležno, vendar vidimo, da so trud in napor in ljubezen, ki jo imajo učitelji do mladine, poplačuje s tem, da se pusti učitelje stradati in da se ž njimi ravna kakor najbolj sirov gospodar ne more ravnati s svojim najbolj slabim psom. Živimo v časih, ko so si klerikalci zaprisegli uničiti vse napredno učiteljstvo. Na eni strani bi jih radi nadomestili z učitelji, ki bi že v najnežnejši dobi otroku vcepljali strup strankarskega klerikalizma in misel za hlapčevsko klečeplazenje. Na drugi strani pa bi radi duhovniki sami, ali pa po učiteljih, ki bi bili njihovi brezpogojni pristaši, zasedli vsa ona važna mesta v kulturnih in gospodarskih organizacijah po deželi, v katerih požrtvovalno delujejo naši učitelji. Odstraniti hočejo vsakogar, ki se upa brez duhovščine in morda celo proti volji kaplanov in župnikov za ljudstvo kaj dobrega storiti. Pri tem pa delajo z učitelji huje kakor z živino. Prestavljajo jih iz kraja v kraj. Ne oziraje se nič na to, da so selitve nepotrebne, da so selitve drage. Tudi jim ni nič za to, če s prestavljanjem ločijo zakon. Odkritih, poštenih in delavnih učiteljev se boje. Največje neznačaj-neže, brezvestneže, špekulante in tudi lepo število najbolj zabitih učiteljev, pa so si odbrali za to, da bodo pod papeževo zastavo lahko lizali svetnikom pete, polju-bovali klerikalnim mogotcem grčavo palico in poneumnjevali narodno deco. Posamezen učitelj je danes izpostavljen vsem nevarnostim, in če bi klerikalcem bilo dovoljeno, bi tekom enega tedna vse nepokorneže zažgali na grmadi. Ce tudi pa je posameznik revež, vendar tvori njihova organizacija »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« nerazrušno trdnjavo učiteljstva v boju proti vsem sovragom in zatiralcem njihovega stanu. Organizacija naprednih učiteljev je lepše izpeljana kot vsakega drugega stanu na Slovenskem. Naši učitelji imajo lepo časopisje, lastno tiskarno, lastno hranilnico in posojilnico, vdovsko podporno društvo in razne druge korporacije, ki vse slone na samopomoči. V nedeljo bodo zborovali v Novem mestu vsi napredni slovenski učitelji in svojo organizacijo zopet nekoliko okrepili. Na glavnem zborovanju bo med drugim poročal iur. Krivic o Masaryku — pedagogu, učitelj Pesek o narodnoobrambnem delu slovenskega učiteljstva, poslanec in učitelj G angl o § 1. drž. šol. zakona, vodja Jakob D i m n i k pa o »Učiteljski bolniški blagajni«, kar dokazuje, da je naše učiteljstvo vzlic mizernemu položaju še vedno tudi nad svojim stanovom visoko vzvišeno in idealno. Želimo zborovanju največjega uspeha. Prepričani pa naj bodo naši trpini-učite-lji, da pridejo še časi, ko se morejo tudi zanje razmere izpreraeniti in korenito iz- boljšati. Naše ljudstvo je vseskozi pravično in pošteno. Treba mu je le odpreti oči, da spozna črne izkoriščevalce in grde nasprotnike vsakega pravega napredka v našem narodu. Ljudstvo se mora zavzeti za učitelje, ljudstvo jim mora izbojevati lepšo bodočnost! Gasilci v Ljubljano! Le še dober teden nas loči od tega, ko se zbero v naši beli Ljubljani tisoči in tisoči slovanskih gasilcev. Od vseh strani prihajajo priglasi, na vseh koncih in krajih naše slovenske in naše slovanske domovine se pripravljajo naši vrli gasilci, da se zbero na veličastnem shodu. Kaj posebno zanimive pa so priprave za ta gasilski shod naših bratov Cehov. V zadnji številki češkega gasilskega glasila »Hasičst-ke rozhledy« se zopet poživljajo češki gasilci na pot v Ljubljano. Poudarjajo, da imajo slavni dnovi gasilskega shoda v Ljubljani združiti vse slovanske gasilce, kakor eno skupno slovansko rodbino, ki naj bi pokazala napredek in višek gasilske organizacije. Prisotnost Cehov v tem slavnostnem trenotku pa bode najizrazo-vitejši dokaz resnične ljubezni in vdanosti do milih prijateljev Slovencev. Bodi pozdravljena ti hela slovenska Ljubljana, k tebi so danes obrnjena naša hrepenenja, k tebi naše misli! Bodi pozdravljen dragi nam slovenski narod in krepka hratslca gasilska družina. Čarobna lepota slovenske zemlje, zlati žar južnega solnca, navdušenje in slovansko bratstvo, vse to sc bode združevalo v veličastno harmonijo. V naših razgretih srcih bo plamtelo navdušenje in trdno zaupanje v boljšo bodočnost Slovanstva. Slovenski narod se težko bojuje za svoj obstanek. Kdor ne pozna tamošnjih razmer, niti ne sluti, kako silno še sedaj pritiska jarem germanstva na njihov vrat. Mi gremo našim bratom pokazat, da Slovenec ni osamljen, da ima brate, ki so pri- plavljeni jih utrditi v vztrajnosti, pripravljeni jim pomagati proti nasilstvom. V tesnem objet ju se pritisnemo drug na drugega na razvnete prsi. Hitrejše bitje naših src nas prepriča, da moremo iz te bratske ljubezni črpati nove sile za težki boj, ki ga moramo bojevati s krutimi sovražniki. V tem boju nas bode jačila sladka zavest, da z nami čutijo milijoni bratskih slovanskih src. Slovanska Ljubljana pozdravi zbore prostovoljnega gasilstva v svoji sredi, to armado človekoljubnosti in ljubezni do bližnjega, ki hoče poleg svojega človekoljubnega delovanja stati na braniku naših narodnih pravic. Cehi se pripeljejo v Ljubljano s posebnim vlakom, ki bo odšel iz Prage dne 12. avgusta ob 10. zvečer in pride v Ljubljano, dne 13. avgusta ob 8. uri 35 minut zvečer. Na reprezentančnem shodu bode razpravljal Slovenec Trošt o tem, v koliko je potrebno razširiti delovanje gasilcev tudi na pomoč pri povodnjih, potresih, nezgodah pri vlakih itd. — Čeh Hubalek govori o rešilnem in gasilskem vprašanju, ki naj bi se gojilo v narodnih šolah. Ceh Ludvig govori o potrebi samostojnosti gasilskih društev, ki naj bi bila izvzeta iz dx-uštvenega zakona in za katere naj bi sc dovolila večja društvena svoboda. Prepričani smo, da slovenski gasilci za češkimi ne bodo zaostali,marveč da se te pomembne slavnosti v čim največjem številu udeleže. Vse podrobnosti glede udeležbe so itak že znane posameznim gasilnim društvom. Mi le kličemo gasilcem širom naše domovine dne 14. in 15. avgusta: Gasilci v Ljubljano! Župnik zapravil okoli 17 tisoč K ljudskega denarja. Že opetovano smo ljudstvo svarili, da naj duhovščini nikar preveč ne zaupa, kadar se gre za posvetne stvari, osob.to če hoče duhovnik z ljudskim denarjem ustanavljati posojilnice, gospodarske zadruge in druge take naprave. Brez vsakršne praktične vednosti, pač pa polno strankarskega fanatizma, ustanavljajo mladi kaplani ali župniki vse mogoče in nemogoče zadruge in društva Ne brigajo se veliko za to, bo li to, kar ustanove, uspevalo ali ne; ne brigajo se za to, kaj potem, če vse propade in če pride ljudstvo v občutno gmotno škodo. Kaplan ničesar ne izgubi. Škof ga prestavi drugam, ubogi kmet pa gleda obupno za njim. Taki kaplani so tam, kjer ni druge inteligence, absolutni gospodarji v svoji fari. Bog ne daj, da bi mu kdo ugovarjal, ali da bi od njega zahteval one natančnosti, ki je pri denarnih zavodih in zadrugah neobliodno potrebna. Kdor je pa toliko previden in toliko pameten, da zahteva natančnosti — ta je kaplanov nasprotnik, liberalec, slab katoličan in kmalo se ga izpodrine in nadomesti z boljšim kaplanovim kimovcem. Vse gre zopet gladko izpod rok. Noben se ne upa »gospoda« vprašati, kako gospodari, kakšno je stanje zadruge, kje je denar naložen, izposojen itd. V tej slepi pokorščini, v takem neomejenem zaupanju pa tiči tista nevarnost, pred katero moramo vnovič svariti našega kmeta in obrtnika. Drastičen slučaj, kako fanatična duhovščina gospodari z ljudskim denarjem, smo zopet doživeli v zadnjih dneh na Notranjskem. Božji namestnik Ludovik Bajc, ki pase dobre katoliške ovčice in tudi par »liberalnih kozlov« pri Sv. Trojici nad Cerknico, je znan kot bojevit klerikalen petelin. Da ne bi zaostal za svojimi stanovskimi tovariši, si je ustanovil posojilnico in njegove verne ovčice so, kakor čebelice pridno nosile svoje krajcarje v farovško »kaso«, kakor se dobrim katoliškim faranom spodobi. Mož pa je delal pogosto izlete v svoj rojstni kraj pod sivim Nanosom. Seznanil sc je z »milijonarko«. Obiskoval jo je prav pogosto. Ona mu je pa obiske vračala. Koliko obiskov semintja je bilo tekom časa, sc ne ve, ve se pa, da je Bajc svoji »milijonarki« posodil 27.000 K. Seveda je to Čudno, kako je mogel toliko posoditi, ko jih sam še nikoli ni imel. Toda revizija pride. Prazna blagajna, nobenega pokritja za 27.000 K. — Vse po domače, po farovško. Stvar smrdi po poneverjenju. Bajc se zave, da izposojeni denar ni bil njegov. Revizorja treba potolažiti. Dr. Pegan bo vedel, kaj je storiti, hajd k njemu. »Milijonarka« podpiše po dolgem obotavljanju meuico, da bo vsaj nekoliko pokritja. Doktor Pegan napravi menično tožbo za 27.000 kron, a dohiti je komaj 10.000 K. Posojilnica pri Sv. Trojici pa ima kakih 17.000 K izgube. Ce bi imel pa Bajc več denarja na razpolago, bi gotovo tudi več posodil, saj jc on pri posojilnici Sv. Trojice absoluten gospodar. Kmetje bodo morali lepo potrpeti, če bodo hoteli ostati še naprej dobri katoličan je. Takih božjih osrečevalcev imamo še veliko med našim ljudstvom. Mi jih bomo brezobzirno še naprej pribijali na pran-ger. Slednji čas pa je, da že vsaj pametnejši ljudje spoznajo, kam jih vodi farov-ška komanda. Otresite se je,če ne, se je bodete še bridko kesali, ko ho prepozno! Politični pregled. Deželni zbor kranjski. Deželni zbor kranjski bo najbrže sklican za dva tedna na 20. septembra. Tudi od 3, do 20. novembra utegne zborovati. Klerikalci osamljeni. Poleg Cehov so sc sedaj oglasili tudi Hrvatje iz Dalmacije, ki očitajo dr. Šušteršiču, da je njegova politika na Dunaju bila za nič, kakor tudi to, da on že dve leti vodi skoraj vse slovanske poslance na Dunaju za nos. Zopet nov dokaz, kako pravično in izborno je ravno naš list že pred vsemi drugimi pojasnil klerikalno politiko. Pri kranjskih klerikalcih je začelo sedaj še v vseh gospodarskih organizacijah pokati in tudi deželni odbor bo kmalu spravil deželo na kant. Klerikalci se nahajajo v taki zagati, da so se poprijeli zadnjega sredstva. Radi bi zopet pridobili zase vlado, radi bi zopet dobili denar od kranjske šparkase. Šli so in napravili to, kar napravi največji lump. Ko se mu je obesiti, proda se sovražniku lastne države ali lastnega naroda za špijona! Klerikalci so postali ta teden plačani vladni špijoni. Ker ne morejo vladi poročati resnice, so si izmislili na celem pravljico o srbski zaroti v Ljubljani in dejali, da so naprednjaki zarotniki, ki hočejo Srbom izdati našo državo. Takoj drugi dan, ko je »Slovenec« to nesramno vest prinesel, pa je sam dr. Lampe svoj list zatajil, češ, da je govor o kaki srbski zaroti neumnost, ki ni niti enega članka vredna. »Slovenec« sam pa jc drugi dan, ko so ga prijeli, da naj pove imena, pripoznal, da je obrekoval. Taki so ti božji namestniki, ki pišejo edinole zveličavne katoliške časopise. Lažejo, natolcujejo, obrekujejo in ljudi sleparijo, da se že bogu in hudiču studi. Hrvaško. Razpor med banom dr. Tomašičem in hrvaško - srbsko koalicijo še sedaj nima konca. Ker cesar ni sprejel banove demi-sije in ker ni mogoče dobiti sporazumlje-nja, pride do razpusta hrvaškega sabora in do novih volitev, ki naj bi se vršile že začetkom oktobra. Da je prišlo do tako resnega razpora med banom in hrvaško-srbsko koalicijo, je kriva ogrska vlada, ki Hrvatov nič več ne potrebuje in se jih hoče na vsak način iznebiti. Revolucija na Španskem. Boj med Špansko in Vatikanom postaja bolj in bolj resen. Ministrski predsednik Canalejas ima v kralju najboljšo oporo v tem boju in upati’jc, da se mu posreči ugnati rimske klerikalce. Rimci pa pripravljajo proti španski državi — revolucijo. Še celo naši klerikalni časopisi so spuščajo v hujskarije zoper Španijo. Španskemu kralju in njegovi ženi, ki sta v sorodu z našim dvorom, so nadjali podle psovke, kot da bi bil španski vladar kak »snopsar«. Klerikalci so povsod enaki. V boju za Rim gredo proti državi, proti cesarju in proti vsem. In ti rimski irre-dentisti se še upajo pisati o srbski irre-denti na Slovenskem! RazSUl r Zoper nemškega okrajnega šolskega nadzornika Peerza je uvedlo sodišče v Novem mestu kazensko j>reiskavo radi hudodelstva spolnega posilstva, zagrešenega na neki omoženi ženski na Kočevskem. Peerz še vedno opravlja službo, ker je Nemec, Slovenca, ki bi bil tak hudodelec, hi pa nemudoma spodili iz službe. r Kako bi se rad kamniški dekan iznebil pravkar za 20 tisoč kron za posojilnico predrago kupljene hiše? Najraje bi prodal hlev, ki spada k tej hiši za drag denar za šolo in tako zvrnil izgubo pri posojilnici in hranilnici na vse davkoplačevalce. Pa ne bo nič iz te kaše! Mi bomo dekana zasledovali, kakor pes zajca. Mislimo, da ima zdaj za par let dosti zidanja, le klobuk bo lahko še naprej postrani nosil, ker to nič ne stane. r Klerikalno gospodarstvo v metliški hranilnici in posojilnici. Zadnjič smo poročali, da so klerikalci, ko so dobili ta zavod v roke, najprej izpremenili pravila, po katerih pripade za slučaj razpusta vse premoženje farovžu v Metliki. Sedaj se nam poroča, da so klerikalci poleg tega še »katoliškemu izobraževalnemu društvu« znižali stanarino za polovico. »Cuki« so dobili v tem poslopju brezplačno telovadnico, učiteljice pa, ki so več let najpošte-neje odračunavale najemnino, so vrgli na cesto. Kakor da bi požigali, so zagospodarili v zavodu. Razume se, da so napravili klerikalen paradiž le na škodo hranilnice in posojilnice v Metliki. Ko bo kasa prazna, jo bodo maziljenci, ki zapeljujejo pošteno ljudstvo, pobrisali, ljudje pa bodo imeli od zavoda le škodo. r Fabrikant lurške vode, Luka Smolnikar, se zdravi v Gradežu. Mesto, da hi se Luka Smolnikar vsak dan kopal doma v lurški vodi, je šel zdravja iskat v Gra-dež, kjer daje zdravje naravna morska kopelj. Poleg drugih gostov zaupa v morsko kopelj tudi več Židov in 25 duhovnikov, ki so tam na letovišču. Luka Smolnikar je zdaj sam dal lurški vodi najslabše izpričevalo. On si pač misli: Ne glej me, poslušaj me! Na stotine zabitih ljudi si maže oči, čeljusti, križ in ves život s sleparsko lurško vodo, fabrikant te vode, Luka Smolnikar, pa se zadovoljno valja po morju, dobro vedoč, da mu njegova voda nič ne pomaga. r Kadi sv. Cirila in Metodu tepež v cerkvi. Klerikalci so nahujskali kmete v Prvačini, da so hoteli odnesti sohi sv. Cirila in Metoda z glavnega oltarja. Drugi so se temu uprli in prišlo je do tepeža, v katerem sta obe stranki krepko rabili pesti. r Nove poštne znamke dobimo dne 18. avgusta. V rabi bodo le do 31. decembra t. 1. r Umor na Begunjščici. Dne 2. aprila t. 1. se je vršila pred ljubljanskim sodi- ščem obravnava proti baron Bornovemu lovcu, Pavlu Eisenpassu, da je umoril na Begunjščici Jakoba Rožiča iz Begunj. Ei-senpass je bil takrat oproščen, ker se glave Rožičeve ni moglo najti in ker je sodišče mislilo, da Rožič ni bil ustreljen v glavo, marveč, da mu je glava odgnila, se odtrgala od telesa ter se zatrkljala nizdol po strmem pobočju, ali pa da bi jo odnesle živali - roparice, kot se to često zgodi pri poginolih srnah in divjih kozah. Sedaj sta. dva orožnika iz Tržiča našla glavo Jakoba Rožiča. Ležala je pod skalo 30 metrov nižje in 1000 korakov na desno od mesta, kjer so našli lani meseca novembra Koži-čevo truplo. Na spodnji čeljusti glave in nad očesom na desni strani se nahajajo 8 milimetrov široke odprtine, ki so jih pro-vzročile svinčenke. Lobanja je zadaj prestreljena. Odprtina je precej velika. Na lobanji se drži še nekaj kože z lasmi. Glava je bila, kakor trdi zdravniški izvede;-nec, odrezana. Ko je Eisenpass izvedel, da so našli glavo, je menda izginil brez sledu. Brezdvomno je on Rožiča umoril. Seveda pride stvar še enkrat pred sodišče. r Izžrebani porotniki za III. porotni-ško dobo, ki se prične dne 29 avgusta t. 1. Glavni porotniki so: Avseneg Anton, posestnik v Vrbnjah; Burger Leopold, trgovec v Ljubljani; Benkovič Valentin, posestnik v Kamniku; Babnik Valentin, posestnik v Št. Vidu pri Ljubljani; Cantoni Viktor, trgovec, Černič Ivan, posestnik, Cešnik Ivan, trgovec, Drelse Oton, tovarnar in posestnik, Drofenig Franjo, trgovec in posestnik, in Goetzl Aleksander, pozla-tar, vsi v Ljubljani; Griželj Josip, tovarnar v Škofji Loki; Grilc Alojzij, posestnik v Podkorenu; Jerančič Viljem, gostilničar in posestnik, in Korenčan Ivan, trgovec, oba v Ljubljani; Košir Ivan, posestnik v Škofji Loki; Košmelj Josip, mesar in posestnik v Železnikih; Kregar Andrej, mizar in posestnik v Vižmarjih; Lavtižar Josip, posestnik v Ki-anjski gori; Mally Franjo, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Majdič Josip in Marcnčič Rajmund, trgovec in posestnik, oba v Kranju; Ocepek Ivan, posestnik in župan na Križu; Pelc Alojzij, revizor in posestnik, Perles Adolf, posestnik, in Pirc Gustav, ravnatelj kmetijske družbe, vsi v Ljubljani; Pongrac Anton, tovarniški uradnik na Savi; Roji-na Josip, krojač, Ružička Ivan, c. kr. ka-tastralni ravnatelj v p., Sertič Fr., c. kr. tajnik v p., Seunig Karel, usnjar in posestnik, in Stenovec Robert, zasebnik in posestnik, vsi v Ljubljani; Slane Franjo, veleposestnik v Litiji; Simon Franjo, ključavničar in posestnik naVrhniki; Terpinc Jakob, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Zupan Franjo, c. kr. davčni oskrbnik v pokoju v Kranjski gori; Žvab Franjo, posestnik na Javorniku. — Nadomestni porotniki so: Guček Martin, poslovodja, Košir Juri, klepar in posestnik, Krivic Ivan, trgovec, Kunc Alojzij, krojač, Kunstler Josip, kovač, Magi Franjo, agent, Petscli-nig Rajmund, medičar, Zorec Franjo, branjevec in posestnik, ter Ženko Ivan, tapet-nik in posestnik, vsi v Ljubljani. r Kolodvorsko restavracijo v Gorici državni kolodvor se na novo odda s 1. oktobrom 1910. Prošnje je vložiti do 30. avgusta t. 1. Dolenlshl noulčar. d Iz Žužemberka in Dvora. »Ecce bomo!« — »Glej, človek!«, tako sem vsklik-nil, vozeč se 1. t. m. proti Novem mestu po okrajni cesti. Prišedši v prijazni Žužemberk, sem se malo napajal, potem pa liajd naprej. Par kilometrov od tam zagledal sem sredi hriba krasno novo cesto, ki me je spominjala na Lujizino cesto, ki pelje iz Reke proti Karlovcu. »Glej, človek,« sem vskliknil, čudeč se, da vidim tako lepo cesto, vodečo po pusti gmajni. Pa menda vendar ni že to nameravana železnica! Prašam ob cesti sedečega cigana, ki je šo-der tolkel, kaj li bo s to cesto. »Ne vem, kaj mislijo z njo,« mi odvrne. »Za nas cigane je prav, vsaj kaj zaslužimo.« Prišedši do nekdaj imenitnega Dvora, preseneti me drugi prizor. Kakor mravljincev je bilo Kastavcev, Dalmatincev, Hrvatov na bližnji senožeti; vse je pridno delalo, ti s krampi, ti z lopatami. To mi je bila uganka. »Tedaj zopet tu nova cesta?« vprar sam na klopi pred hišo sedečega možička s sivimi brkami pod nosom. »Ja, vejo, gospod, zaradi teh cest je bilo že mnogo godrnjanja in kletve. Mi, davkoplačevalci, smo hoteli to cesto, ki so jo danes pričeli delati, a gospodje, ki imajo pri tem besedo, so nam za težke tisočake napravili lepo cesto, ki so jo videli, ko so se peljali od Žužemberka, po kateri pa nobeden vozil ne bo. S to cesto, ki so jo danes začeli delati, bo nam pa ustreženo in ljudje bodo vsaj nekoliko potolaženi.« — Ker se mi je mudilo, hitro poženem proti Soteski. Tam pri starodavnem gradu zopet nov prizor. Onstran gradu je hud klanec, na katerem dobim voznika s težko naloženim vozom. Ker konjiča nista mogla izpeljati, prime voznik za ročico ter poriva, kolikor le more, pa tudi to ne pomaga nič. Voznik se na to razkači in zarentači, obrne bič ter udriha po konjičih. To videč, skočim k njemu ter ga opozorim, da je živali trpinčiti prepovedano, na kar mi voznik s tužnim glasom odgovori: »Saj vem, pa kaj čem, če čem kaj zaslužiti, moram več ko več naložiti. Saj po ravni cesti konji lahko vlečejo, a ta nepotrebni prokleti klanec muči živino in voznike. Prosim vas, ne ovadite me, da ne pridem pod ključ.« Nato odpre-žem svojega belca, ki pomaga potegniti voz do vrha. Uvidel sem, da se letos mnogo zboljšujejo in delajo ceste, le na klanec v Soteski se nihče ne zmeni. Glej, človek, tako je! d Gradac. Naša kmetska hranilnica in posojilnica, ustanovljena leta 1908, ima dosedaj 173 članov. Do leta 1910 kaže stanje hranilnih vlog 69.643 K 96 vin. in posojil 64.778 K 72 vin. Gotovo lep promet za 20 mesecev. Dne 14. avgusta t. 1. se bo vršil občni zbor kmetske hranilnice in posojilnice v Gradacu ob 3. popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa za leto 1909. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako pa ne bi prišlo zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure kasneje z istim sporedom, ne glede na število udov. Člani naše hranilnice in posojilnice se tedaj vljudno vabijo k udeležbi. d S Kota. Že meseca maja se Jfe govorilo na vseh straneh, da bode Ciril - Metodova družba ustanovila šolo v Kotu itd. A sedaj vse miruje, in kakor se vidi, ne bo nič. Morali se bomo radi ali neradi Kočevcem udati. Ali ni res nikogar, da se bi za nas pobrigal1? Ali ni škoda, ko bo kakih 60 otrok padlo v kočevsko pest? Le kimajte tako naprej. Tisti, ki ste v to postavljeni in poslušajte! Kočevar med tem časom neovirano deluje s svojo agitacijo. Torej na noge, sicer bo prepozno! d Iz Sodražice. Našemu župniku še v cerkvi ne da vest miru, da bi ne bil zoper »Sokola«.Tako je nekegadečkavprašal pri spovedi: »Kje si, pri »Sokolu«, ali pri »Orlu«?«Tega vprašanja se je deček ustrašil, ker je pri sokolskem naraščaju, pa je rekel, da ni nikjer. Gospod župnik, ali je spovednica zato, da bodete vi notri izpraševali kaj je kdo? Mar skrbite za svoje »Čukce«, ali po domače rečeno polentarje! da jih bodete kaj boljše izobrazbe naučili, .da ne bodo v italijanskem jeziku boga in Marijo preklinjali in svojih žen pretepali. Pa jih naučite, da bodo pozdravljali starejše ljudi. Župnik, dokler bodete take skrbi imeli, boste še bolj osiveli. Sodražan. d Sodražica. Znani najeti dopisnik opisuje v »Lažiljubu« po katoliškem načinu našo tako lepo uspelo veselico družbe sv. Cirila in Metoda ter »Sokol i« ter skuša po katoliškem receptu smešiti posebno naše rodoljubno ženstvo, katero edino je pripomoglo, da je ostalo za družbo sv. Cirila in Metoda 835 K 17 vin., ter za »Sokola« 417 K 58 vin. čistega dobička. Take napade na njih požrtvovalnost bodo le-te kaj lahko prebolele, vprašamo pa le, kaj ko bi mi enkrat do pičice resnično opisali vzor žene in može vaše stranke (kar bodemo brez pardona storili, ako le še enkrat omenite našo stranko v vašem »Lažiljubu«). Mi smo po časopisih razglasili, koliko smo napravili čistega dobička v prid naši vrli družbi sv. Cirila in metoda ter »Sokola«, kako da vi tako trdovratno molčite? Vse smo brali v vašem »Lažiljubu«, samo tega ne, koliko je vrgla čistega dobička veselica vaše nepotrebne »Straže«. Morda je bil celo primanjkljaj, kajti vaš banket in vaša »krasna« godba sta baje precej stala. No, za pokritje se vam ne bode treba bati! Saj imate za seboj »kranjsko šparkaso«! Igrajte le še tako naprej vlogo izdajice slovenskega naroda in nje plačilo ne izostane! Gliha vkup štriba! Daleč ste že zabredli in vi ste povrh še prepričani, da bode priprosto ljudstvo vaši izzivajoči, slovenskemu narodu skrajno škodljivi politiki sledilo?! Se ljuto varate! Kmetsko ljudstvo vas sedaj še vedno opazuje, a ko se mu bodo enkrat oči odprle in bode docela spregledalo, bode proč z vašo — glorijo! In takrat vas bode zapodilo tja, kamor spadate, v —zakristijo! d Belokranjski »Sokol« v Metliki priredi v nedeljo, dne 7. avgusta javno telovadbo na »Pungertu«. Začetek ob 4. popoldne. d Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji priredi dne 7. avgusta izlet v Kamnik. d Lobček, občina Žalna. Petletno Jožefo Bregar so prepeljali v bolnišnico, ker je padla izpod strehe na glavo. d Stavba novomeške gimnazije se bo oddajala dne 12. avgusta pri deželni vladi v Ljubljani. Kolavdacija stavbe se ima izvršiti že to jesen. d Kočevje. Najvišji sodni dvor je potrdil sodbo novomeškega sodišča, s katero so bili obsojeni Janežič, Weinstchrott in Diirfeld radi tolovajstva. d Porotne sodbe v Novem mestu se prično v ponedeljek, dne 29. avgusta. Gorenjski novlčnr. Jfovice iz Št. Vida nad Ljubljano. g Št. Vid. Poročil se je v Ljubljani g. dr. Janko Žirovnik z gdč. Miro Zupančičevo, iz veleugldne ljubljanske rodbine. Ob tej priliki mu čestitajo najprisrčneje vsi napredni Šentvidčani. g Koliko premore molitev pravičnega. Dne 26. junija je bil usodepolni dan za našo klerikalno stranko, odnosno za ljudska osrečeval ca župnika Zabreta in župana, vulgo Klanfarja. Tega dne je namreč višja šolska oblast vsled opravičnega »re-kurza« občine Gorenje Šiške, članov krajnega šolskega sveta in tovarišev Vovkovi-no kot stavbni prostor popolnoma zavrgla in se vsled te bitke izrekla za Zormanov travnik. Tukaj tedaj, dragi davkoplačevalec, se vidi, da je še moč nad krivico — tudi nad to, katero so hoteli šentviški brezvestneži za vsako ceno na škodo trpina-davkoplačevalca izvesti. Za tako bitko je pa potrebno le samo nekaj samostojnih, energičnih, doslednih in na svojem mestu mož — značajev, ne pa takega, ki je omeh-kužen po pohotnem uživanju za Kraljiče-vim kozolcem,' ki kvečjemu sme za cerkev javno le navidezno velike svote, torej prav hinavsko darovati, da ga ljudstvo gleda že kot živega svetnika. Prokleto šentviško hinavstvo! Take vnebovpijoče razmere vladajo v našem, toli klerikalnem Šent Vidu. Ali smo danes res že tako daleč, da je na katoliški podlagi vsa svinjarija dovoljena. Značilno pri odločitvi stavbnega prostora nove šole je prosebno to, da ker se vidi, da klerikalci ne jahajo tako pogumno kakor je svojčas »Domoljub« trdil, ker sta imenovana dva klerikalna veljaka vkljub tolikemu trudu in prizadevanju padla s konja. Zabret je s tem padel v rumeno lužo hudournika na Vovkovem dvorišču, ki se bo lakho prav temeljito skopal. Ta kopel mu bode brez dvoma več koristila v njegovi politični bolezni (on je postal zadnji čas politično tuberkulozen) kakor pa morejo koristiti zoper naravno bolezen toplice v Karlovih varih. Župan, vulgo Klanfarjev Tone, pa v svoji obupanosti hoče za vsako ceno zbežati na Turško čelo. Zajahal je tedaj konja ali svojega osla, se spustil ž njim v dir preko tolipomefnlji-vega Kralj ičevega kozolca čez farovški pungrt, ter se tam z živaljo vred pogreznil v podliribno močvirje. Tako sta tedaj ta dva človeka nesrečno, vendar pa v blagor davkoplačevalcev, plačala bitko za stavbni prostor novo šole v Št. Vidu. S tem je pa tudi strupeno srboriti Zabret prav imenitno postavljen na hladno. To pa je za vas, g. župnik, tako hud poper, kakor za onega mehkuža Kraljičev kozolec, in da ga vi sploh ne boste mogli prenesti. Torej ako ste mož beseda, boste na ta način, ker ne bode stala šola na Vovkovini, Šent Vid zapustili. g V Št. Vid se je za stalno preselil te dni novi šolski vodja g. Zajec, ki je dosedaj služboval v Idriji. Upamo, da novi šol. vodja uredi, da se z novim šolskim letom ne bodo več dogajali slučaji, kot so se pod vodstvom Miheliča. g Tinkrle, ostani mož beseda! »Ako ne bo stala šola na Vovkovini, pobral bom šila in kopita, ter jo popihal iz Št. Vida,« tako se je baje nekoč izrazil nas župnik Zabret. Danes pa, ko stoji črno ria belem, da je Vovkovina klerikalcem splavala po vodi, prijazno opomnimo župnika, da naj ostane mož beseda, ker s tem stori tudi škofu dobro, kajti vsi davkoplačevalci smo se zaobljubili, da če župnik drži dano besedo, bomo iz hvaležnosti plačali vsak po eno krono za škofove zavode. Torej Tinkrle, s tvojim odhodom napraviš trojno dobro delo, rešiš svojo čast, nam napraviš neizmerno veselje, škofu in njegovim zavodom pa dobiček. O, Tinkrle, ostani mož beseda! g V Podgori pri Št. Vidu je nenadoma preminul Fr. B e n č a n , posestnik in mizar. Za njim žalujejo soproga in trije nedorasli otroci. Pokojnik je bil naš somišljenik in povsem blaga in mirna duša. Lahka mu zemljica! .v9$2..$8tev. ii2 -irtb n-grtNavfc -th©St fJod ŠhfiaMio goro l>o iz- iuvtiitoA'<-dn6‘ 18!1 'fcvgušta--olivkhg yK Drdvljtfh'lsittsko leto ni bilo maše .(•( lih)'R6k^)>varfa4deljof/ker Dratel3ei"niso ilbo-'>i: ■■ '.JiiiJ !■ ' Vil' : 11 , , wi .!! . ■ , vsakega s prižnice oznanil, kateri ni bil pri spovedi. Kako pa more on Vedeti, kdo je bil pri spovedi in kdo ne? On naj le svoje čuke opozori',' tla bodo, če so res tako Katoliškij 'kakor se delajo,'5'bolj rfedno in vsi hodili k sv. maši, ne pa od zunaj postajali, kakor se lahko opazi vsako nedeljo. Torej prosimo, da bo prihodnjič, kadar bo zopet pri nas sv. maša, kakšna poštena pridiga, ne pa, da bi zopet po dvoriščih čuke lovili. Sploh pa sramota za gospodarja, kateri vam to dovoli. Torej, kdo je vzrok, da vera peša? Le tako naprej in kmalu bodo kmetovalci spoznali, kaj da ste! Na zdar! n Borovnica, Nesramni govori na leci. Da vera peša, se ne čudimo, če pomislimo, da naš župnik uganja v cerkvi samo nesramno politiko. Zadnji čas se je spravil na te prekvate liberalce, ki se kar nočejo odpovedati svoji pameti. Zlasti mu dela preglavico »Slovenski Dom«, kateri vedno odkriva nove čukarske lumparije. Smešno je res videti tega Jožeta, ki sc drsne v imenu Kristusa pitati farane z mlečnozo-beži, pobalini, naravnost nesramnimi priimki, katere je zmožen samo maziljenec izgovarjati. Nasprotno pa hvali čuke, kljub temu da kradejo cvetlice po oknih, »Slovenski Dom« po gostilnah in sploh vse kar jim pride po roko. Lahko je umljivo, da se nad takimi govori zgraža cela Borovnica. Cim bolj pa bo nesramen, bolj bo nas prepričal, da so vsi duhovniki danes taki, da bi jih Kristus izgnal s korobačem iz templja. n Borovniška kratkoeasnica. Kakor nobenemu Borovničanu ne gre v glavo samovoljno, dvakratno podraženje mesa od strani gosp. Kosa, so tudi Poklukarjeva Katra in Kajtebrigova Mica nekega dne med seboj kritikovale tako - le: Mica: »Veš ti, Katra, naš borovniški mesar je res revež, ker rabi toliko denarja, da je kar naenkrat od starih šaver klano meso tako podražil.« — Katra: »Sakerlenč! Ali si ti čudna, ali ne veš, da ima velike stroške? Poslušaj! Sina je dal v klošter. Od-hodnica stane denarje, hči je na oklicu in jo bode v kratkem omožil, bo treba dati doto. Zlato uro in ketno si je kupil, stane 150 K. Vse to je treba plačati. Pa še nekaj! Koliko mora dati za tobak. Ali ne vidiš, kakšno butaro ga ima zmiraj v ustih, in še takrat, kadar v mesnici občinstvu meso seka in prodaja, čika in prav na debelo pljuje. Veš, za vse to je treba denarja.« Mica:' »Saj ima res lepo verigo kadar, jo na lajbič obesi, gre kakor petelin po gnoju in jo zmiraj ogleduje, pa tudi za pogled ljudem privošči ter suknjo čisto nazaj potisne od spredaj, da njegovo giz-davost vsakdo lahko vidi.« Katra: »Ježeš, kaj ti vse poveš. To je pa potem lep klerikalni mesar! Pa zbogom za dons!« n V Starem trgu pri Ložu prirede v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1., ložki dijaki in dijakinje v prostorih »Čitalnice« v Sta- rem trgu pri Ložu, zasebno veselico, obsegajočo več koncertnh točk in burko v enem dejanju: »Raztresenica«, dalje ples, šaljivo pošto itd. Začetek ob 8. zvečer. — Cisti dobiček se naloži v hranilnici kot fond za poznejše dijaške prireditve v ložki dolini. n Iz Logatca. Združena narodna društva v Logatcu prirede v nedeljo, dne 7. avgusta veliko jubilejno veselico v prid/ naši šolski družbi. Za veselico, ki se vrši na prostornem senčnatem vrtu hotela »Kramar«, v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih istotam, vlada v domačem kraju, kakor tudi v okolici največje zanimanje. Saj bo ta dan sleherni rad pohitel v prijazni Logatec, ne le, da: mal položi dar domu na oltar, temveč, da se tudi pošteno razvedri in pozabava po truda-polnem vsakdanjem delu. Za najrazličnejšo zabavo bo v vsakem oziru kar najbolje preskrbljeno. Vrla idrijska godba bo igrala predvsem za ušesa, potem pa samo ob sebi umevno največ za srbeče pete ple-saželjne mladine. Moški in mešani pevski zbor bosta skrbela za veselo umetno in narodno petje. Cili Sokoli iz Logatca, Cerknice in Vrhnike nastopijo pri tej priliki z javno telovadbo, da se tako dostojno pripravijo na manifestacijo sokolske misli v ogroženem Celju. Odboru se je med drugim posrečilo, pridobiti za ta dan brzosli-karja, ki bo slikal po izredno nizki konku-' renčni ceni, pri tem pa tako naravno, da bo gotovo vsak s svojo sliko zadovoljen. Da bodo vrle Logačanke imele v okusnih paviljonih v izobilju najboljših okrepčil, tako za žejne, kakor tudi za lačne, se končno razume samo ob sebi in enkrat ena je slednjič, da ne bo manjkalo tudi krasnih dobitkov pri šaljivem srečkanju. Zato pa v nedeljo v Logatec, kdor si želi vesele in neprisiljene zabave! Saj nam je med drugim sam Zeppelin obljubil, da nas ta dan obišče, in sicer s svojim balonom št. 0. Na svidenje! n Iz Vipave. Kako je to, da ne zavzema »Vipavska čitalnica« svojega pravega stališča, se bo marsikdo vprašal. Temu so v prvi vrsti krive tri točke: 1.) njeno vodstvo je, splošno rečeno, zastopano po takih, ki se za stvar ne brigajo dovolj; 2.) ker je v »Čitalnici« sama inteligenca, ki se ne strinja z demokratično idejo in 3.) ker je previsoka članarina, katero zamerejo utrpeti le gotovi krogi. Kaj bi ne bilo bolje, da bi se mesečnina znižala ter na ta način omogočil vstop tudi kmečkim osebam. Tako bi prišla »Čitalnica« sama do delovanja, omogočilo bi se delovanje pevskega društva in razvil bi lahko tudi Sokol svoj prapor. Ako se merodajni faktorji za resno narodno delo ne brigajo, kaj hočejo potem drugi, za stvar vneti ljudje, sami napraviti. Vodstvo je povsod neob-hodno potrebno in na dobrem, požrtvovalnem vodstvu je veliko ležeče. Vzemimo si za .vzgled demokratično Ajdovščino. Kdo ima, tam vodstvo v rokah 1 Morda ne inteligenca?! Z združenimi močmi se da povsod kaj doseči, tako tudi pri nas v Vipavi, samo resno se je treba za stvar zavzeti. Dandanes so drugačni časi, kakor so pa bili pred štiridesetimi leti! Prvo naj bo torej, omogočiti večji vstop v »Čitalnico« in drugo se samo ob sebi razvije. Na delo torej! Citalničar. n Iz Žirov. Kaplan Perko gre iz Zirov. Naprednim Zirovcem bo žal po njem, kajti on je vsled svoje zagrizenosti povzročil, da se je marsikaj razvilo ugodnejše kakor bi se bilo brez njega. Njemu se imamo tudi zahvaliti za »civilne« pogrebe. Marsikdo je vsled njega bolj odločen antiklerikalec kot bi bil brez njega. Perko je bil duhovnik po škofovih nazorih. Organiziral je pristaše klerikalizma, osnoval katoliško slovensko izobraževalno društvo kakor Orle. Poostril se je boj med nasprotujočima si nazoroma vsled njegovega fanatizma, in ker je ta boj temeljitejši, je tudi večjega pomena in vpliva. Boljše vpliva na razvoj in napredek, kar je vsekako dobro. Kaplan Perko se je prišteval modrim duhovnikom, ki mesto miru sejejo razdor in netijo boj. Pravih naprednjakov pač ne sme motiti v delu bodi duhovnik tak ali tak, treba je iti svojo pot, ne oziraje se ne na desno in ne na levo. Le v delu pa je pričakovati lepše bodočnosti. ^ n V Žireh. Pred nekaj dnevi je zaiirla politična oblast farno cerkev v Žireh, in sicer radi slabega stanja. Mašuje se sedaj na Dobračevem, kar pa žirovskim vaščanom ni prav po volji, ter se sliši, da se pritožijo. Menda bi bilo bolje, da so tiho, ker politična oblast je še povoljno uredila, ker bi morala tudi zvonenje ustaviti, kar se pa ni zgodilo. Res je, da smo sedaj v Žireh brez maše in če je tudi v Žireh imamo, je neveljavna. Tako je povedal naš vrli kaplan Perko, da kateri gre v farovž k župnikovi maši, da mu ni treba misliti, da je bil pri maši. Torej tista ni veljavna. n Iz Vrem.'Narodni škandal je pač za občino Vremski Britof, da še sedaj ne da občinskih desk samoslovenske napraviti. Blešče se še vedno dvojezične. Tak župan z občinskim odborom vred ni za drugo, kot za v staro šaro. n Senožeče. Velikanski dirindaj v se-nožeških katakombah priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Senožeče in okolico dne 14. avgusta v Senožečah. Godim, ples, petje. Paviljoni za pivo, raznovrstna vina, jestvine, slaščice, cvetlice. Kavarna, muzej, srečolov (300 dobitkov), krošnjarji itd. Začetek ob 3. popoldne. — Vstopnina 40 vin. n Od Podkraja do Ajdovščine. Pretečeni teden sem potoval iz Logatca čez Hrušico na postajo Ajdovščina. Dospevši v Podkraj, jel se mi je oglašati želodec in me zapeljal v prijazno gostilno ob cesti, kjer me je gostoljubna gostilničarka postregla prav povoljno. Kot star radovednež, poiz- vedel sem marsikaj zanimivega, rped drugim tudi, da ljudstvo s sedanjim župnikom zelo zadovoljno občuje, ker je odkritosrčen mož. Pisal je menda ,pred kratkem v »Slov. Domu «neko pojasnilo, kor v »Do- . 1 ' ' ' ■ ' ‘ I' moljuba« in »Slovenca,« niso hoteli sprejeti te resnice, in s tem obsodil lažnjivo klerikalno časopisje. Cast mu! Notranjski duhovniki, posnemajte tega vzor-mož, in kadar bodete hoteli objaviti kaj resničnega, ne pošiljajte dopisov v klerikalne časopise, kajti oni teh ne sprejmejo, ker so pa-tentovani obrekovalci in lažniki, in torej resnica ne spada v njihovo stroko. —; Pri-šedši do Višenj, sem srečal starega znanca J. Baja, držal se je ravno tako kislo, kot takrat, ko ga je obsodilo vipavsko sodišče v občutno denarno kazen, ker se je s svojim klerikalnim jezikom obregnil ob nekega podkrajskega naprednjaka. Hitevši proti Colu, došel sem nekega Colčana, pozdravil sem ga, in kmalu sva začela kramljati. Beseda je prinesla besedo. Jaz radoveden, moj novi tovariš pa zgovoren. Odkritosrčno Vam povem, gospod urednik, da sem nalašč počasi hodil, samo da sem imel priliko več časa hoditi s svojim novim tovarišem, ker me je njegovo pripovedovanje zelo zanimalo. In res, zvedel sem mnogo. Tamburaški zbor na Colu je umrl že pred dvemi leti na jetiki, katoliško izobraževalno društvo pa menda še životari, pokazali pa so se tudi tukaj vsi simptomi jetike. Župnik Janc postal je popolnoma miren, ker mu je menda nekdo njegov obrekljiv jezik zavezal z dvojnatim vozlom. Večkrat pa se ga še tako nasrka, da reče tudi mački botra, česar mu seveda nikdo ne zameri, samo da drži mož jezik za zobmi. Tudi marinarice imajo na Colu, katere so zelo pobožne in skrbijo na vse dopustne in nedopustne načine, da bi se njihove posadke pomnožile. Tako je pretečeni teden neka pobožna 181etna marinarica povila brhko marina ričico v podkrepitev te posadke, toda božja roka je posegla vmes in pretrgala nežnemu bitju nit življenja. Še marsikaj pikantnega sem poizvedel od mojega tovariša, kar pa prihranim za bolj ugoden čas. — Tako, z raznimi novicami podkrepljen, prišel sem na postajo v Ajdovščino že ob 5. popoldan ter čakal celo dolgo uro na vlak. Dva gospoda sta obdelovala znano polemiko naprednjakov iz Ajdovščine. Par naprednih mož, kakor se sami imenujejo, preudarnih mož, je namreč posetilo klerikalno veselico dne 29. junija t. 1. s tem namenom, kakor trdi dopisnik v »Slov. Narodu«, kakšna b<^de ta komedija, in to je dalo povod tej polemiki. Oba gospoda sta bila mnenja, da obisk »preudarnih mož« te klerikalne veselice ni bil na pravem mestu. Jaz pa še pristavim: »Kdor se hoče prepričati o klerikalnih komedijah, mu ni treba hoditi po klerikalnih veselicah ter s tem podpirati naše ljute sovražnike in brezdomovince, temu kličem v spomin stari pregovor, ki slove: »Riba seKpfi,.$^!4 pg napade,!. ^H^ožpnp,,. pino Zupan., Zab^el ji, je npž ,v lfc^jin v . levo stran prsi, tako da ji je prerezal srce. Županova je umrla, Gril pa je pobegnil. Gospodarstvo. Vinarstvo na Avstrijskem. Cela površina Avstrijske znaša okroglo 30,000.000 ha, in sicer je 28,249.864 ha obdelanih. Vinogradov je 226.273 ha t. j. 0 • 75% cele in 0’80% obdelane površine. V velikih pokrajinah, kakor v Galiciji, v Bukovini, na Zgornjem Avstrijskem, Sol-nograškem in v Šleziji skoraj sploh ni govora o vinoreji, v nekaterih drugih deželah, kakor na Češkem in Koroškem, pa igra vinoreja le prav neznatno vlogo v narodnem gospodarstvu. — V nekaterih deželah pa ima veliko narodno - gospodarsko važnost n. pr. v Dalmaciji, kjer je 8% zemlje v vinogradih, v Primorju, na Južnem Štajerju in Nižjem Avstrijskem. V vseh teh deželah ima vinoreja velik pomen glede vrednosti pridelka samega, glede vinske trgovine in glede vnovčevanja postranskih pridelkov. Povprečno znaša danes avstrijski vinski pridelek letno 8,142.149 hi. Glede množine pridelka je Avstrija na četrtem mestu. Na prvem mestu je Francija, na drugem Italija in na tretjem Španija. Vinogradniške razmere so v posameznih avstrijskih kronovinah popolnoma različne glede vrst in kakovosti vina, glede načina vinske trgovine, glede možnosti vnovčevanja itd. Predvsem imamo dva glavna dela: severne vinogradniške dežele in južne vinogradniške pokrajine. Na severu so vinogradniške razmere že močno podobne onim v Nemčiji, južno vinogradništvo nas pa spominja že na Italijo. Nadalje pa tvori še vsaka kronovina nekak pododdelek glede kakovosti vinogri dni-štva. Vinogradništvo je od leta 1875. do 1898. stalno napredovalo, v zadnjem desetletju pa je deloma zopet nazadovalo. Številke vsakoletnega celotnega pridelka so zelo različne. V petletju 1875—1879 znaša povprečni letni pridelek 4 milijone hektolitrov, v petletju 1880—1884 se je znižal kar za 1 • 3 milijona hi, nato se zopet povzdiguje. Koncem te statistične dobe je množina že skoraj dvakrat tolika, kakor v letih 1880—1884, vkljub temu, da je 4eta 1908 za 8000 ha manj vinogradov, kakor n. pr. leta 1890. Te številke dokazujejo uspešen boj proti trni uši in drugim trtnim škodljivcem, ter dejstvo, da se je tehnika v vinogradništvu močno izboljšala. Po. množini Jb Nižjeavstrij- ska na prvem, mestu.. ^ letih .1895-7^1899 je. bila Dalm,acuja: na, ,prv©m mestu,' v: letih 1905—1908 pa jft.rpalmacjja še le na,četrtem mestu. : N^eaytrijska, ;•Štajerska- in (Tirplpka .fjVmogradniško ,Qzeflilje. se ;na. ^ižjpavstrijakens .amftfcjšttje. Posebno se opuščajo vinogradi v takih krajih, kjer so trpeli vsled mraza. Vkljub temu se množina pridelka močno povzdiguje. Na Moravskem vinogradništvo stalno nazaduje. Krog leta 1860 je bilo v tej kronovini baje 20.000 ha vinogradov, leta 1908 pa že skoraj za polovico manj. Štajerska se deli v dva vinogradniška dela: v Srednje- in Spodnještajersko. Na Srednjem Štajerskem se prideljuje v prvi vrsti rdeče vino (šilher). Na Srednjem Štajerskem nazaduje vinoreja, na Slovenskem Štajerju, kjer je podnebje izredno ugodno, pa počasi napreduje. Na Koroškem se prideljuje malenkost, a še pri tem se opaža nazadovanje. Tudi Kranjska se deli v dva vinska okoliša. Dolenjska, ki je sorodna Slovenskemu Štajerju in Hrvaški ter Vipava, ki spominja že na severno Italijo. Nobena dežela ni toliko trpela vsled trtne uši, kakor Kranjska, zato je vinogradništvo v tej kronovini tudi nazadovalo. Vinski okoliš goriški ima popolnoma južni značaj. Goriška nima tako dobrih vinogradov, kakor druge kronovine, tudi kletarstvo je slabo, kakor v drugih južnih krajih. V Istri vinogradništvo napreduje. Dalmacija ima razmerno s površino zemlje največ vinogradov, vendar je vinogradništvo še zelo slabo razvito. Tudi Tirolska je imela dva okoliša, severnega in južnega. Še leta 1906 je c. kr. poljedelsko ministrstvo izkazalo za severni okoliš 262 ha vinogradov in 7860 lil pridelka. Po tistem času je severni okoliš izginil. Na jugu Tirolske pa so vinogradništvo močno razvija. Predarelsko vinogradništvo je malenkostno in propada. V splošnem kaže statistika, da vinogradništvo nazaduje v vseh tistih delih Avstrije, kjer podnebje ni ugodno, drugod, kjer so razmere ugodne, se lepo razvija. Izmed slovenskih dežel napreduje najlepše Štajerska. gd Gospodarska zadruga v Žireh se je osnovala. Njen namen je pospeševati gospodarstvo svojih članov, da si le-ti z združenimi močmi pomagajo gospodarsko naprej. Namen je lep in plemenit, in upati je, da bo ta namen zadruga tudi dosegla. Treba je le krepke volje, nekaj požrtvovalnosti, in kar je glavno: čuta za občni blagor. Zadružnim potom se doseže, kar je manjpremožnemu posamezniku nemogoče. Zadruge tvorijo, da tudi takoiineno-vani naš »mali« človek, kmet in obrtnik, postane deležen dobrot modernih naprav in izumov, da se mu da prilika posluževati se strojev, ki bi mu bili drugače nedostop- ni. Potom jtakiii zddtftt& ep mufpokH^ebr©te (-in, psr idfjbit Ve j Uživ&- j.vrsfek I iaadnižnik. s Podjetja ]pa*; fcjalad jasnit je < poSamiaiki/ika-..pitftlist,. koristijo: ajemu.: .siameiaujiKaji fvse M. napraviti* > koliko 'M naiz- ,rabljenih- (vodilih.<8il* fci .feiidfe d«ute»'wp®bči, da bi njih sile proizvajale elektriko, koja bi razsvetljevala naša stanovanja in gonila stroje?! Koliko se izvaža od nas lesa neobdelanega, ki bi se lahko doma obdelal in bi se izdelki vozili v svet i. t. d. Vse to se lahko izvede zadružnim potom, kar bo vse koristilo le nam samim kmetom in obrtnikom. Drugače se lahko pripeti, da pride tuj kapitalist, pa nas izkorišča na naših tleh. Torej pogumno na delo. Cas je resen, treba je resnega dela. Ne gledati od strani, se posmehovati ali še celo delati zapreke. Pristopimo vsi in stopajmo gospodarsko naprej, to bo v prid posameznika in vseli skupaj. gd Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori trinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je poleg Mari-janišča na Sp. Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva,, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z živino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu je/4ku. — Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, krujavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možhosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnili robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma v posebnega ozira vrednih slučajev, si more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalo-že, fer da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim jo priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. gd Predno krmimo konja z ovseni, dajmo mu malo sena ali rezanice. Ko smo ga nato napojili, mu damo ovsa. Ako tega ne storimo tako, konj oves le malo v želodcu prebavi, ker ga voda takoj izplakne. gd Arabska dresura konj. Arabci so vzgojili prvi med vsemi narodi znamenito konjsko pleme, čilega arabskega konja. Šele od njega smo dobili po križarjih slovečega konja. — Ubogati in prav hoditi gu začne učiti Arabec že z 18. meseci; a nanj se vsede šele v 30. mesecu. Triletnega konja porabljajo že za navadno delo. Arabec pravi, da nima konj nikdar one gibčnosti, moči in zmožnosti, kot se je zahteva od čistokrvnega plemenjaka, ako se ga ni zgodaj dresiralo. Z dobrim konjem prejezdi Arabec po 6 dni pot, za katero bi vsak dan peš potreboval 25—30 ur. Po dvaduevnem odmoru gre lahko konj zopet tako dolgo. Arabski konj je že napravil od večera enega dne do drugega pot 60—90 ur pešhoda. Konj nese v sedlu 150—160 kilogramov, četudi ni žival ni prav velika. gd Koliko jajc znese kokoš. Nataučno se ne more tega določiti, kajti to je odvisno predvsem od vrste kokoši, dalje, kako jo ohranimo i. dr. Jajčnik dobre kokoši ima do 600 jajec in kokoš jih tudi toliko znese, a v razni starosti različno število. Izkušnja kaže naslednje: V 1. letu od 15 do 20 jajec, v drugem od 100 do 200,v tretjem od 120 do 135, v četrtem od 100 do 115, v petem od 50 do 80, v šestem od 50 do 60, v sedmem od 35 do 40, v osmem od 15 do 20 in v devetem 1 do 10, vsega skupaj torej okolu 496 do 600 jajc. gd Ali se splača, rediti race? Iz nemškega gospodarskega lista »Haus, Hof, Garten« posnamemo sledeče zanimivo pismo, ki ga je uredništvu pisal neki kmetovalec: »Slučajno sem se prepričal, da si od svojih rac, katerih imam le malo, lahko pridobim lep dobiček in, da bi se mi reja teh živali v večjem številu tako izplačala, da bi lahko od tega dohodka redil sebe in svojo družinico. Imam namreč velik travnik, ki je od dveh strani obdan s širokim jarkom, v katerem je nekoliko vode. Povsod mrgoli žab, glist, polžev in drugih živalic. Kupil sem si nekoliko rac. Nekega dne pride gostilničar iz bližnje gostilne, pripoveduje mi, da ima goste iz mesta in me naprosi, naj mu vendar prodam 5 rac, ki sem jih bil priredil to leto; obljubi mi zaklane in očiščene race plačati funt po 1 marko (to je 1 K 20 vin.). Tako sera začel race prodajati in konec leta sem v svoje veliko začudenje izračunal, da sem imel dobička od sedmih rac, ki sem jih imel za pleme, 268 mark in 60 pfenigov. Ce se mi letos reja tudi tako izplača, bom začel drugače gospodariti kot dose-daj; njive bom dal v najem, krave bom prodal, a število rac bom pomnožil in si bom tudi kupil — valilnik. Gojil bom več zelenjave in redil 2 kozi, da bom imel mleko za dom. Prepričan sem, da bom imel od tega več dobička, kot od krav in poljedelstva.« gd Najhitrejši vlak na Angleškem. Med mestoma London-Birmingham, ki sta oddaljeni okoli 183 km drugo od drugega, nekako proga Litija-Trst južne železnice, ho v kratkem vozil brzovlak, ne da bi se na celi progi enkrat ustavil. Sedaj prevozi vlak to progo v dveh urah, novi brzovlak pa bo vozil 13 minut manj, torej samo eno uro 47 minut. Hitrost tega vlaka spoznamo šele tedaj, če jo primerjamo z hitrostjo našili vlakov. Brzovlaki na južni železnici vozijo na ravni progi do 65 km na uro, novi brzovlak na Angleškem bo v eni uri prevozil nad 102 km. To hitrost doseči je seveda mogoče le na progi, ki je popolnoma ravna in kjer so tračnice nalašč zato vložene. Med vožnjo ni mogoče razločevati skozi okno posameznih predmetov, kakor tudi ne gre, gledati skozi odprto okno vsled silnega pritiska zraku. gd Korist črvov. Splošno menijo , ljudje, da so črvi škodljivi. Temu pa ni tako. Črvi so zelo koristni, kajti hranijo se z gnilimi snovmi rastlin in ne s koreninami, kakor mnogi mislijo. Škoda, ki jo napravijo, ni tako velika, kakor korist, ki jo nam delajo s tem, da rijejo po zemlji. Poskusi so pokazali, da so polja, ki so bila polna črvov, veliko bolje obrodila, kakor navadno. Pozimi se zarinejo globoko v zemljo in tako vlaga in zrak lažje prodira v zemljo, pri čemer se zemlja veliko bolj zrahlja in raztepe. Pri vsem tem napravijo prst pripravnejšo za obdelovanje. Črvi rabijo mnogo rudninskih snovij, katere zopet izločujejo in tako gnoje zemljo. Nekateri učenjaki celo trde, da je vsa naša prst postala taka le potom črvov. Nalezljive otroške bolezni. V mnogih krajih na kmetih in celo po mestih se še vedno mnogi nezaupno posmehujejo, ako jim pripoveduje kdo, da je ta ali ona bolezen nalezljiva. Marsikdo tega kar noče verjeti češ, zakaj pa ta ali drugi ni zbolel, dasi je bil pri bolniku in občeval z osebami, ki so z bolnikom v dotiko? Toda vsako leto ni enako dovzetno za vsako bolezen, kakor tudi v vsaki zemlji ne zraste vsak sad. Nalezljive bolezni so kakor seme, ki se plodi, raste in obrodi, če pride y_ sebi primerna tla. — Mestni ljubljanski zdravnik gosp. dr. Blei-vreis vitez Trsteniški piše o nalezljivih otroških boleznih tako-le: V otroški dobi se pogostoma pojavljajo nalezljive bolezni. Kot take poznamo ošpice, ruske, Škrlatico, d i f -terijo, norice, koze, dušljivi kašelj, influenco, tifus in m u m p s. Provzročajo jih neizrečno majhni, prostemu očesu nevidni životvori, glivice, ki jih imenujemo bakterije. Vsako imenovanih bolezni rodi posebna, le njej lastna glivica. Te glivice ali bakterije prenašajo bolniki po navadi neposredno, bodisi z dotikanjem, bodisi z dihanjem, govorjenjem, kašljanjem in kihanjem; včasih jih prenesejo zdravi ljudje, ki so bili z bolnikom v dotiki ali pa se bakterijo drže različnih predmetov in jedil, od katerih prehajajo v človeško telo. Velik del človeštva smatra nalezljive otroške bolezni za manj opasne, kakor so v resnici in postopa včasih skrajno neprevidno. Kolikokrat smo doživeli, da so za difterijo obolelega otroka vodili in nosili okolo, da, pripetilo se je, da so k otroku, ki je ležal bolan za Škrlatico, prišli na obisk drugi zdravi otroci. Starši, ki so v. to privolili, pač niso vedeli, da so otroke izpostavili smrtni nevarnosti. Tudi pri ošpicah in dušljivem kašlju postopajo ljudje včasih jako nepremišljeno. Škrlatica je ena najopasnejših bolezni, ne le, ker je često smrtonosna, temveč tudi, ker otroka jako lahko pohabi za vse življenje, bodisi da postane naglušen, bodisi, da oboli na obistih ali srcu in začne hirati. Enako opasna je bila še pred kratkim difterija in je še danes po deželi, kjer ni vselej hitro mogoče dobiti zdravnika. Kajti cepivo proti davici pomaga zanesljivo le, če se vcepi že prvi ali vsaj drugi dan. Koze, ki so svoj čas leto za letom opustošale našo domovino, ugonabljajoč na stotine in stotine ljudi, so k sreči popolnoma ponehale, odkar je splošno uvedeno cepljenje proti kozam. Tifus je enako opasen otrokom kakor odraslim. O ošpicah in noricah, osobito pa o dušljivem kašlju in influenci nam je znano, da slabijo telo in pripravljajo pot jetiki. Na nalezljive bolezni je torej treba obračati mnogo večjo pozornost, kakor se je to doslej godilo. Zalibog nam prostor ne pripušča, da bi tu navedli vse varnostne naprave. Kdor se zanima za stvar, temu priporočamo krasni dr. Trumpov plakat: »Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi.«*) Plakat *) Plakat je dobiti v slovenskem jeziku v slovenskih knjigarnah. Cena 4 K. je največje važnosti za naše matere, osobito pa tudi za šolske voditelje, ker nam podaja navodila, kako imamo postopati v. posameznih slučajih in nam s pomočjo dovršenih slik omogočuje, da pravočasno spoznamo vsako nalezljivo bolezen. , Najvažnejše je seveda, da se izogibamo vsaki okužbi. Vendar je naglašati, da okužba, oziroma vselitev bakterij sama na sebi še ne zadošča, da se razvije dotična bolezen, treba je marveč, da ima človek neko posebno nagnjenje k dotični bolezni. Da, nekateri ljudje so za nekatere bolezni naravnost neokužni ali nezastrupni. Zato moramo sploh opuščati vse, kar telo slabi. Obračati moramo največjo pozornost na telesno in splošno snago, kajti že ta nas izdatno ščiti pred bakterijami. Ker se premnoge epidemije razvijajo l>o okužbi prebavil, gledati moramo osobi-to na to: 1. da ne uživamo ničesar z nesnažnimi rokami; 2. da ne uživamo ničesar iz nesnažni !i posod; da ne uživamo ničesar v sobi, v kateri leži za nalezljivo boleznijo obolela oseba; 4. da ne uživamo surovih jedil, osobi-to mleka in mesa, če natančno ne vemo, od kod da so; 5. da ne pijemo sumljive ali nečiste vode, in (5. da se ogibamo vsake dotike s predme! i, ki jili je uporabljal bolnik (obleke, perila, posteljne oprave itd.). ČJe je bila taka dotika neizogibna, se moramo skrbno osnažiti in razkužiti. Priporočati pa moramo tudi utrjevanje! telesa z vodo, gimnastične vaje, razne šjJorte itd. Uporabljati je tudi specifične protistrupe, izmed katerih sta se posebno obnesla cepivo proti kozam in ono proti davici. <• Ako bi se ljudje ravnali po teh zlatih naukih, bi se kužne bolezni med otroci ne sirile tako neznansko. Marsikdo bi rešil otročičem zdravje in morda tudi življenje. Vsekako pa bi si prihranil mnogo izdatkov in veliko skrbi. Izdajatelj In urednik Ivan Bavdek. Listnica uredništva. Vse dopisnike prosimo, da nam čim-projo vpošljejo dopise. Najkasneje morajo biti dopisi v tiskarni v četrtek zvečer, ker se na poznejše uredništvo žal ne more več ozirati. E3ob.'o ohranjena, kompletna ročna cMnluio žogi poralma tudi za vodno moč, se po jako w ceni, 240 K, proda. r oiasnila daje Dragotin Val v Ilirski Bistrici. 68 3 3 Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 30. julija 1910. Trst: 87, 67, 60, 70, 16. Line: 28, 26, 41, 62, 69. Dvignjene v sredo, dne 8. avgusta 1910. Praga: 84, 83, 26, 86, 62. Pozor! Pozor! M najem se da tik farne cerkve na križišču cest, z dobro-idočo gostilno, prodajalno in poštno nabil alnico, ki obstoja nad 80 let. Na poses vu je razun hiše 10 gospodarskih z obširnim hlevom, mostno tehtnico in kovačnico ter je vse v jako dobrem stmiu. Nastopiti je mogoče najpreje s 1. decembrom. 70 2 2 Natančuejša pejasnila daje g. H. Knez, Št. Jari pod Kumom, p. Radeče. Kdor želi dobro jesti privošči naj si večkrat izborne Pekatete, hi naj bodo napravljene po receptni knjigi Vrve kranjske tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 18 43 8 22 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi varne BLAGAJNE izvrstne kakovosti prodaja tovarna blagajn ji yi5lcrsflflgel Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27, Založnik rajfajzen. zadrug Itd n J21 42—22 w . |T • | dosežejo odrasli in otroci, f bolni in zdravi. — Polo- * \ * • vico stroškov prihranite v m j| v • gospodinjstvu na kavi, * sladkorju in mleku, ako 11IV V • pjjele ^ SLADIN, -KM to je dr. pl. Trnk6czyja sladili čaj. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .•. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo. 47 32 11 4 steklenice (5 kg) franko K 4’—. Br. Novakovič, Ljubljana. Cržne cene v £jubljani od dne 6. avgusta do 10. avgusta 1910. Cena od do K h || K h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 40 1 60 1 i> n n It. ,, . * 1 20 1 40 1 d „ ii IH- n . . 1 08 1 28 1 „ telečjega mesa 1 90 1 96 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 80 2 — 1 „ „ „ (prekajenega) 1 90 2 — 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 12 1 20 t •> jagnjetovega mesa .... 1 60 — — 1 „ kozličevega mesa .... 1 80 — — Prašiči na klavnici 0 00 0 00 1 kg masla 2 60 2 68 1 „ masla surovega 2 50 2 60 1 „ masti prašičje 2 10 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 2 00 1 „ slanine prekajene .... 1 92 2 — 1 „ sala 1 92 2 — 1 „ surov, margarinskega masla 2 — 2 10 1 „ kuhan, margarinskega masla 2 10 2 20 1 jajce 6 — 7 1 l mleka 20 — — 1 „ „ posnetega — 08 — 10 1 „ smetane sladke — — — 1 „ „ kisle 80 — 90 1 kg medu 1 20 1 40 1 ,, čajnega surovega masla . . 3 — 3 10 1 piščanec 80 1 20 1 golob — 40 — 44 1 raca 1 80 2 — 1 gos 1 kapun — — — — — — — 1 puran — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 40 — — — 100 1 . • 39 50 — 100 „ „ „ „ 2 . . 39 ___ — — 100 „ „ „ „ 3 . . 37 80 — — 100 4 . . 36 80 — — 100 „ „ „ „ 5 . . 34 — — — 100 „ „ „ „ 6 . . 29 — — — 100 „ „ „ „ 7 . . 25 — — — 100 „ „ „ „ 8 . . 100 „ koruzne moke .... 14 — — — 18 — — — 100 „ ajdove moke .... 1. 36 — — 100 „ ajdove moke . . . .11. 33 — — — 100 . ržene moke 29 — — — 1 / fižola — 20 _ 30 1 „ graha 1 „ Teče — 36 — 40 — 36 — 40 1 „ kaše — 20 — 22 1 „ ričeta — 18 — 20 100 kg pšenice 22 50 — — 100 „ rži 16 80 — — 100 „ ječmena 16 20 — — 100 „ ovsa 17 50 18 — 100 „ ajde 16 20 17 — 100 „ prosa belega 17 — — — 100 „ „ navadnega . . . — — — — 100 „ koruze . 14 — 15 — 100 „ krompirja 5 50 6 — Lesni trg. Cena trdemu lesu 9-— do 10'— K Cena mehkemu lesu 8-— do 9 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena 3 50 f 7 „ slame 3 ' — 6 — .. stelje — — -— Jflestno tržno nadzorstvo v Cjubljani. o N > a N O C c cd bfl S •a cd N cd c cd > o ta u V* rvi C — > ^ >n ■ W) o g *o c r (U ra e ^ rr1 E s .Si O -5 E?.y c 2 o 5 c vi .S,j2 o ^ o. »—1 td gj U) Ih s o X-1 .2. E-2 (U O. rTj? .* .2 c « o.« 73 4i 3 "S = . bJD , g| I V) > f Cd l5 £ C C ^ >N S 3 2 •o*= N* |i ca Ctf >c/) C« C N •a ca N .- > »-i .S B .2. § K/D O O a. > >oo ^ O u G O TG g8 x E to rt N TO “O - C-S c »s > o o. «- Sr-4* (S-5 s E K •a _2 o .c o \> -p ci rH 0 >o & > JO *So cd Z posojilnica za ilir. bistriški kraj registrovana zadruga z neomejeno zavezo — v Trnovem = sprejema hranilne vloge vsak delavnik od B. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, »ar jih obrestuje po 41|2 °|o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega konec leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da ga bi zaračunala vlagateljem. Za varnost vlog jamči 627 zadružnikov z vsem svojim premoženjem in rezervni zaklad z 49.971 K 81 h. Posojila daje posojilnica po 5 '/» °/o na osebni kredit in proti vknjižbi. 7 13—8 ************************************************* m * * m * * m m m m * * m * Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Del. glavnica K 5,000.000. Podružnica v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2.llhu!" Podružnica v Celovcu. Podružnica v Sarajevu. Rezervni fond K 450.000. Podružnica v Trstu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41/2°/o Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 52 52-54 * m * * * m * * * m * * * * ***** **** ******** ***** *** ** ****** ***** *********** reg. zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po B g Ni i Rentni davek plačuje posojilnica sama. Ima na razpolago 52 • • uta li B • • jako pripravne, da se navaja mladino na varčevanje. Posojila daje na osebni kredit in proti .*. vknjižbi proti 5—6% obrestovanju. .-. ^ Vplačani deleži koncem leta 1909 40-630 K ^ Rezervni zaklad koncem leta 1909 167.218 K N %r: * o .8 o —< O. (j J= n > rt u. D. O CU •o o ■a < 3 B n -a n 2 3 CD CD 7T n O r>< B O * mm somi in aezm domačega izdelka priporoča 3 52-21 Josip Vidmar ^=v Ljubljani = Pned Škofijo 19, Stani tng 4, PnešennoVa ulica 4. m Stran 12. / *— .............. Vinske sode nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino prodaja zadruga Agro-Merkur v Ljubljani. Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek. Moko otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga j Agro-Merkur, Ljubljana. Umetna gnojila kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Ljubljani. lfino kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 1 naprej zadruga Agro-Merkur, Ljubljana. Kose: iz najboljšega avstrijskega jekla, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja io 48—27 zadruga Agro-Merkur po najnižjih cenah. — Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«. Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani. Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 81,116.121*11 upravnega premoženja K 20,775.510*59 Obrestuje hranilne vloge po 4y2% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan io od 3.-1 v lastnem zadružnem domu. ■— ' - ' -r kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5,/4°/0 z 7.7„ na amortizacijo ali pa po 5'///0 brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga Uradne ure vsak od fl.-12.lo od 3.-4. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad