Nesreče. Občutna požarna škoda. V Jelenčah na Pesnici pri Mariboru je p<>gorelo v noči bolj na samem stoječe gospodarsko poslopje, last posestnika Avgusta Frajzmana, iki ni bilo niti zavarovano. Zgorel je hlev s ikrmo in znaša škoda 150.000 Din. Najbrž je zažgal ikak potepuh, ki je hotel prenočiti na samotnem ihlevu in je prižigal vžigalice. Posestnica pogorela. V Stražgojncih pri Ptuju je uničil od zlobne roke podtaknjen požar posestnici Prosenjak gospodarsko in del- stanovanjskega poslopja. Smrtna nesreča otroka. Na Frankolovem je padla cnoletna hčcrkica kuharice Marije Štimulak z zapečka na razbeljen štedilnik, kjer se je tako opekla, da je podlegla opeklinam v celjski bolnici. Smrtna avtomobilska nesreča. Dne 8. novembra se jo pripetila na cesti med Žalcem in Št. Petrom v Savinj&ki dolini avtomobilska nesreča, ikoje smrtna žrtev je postal Ivan Uršič, posestnikov sin iz Podloga pri Št. Petru. Kolesar Uršič je zadel v avtomobil trgovca Josipa Rojnika s Polzele, ki jc pripeljal iz nasprot- ne stranl. Trčil je z glavo ob blatnik. Udarec je bil tako silen, da je kolesarju počila lobanja in je hitro izdahnil. Razne novlce. Zagoneten krvav slučaj. Dne 8. nov. so pripeljali v delavnice državnih ž«leznic v Mariboru salonski voz iz Beograda v pregled. Na podstavku voza pa so opazili delavci znake človeške krvi, in našli so tudi manjše koščeke mesa. O tem &o obvestili vodstvo delavnice, iki je takoj javilo zadevo pristojni varnostni oblasti. Tja &e je podal uradni zdravnik v spremstvu policijskega uradnika ter ugotovil, da so fcoščki m&sa človeški Uradni zdravnik je našel pri natančnejšem pregledu košček lobanje, katerega &o se držalidaljšižensikilasjeikostanjieve barve. Po zdravnikovem mnenju in ugotovitvah je bila nesrečnica ženska, ni pa ugotovljeno, ali se je zgodila smrtna nesreča, ali je ženska izvršila samomor, ali pa se je nad njo izvršil zverinski zločin. Madeže krvi in koščke mesa so očistili delavci, predstojništvo mariborske policije pa je razposlalo vsem pojitajam ob progi Maribor—Beograd okrožnico, v kateri poizveduje, kje bi s>e bilo zgodilo strašno dejanje, katerega žrtev je postala neznana žensika. Od modrasa pičena. Delavčeva žena Marija Požkova v Polulah pri Celju je razvešala perilo. Pri tem opravilu jo je pičil modras in so jo oddali v celjsko bolnico. Naplavljeno truplo. Pri Rogoznici na Dravskem polju je naplavila Drava truplo 401etnega, neznanega moškega, iki je moralo biti že dalje časa v vodi. Neznanec je bil brez vsakih listin. BOadega hribolazca pogrešajo. 251etni Jožef Jezeršek iz Šiške pri Ljubljani se je podal dne 27. oktobra v planine z obljubo, da ibo doma za praznik VseK svetniikov. Vzel je s seboj živeža za 3—4 dni in pripovedoval, da se bo podal v družbi dveh Ljubljančanov in dveli Kamničanov z Velike Planine preko Konja in Planjave na Sedlo, na KoroSko Sedlo in na Krvavec. Ker je bilo za Vse svetnike sikrajno slabo vreme, se pri Jezeršekovih niti vznemirjali niso, ker Jošfca §e ni bilo s planin. Prepričani s/O bili, da caika v kaki planin&ki koči na zboljšanje vremena. Ko pa fanta ni bilo na spregled 11 dni, se je podal oče v Kamnik na tajništvo Planinsikega društva in povedal, da je morda sin ponesrečil ikje v gorah. Kamniški planinci raziskujejo zagonetno zadevo. Obžalovanja vrednf slučaii. Aretacija pod suraom ropa. Orožniki iz Lučan &o zaprli 311etnega Josipa Čepe iz Slemena pri Selnici nad Mariborom, o katerem gre glas, da se je preživljal s tihotapstvom. V Avstriji so ga celo osumili ropa, češ, da je napadel v tihotapski družbi švercerja in ga jo prisilil z orožjcm v roki, da mu jc izročil 4000 Din vredno pritihotapljeno blago. Čcpe je zaprt v Arvežu na avstrijski strani ob severni meji in taji očitani mu zločin. Vlomilec okradel staro vdovo. — V Šmartncm pri Litiji stanuje v pritlični hišici na dvorišču poka Drčarja 801et na vdova po železničarju Reza Razpot nik. Rabio ic 51o zjutraj v corkcv k sv maši. Ko se je vrnila, je našla vrata v stanovanje odklenjena in vlomljen kovček, v katerem je hranila denarne prihranke in zlatnino. Vlomilec ji je odnesel 7000 Din v bankovcih po 1000 in 100 Din, nekaj srebrnega denarja ter zlatnino. Škoda znaša 10.000 Din. Orožniki so ugotovili, da je izrabil dolgoprstnež starkino odsotnost. Odprl je z vitrihom vrata, z dletom je dvignil pokrov na kovčeku ter izmaknil denar in zlate predmete. Obsodba radi prekoračenja silobrana. Avgust Dežnikar, 201etru po&estniški sin iz Stopnika pri Vranskem, je zabodel dne 14. oktobra z nožem v srce svojega brata Franca, ki je v nekaj minutah izdahnil. Obtoženi se je zagovarjal pred celjs'kim sodiščem dne 11. novembra s silobranom in je bil ob^-ojlai na eno leto strogega zapora radi gpe^q*^g. čenega silobrana. " * Obsodba radi pouarejanja kovaucev. Franc Šubelj, 241etni brezposelni ključavničar, se je mudil na domu v Črnucah pri Ljubljani, kjer si je napravil kovnico za izdetovanje 20- in 50-dinarskih kovancev. Izdelal je olo-og 25 kon.adov. Potvorbe je razpečeval po trafikah in malih trgovinah, dokler ga niso prijeli. Šublja so obsodili v Ljubljani dne 6. novembra radi ponarejanja ter razpečavanja ponarejenih kovancev ter radi divjega lova na 3 leta ječe .in še 3780 Din denarne kazni, odnosno 63 dnl nadaljnega zapora. Obscdba radi uboja finančnega pcdpreglednika. Na Kumu pri Radečali je bilo letos dne 26. avgusta žegnanje. Veliko ljudi je prišlo na Kum že v soboto dne 25. avgusta zvečer. Ker se je bilo bati, da bo prišlo do pretepov, }e zbrala oblast na Kumu 15 orožnikov. Pre-d krčmo na Kumu, v kateri so se prepirali kmečki fanti in delavci, je sedeli zunaj finančni podpreglednik Anton! Kovačič iz Radeč pri Zidanem mostu. Fantje so napadli financarja, 6eš, da je govoril proti rudarjem in so ga tako obdelali, da je podlegel poškodbam v, ljubljanski bolnici dne 27. avgusta t. 1. Dne 9. novembra je bila izrečena nad ubijalci naslednja sodba: 251etni Jožef Plahuta iz Toplic pri Zagorju, ki je bil že nekajkrat kaznovan, na 6 let robije; 271etni Rudolf Hribovšek, ključavnič. pomočnik iz Podkraja pri Zagorju, na 5 let robije; 281etni Ivan Grahek, rudar/ iz Preske pri Zagorju, ua 3 leta robije; 211etni Ciril Šteban iz Zgornjega Ki»ovca pri Zaororju na 3 leta robije; 20-( lptni Oimwc Peterlin, rudar iz Podkraig^H Zag^ojju, na 3 leta strogega; zapora; *221(itnf Dragotin Peteiiin iz Podkraja pri Zagorju na eno l«to in os«m mesecev strogega zapora. Prostovoljno pod vlak. Dne 5. nov. zvečer se je vrgel pod vlak med postajama Bled in Podhom mizarski pomočnik Venčeslav Mcsič iz Polzele. Lokomotiva mu je odrezala levo nogo v ikolenu in desno čisto ^)roč. Nesrečnež j> bil hitro mrtev. Rcparski napadeic pred sodniki. Dno 10. novembra je sedel v Celju na zatožni klcpi 511etni Alojz Požun, rodomiz Desno: Nemški poslanik von Papen na proslavi junakov, ki so padli med vojno in počivajo na avstrijskih tleh. Proslava se je vršila na Du- naju. Na sliki vidimo desno poslauika Papena, ki podaje roko av- strijskemu ministru majorju Feyu. Zabukovja, brezpo&elni ikovaški pomočnik in že večkrat kaznovan radi tatvine. Letos s« je splazil v družbi z dvema pomagacema v noči 28. septembra ik hiši Janeza Goliča, premožn&ga posestnika v Gornjem Obrežu pri Artičah. Odprli so vrata, ki s'o bila znotraj zaprta z dvema zapahoma, vstopili v vežo in čakali na gospodarja. Golič &e je ikmalu prikazal. Dva tolovaja &ta ga zagrabila, tretji nnu je grozil z vilami. Napadeni je zakrical, prihitel mu je na pomoč hlapec, roparji so morali pobeg¦niti brez plena. Požun je na pobegu padel in zašel na ta način v pest praivici. Alojzij Požun je bil zgoraj ome- njenega dn« v Celju ofosojen na 2 in pol leta ječe. Slovensfta Kraiina. Še enkrat orgauisti. Porooali wno že, da je večina kantorskih služb v naši Krajini zasedena od ljudi, ki že i>majo sliižbo ali penzijo. V naši Krajini pa je več brezposelnil^ absolventov orglarske Sole, ki ne morejti dobiti primerne službe. Na svojem sestanku so ti organistii ob&odili tako krivioo. Pravijo med drugim: »Žalosten, naravnost krivičen in vse obsodbe vreden znak sedanje dobe je, da ee še ne uvidi, da na kantorska mesta spadajo tisti, ki so se za to posebej izobraževali. In neopravičljivo j«, da se kantorska služba opravlja od stanu, ki je že preskrbljen z izdatnim kosom kruha, dočim morajo pravi kantorji stati ob stran: in stradati.« Tako kantorji, in vsak socijalno čuteč človek jim mora dati prav. Ne, katerim pa besede naših kantorjev niso bile po olji in to tudi takim, ki imajo vedno na cijalno čuteč človek jim mora dati prav. Ne-t bojte se nobene zamere, sedanji kantorji itak' sami vidijo, da je to socijalna krivica, in gotovo se bodo samii odpovodali temu postranskemu zaslužku, če bodo le malo o celi zadevij razmiišljali. Kako bodo živeli mladi kantorj*, pa vas naj nič ne skrbi. Tudi orgle bodo naj-, brž boljše pele tem mladim, gibčn.'m rokam iin čaea bodo imeli dovolj, da bodo vadili tudi izvencerkveno petje in posvetili skrb mladinskim pevskim zborom. Če so verniki zadovoljni s sedanjimi kantorji, bodo ravnotako nli pa še bolj z mladimi močmi. Črensovci. V nedeljo dne 4. novembra j-; ;.. .•• lo naše Prasvetno društvo sestanek, na katerem je predaval o vzgoji mladine g. kaplan Bejek. Sestanek je bil lepo obiskan. Člani se pripravljajo na igro »Zloba in zvestoba«. Turnlšče. G. Ivan Greif, večletni provizor turniške župniije, je imenovan za prošta vPtuju. Veselimo se k dmenovanju g. Greifa z^ prošta in mu iskreno Cestitamo. Njegovo šesfletno delovanje kot provizor je bilo vsestran8ko in uspešno. Bil je načelnik hranilnice v Turnišču, dovršil je dograditev enonadstropnega župnišča z vsemi gospodarskimi poslopji. Na njegovo pobudo se jezgradila železna ograja na betcmsk'j podlagi okrog pokopališča. Veliko žaslug si j.e pridobil tudi s cerkvenim pctjem. Sam je zbral dekteta in fante okrog sebe in jih uril v sloveriskem petju, vcasih pozno v noe. P&leg tega je UstanovH in vodil obširno dekliško ki jfantov&ko Marijino družbo. Vsestransko je bil zeJo delaven; za njegovo delo smo mu hvaležni! Turnišče. V nedeljo dne i. novembra se je vršila seja v župnišču radi volitve kantorja. Turniška župnija namreč ni imela svojega kantorja že lepo število let. Pristali so na volitev g. Dominko Štefana iz Gomilic. G. Dorriinko vodi cerkveno petje že nad pol leta. Novemu kantorju čestitamo! Turnišče. Dne 5. novembra se je vrž-il pregled banovinskih bikov-originalcev pred centralno gostilno. Komisijo so tvorili gg.: inž. Mikuž, ravnatelj kmetijske šode v Rakičanu; Sa^mec, živinozdravnik v Soboti, in inž. Eisel, srczki kmetijski ref.rent v Soboti. Prignana eta bila dva bJka-originalca, kii ju 'mata v reji g. Raščan Štefan iz Turnišča ir g. Bakan Štefan fz Nede.ice. Slični pregledi e • se vršili v Beltincih, v L&košu, Dolnji Lendavi, Bogojini in v Mairtjancih. Tun_iš.e. Dne 7. nove-mbra je umrla pri nas soproga Cipota, po domače KTanjšca. Ta naslov so jii nadeli ljudje, ker je trži-la po sejmih drobnarijo. Znana je bila daleč naokrog. Na.i _v miru počiva! Radmožanci. V radmožan&kein logu, ki ga je pred leti kupila družba »Našička« iz Z-igroba, so na dražtoi pimlajali drevesa za zimo. Kupcev je bilo primeroma veliiko, zlasti iz Turnišča in okoliških vasi. Cene so bile razmeroma visoke. Prodajalo se je po 10 dreves skupaj. Drevesa so še razmeroma mlada in skoro škoda jih je bilo prodajati za kurjavo. Toda družba »Našička« je bila primoi-ana, ker je pač marala dobiti vire za plačilo delavcev. Lipa. V torek dne 6. novembra so orožniki aretirali dva tihotapca. Taki slueaji so pri nai> pogosti. Tihotapcev ne prestrašijo niti visoke kaizni z zaporom in z denarjem. Tiho.apijo kar naprej an oblasti ne morejo tihotapstva zatreti. Bil hi že skrajni čas, da se takim rečem  naredi konec Največ je krivo tihotapstva pomanjkanje denarja. Beltinci. V pandeljek dne 5. novembra se je vršil živinski in kramarski sejem. Prignane je bilo veliko goveje živine od vseh strani. To je tudi razumljivo. Zima je pred durmi in ]judje si morajo preskrbeti obleke in obutve. Cena žiivini je bila zelo nizka inkupcevboremalo. Težki biki ao se prodajali po 3.75 Din za kg, krave po 1—2 Din za kg. Ljudje bi pa še za to ceno prodali, dasi je bila nizka, ker pač morajo biti obuti in obtečeni, poleg tega pa so prišli davčni čeki in jih ni s čim plačati. Kramarji so tud. imeli svojslab dan. Duga v6s. Marko Raj, posestnik v Dugoveških goricah, je bil pred tedni napaden z nožem in je dobil smrtnonevarne vbodljaje. Odpeljali so ga v bolnišnico v Čakovec, kjer je ranam podlegel. Pokojni je slovel že od svoje mladosti kot eden najmočnejših mož v Okolici. Njegava mo. je bila že legendarna nied ijudstvom. Bogojina. Kakor se šlwi, je okrog sto našili posestaikov poslalo pritožbo na sresko načelstvo v Dolnji Lendavi. Predmet pritožbe je: premestitev občinske pisarne. Bogojina. Zadnje dni meseca oktobra se je vršil trldnevni misijon v naši župniji. Domačemu g. župniku Ilaukotu so poma^ali voditi ruisijon gg. salezijanci. Dolnja Lendava. Olniiia šola je začela prejšnji mesec z rednim poukom. Vodi jo g. Pečnik, učitelj na lendavaki meščanski šoli. Sobota. Zemlja okrog pokopališča in ob železniški progi se pacelira v stavbene pavcele. Cena oralu je od 3000 do 10.000 Din. V tem de- lu se bo v primernem času dogradilo lahko veliko lepjh stavb in je razvoj Sobote mogoč le v to smer. Zemlja je last g. Hartnerja. Dolnja Bistrlca. V mlinu na Muri v Dolnji Bistrici se je mudilo starejše dekle Vinčec Rozalija. Ko je šla po deski iz mli-na na obalo, je pogledala. kako regulirajo Muro, stopila je čez bi"v in že je bila v vodi. Mlinar ji ni mogel pomagati, ker nii imel ladje, droga pa ni dosegla. Mura je ravno seda.j visoka in oblečen ni upal iti za njo. Vtopila se je v četrtek in je do danes še aiso našli. Domačim ob nenadni izgubi naše iskreno sožalj., pokojni pa naj bo Bog milostljiv sodnik. — V petek smo pokopali na Spednji Bistrici llletnega učenca Rebrico, ki je umi-1 vsled griže. Sošolci in učiteljetvo se je poslovilo od njega in mu s poznim jesenskim cvetjem zasulo grob. Pačivaj v miru! "^rat Mntija Ljubša f. V Mehiki divja najljutejši kulturni boj. M& sMki vidimo, kako razganja policija katoliškc demonstrante z bombami za solzenje. Eatoliki protestirajo proti novemu brezverskemu šolskemu zakonu.