Celje - skladišče I D-Per Izhaja vsakega 20. v mesecu Leto V., St. 46 582/1982 ZMDA KOZJANSKO ’82 V nedeljo, 6. junija, se je pe novno zaslišala brigadirska pesem, njihov »ho-ruk« je naznanil pričetek zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82. Brigadirji pripravljeni in odločni so se zvrstili po deloviščih šentjurske, šmarske, laške in sveniške občine. Zbrali so se iz vseh krajev naše domovine. V prvih 28 delovnih dneh po Kozjanskih hribih se bo slišal glas brigadirjev iz Maribora, Vučitrna (Kosova), združene brigade steklarjev Jugoslavije iz Hrastnika, iz Zepč (BiH) in Prokuplja (Srbija). Pridružili se jim bodo brigadirji — veterinarji in brigada Rdečega križa Slovenije. Ob prisotnosti nekdanjih komandantov brigad, predstavnikov naše republike, celjskega območja in krajanov, je spregovorila in odprla letošnjo akcijo Kozjansko 82, predsednica slovenske mladine, tovarišica Darja Colarič. V svojem govoru je na kratko orisala razvoj in pomen mladinskega prostovoljnega dela. Brigadirsko desetletno delo je vtkano v srcih vseh Kozjancev, je simbol bratstva, dokaz, da moramo zares biti ponosni na takšno mladino — Titovo mladino. 'Njihove roke, njihova pripravljenost, da zgradijo nekaj novih kilometrov vodovoda, cest In drugo, je trdna vez med nami, da smo vsi mi eno — Tito. Goce Kalajdžiski DELOVNE ORGANIZACIJE TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE DO »-KMETIJSKI KOMBINAT« Šentjur pri celju praznuje V TEH DNEH POMEMBEN DELOVNI JUBILEJ — 20-LETNI-CO SVOJEGA OBSTOJA Začetki organizirane kmetijske proizvodnje v naši občini segajo že v obdobje takoj po osvoboditvi. Takrat so bile ustanovljene tako zvane NAPROZE (nabavno-prođajne zadruge), ki so združevale različne aktivnosti na področju kmetijstva. Te so delovale do leta 1948, ko so bile formirane zadruge, katerih je bilo na območju naše občine deset. Zadruge so delovale dokaj uspešno, osnova njihove aktivnosti pa je bila v odkupu vseh vrst kmetijskih in gozdnih pridelkov, lesa nekatere so se ukvarjale z gostinstvom ter različnimi vrstami predelave kmetijskih pridelkov. V tem obdobju je bilo zgrajenih nekaj različnih zadružnih objektov, nabavljena je bila tudi določena kmetijska mehanizacija ipd. Po letu 1949 sta bili ustanovljeni drve fcmtečki delovni zadrugi. Že v letu 1956 pa so se v zadrugah zaradi različnih ekonomskih pogojev prdčefld procesi povezovanja to reorganiziranja, M so se končali v tetu 1962, ko so se — KZ Bodočnost, KG Planina, KG Sloma skupaj s posestvom Kmetijske šole v Šentjurju — združite v enovito delovno organizacijo. Od. tu dalje torej beležimo razvojno pot celotno organiziranega kmetijstva v naši občini ter podlago za letošnje praznovanje. Kaj več o prizadevanjih, uspehih ter planiranih nalogah na področju organiziranja večje proiz- vodnje hrane pa boste lahko braid na naslednjih straneh današnje številke, Mislimo pa, da lahko v imenu vseh bralcev UTRIPA čestitamo ob jubileju vsem delavciem to vsem kmetom, iki delujejo v okviru delovne organizacije KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR. Uredništvo IZ DANAŠNJE VSEBINE: — Pred XII. kongresom ZKJ — Volitve samoupravnih organov v krajevnih skupnostih — Oris razvoja zadružništva v Šentjurju — 20 let Kmetijskega kombinata — Ali poznamo? Od tu in tam ■ ■M — Opazim smo, da je v zadnjem času vaMko miilČfišfeov na cesti. Na 3PM sO nam poVedaM, da ge track temu poostren nadzor nad hojo pešcev to votolo voartitoav koles to koles na motorni pogon. Potrebo ipo tem je narekovalo .stanje prometne varnosti, saj so ti udeleženci vedno pogostejši povzročitelji prometnih nezgod. V prvih štirih mesecih fetos so v SRS pdviročil 314 prometnih .nezgod, v katerih je «ato 99 pešcev isi 18 kote- sarjev. S poostrenim nadzorom bodo še nadijevali. — Lepo vreme in urejena okolica privabljata vedno več obiskovalcev slivniškega deaera, kd nudi poleg ribolova tudi vožnjo s čodnioin (če ga dohitel. Najbolj navdušeni so že 28. maja poskusili s kopanjem. Prelepo okolje jih je talko prevzelo, da so ise kopah kar Oblečeni. — Od 8. do 30. maja je občinski šitab cavilline zaščite organi zir ai seminar za poveljnike in načelnike štabov CZ v KS in OZD. — V mesecu maju in juniju je otroški vrtec iz Šentjurja organiziral ozdrioma priredi ob zaključku šolskega deta piknik na Resevni. Na piknik so povabili tudi starše otrok. Udeležba je bólla dobra, še .boljše je bilo (vzdušje. — 30. maja je bilo na standionu v Šentjurju občinsko tekmovanje članskih vrst gasilskih društev. Tekmovanja se je udeležilo 11 gasilskih društev. — Občani, ki zavijajo v ulico Uždčke Požege, posebno tisti, ki .zavijajo v levo, so primorani zapeljati na parkirni prostor kavarne, da se izognejo luknja na cesti. Izgleda, da Srna .gostinstvo Merx tihi dogovor z vzdrževalci cest za povečan promet v kavarni. - • - — Od 1. do 4. junija 1982 .so bale Izvedene skupščine kulturne, telesnlakuiltume, skupnosti otroškega varstva ta zdravstvene skupnosti. — V začetku junija je .bil pohtičnd aktiv občine Šentjur • na obisfku v krajevnih skupnostih Dobje, Planina in Kaiobje, kjer so spoznah problematiko deda in dogovorih skupne na-daljme naloge. — 4. junija 1982 so v Šentjurju odprli bazen. Poleg kopanja in .sončenja, je .možno dobil tudi okrepčilo. 4. junija 1982 sta OO ZSMS to TVD Partizan organizirala rokornini turnir ženskih ekip. Udeležilo se ga je 5 ekip dz naše občine, zmagovalec turnirja je bdda ekipa OO ZSMS iz Slivnice. — 6. junija 1982 je TVD Partizan Slivnica organiziral trdmsko kolesarsko akcijo. V akciji je sodelovalo 20 kolesarjev. .v-atf — Ob dnevu civilne zaščite — 20. junij, je občinski štab CZ, podelil Zlati znak CZ tov. Pisanec Jakobu to priznanja tov. Horvat Zdenku to Zabukovšek Stanku, za aktivno delo pri razvoju CZ. ČLOVEK Z ODPRTIM SRCEM Möj sogovornik je človek, ki ga poznamo vsi, srečujemo ga vedno. Veder ta nasmej«!. Öeseda je e Francu Bevcu >— komandirju postaje milice iž Šentjurja. Človek je % odprtim srcem ta dušo. Bodil se je V delavski družini, teta 1964 v Toipolščidi. Po končani osnovni Ach1, je šolanje nadaljevali na šoli za mihöfUilke ta kadete v Tacnu. Njegovo prvo delovno mesto je ibddio na Bledu, kjer je bdi dve leti. Njegovo 'bivanje ha Btedu je Mo «usodno«, namreč tam je .aflščal prikupno dekle ta se odtočil, da bo Jelka njegova življenjska sopotnica. Narava njegovega dela je takšna, da ga je iz Meda službena pat vodila v Titovo Vtelanje ta od tam v Celje. Kmalu je doživel najsrečnejši trenutek — rodila se mu je 'hčerka Tea. To je (kratek oris mladega miličnika. Danes Franca Bevca ne želim predstaviti izključno kot delavca mdhee. Želim razgrniti .njegovo dušo, predstaviti ga kot človeka, aktivnega in poštenega delavca, dobrega soseda. Je družbenopolitično zete aktiven. Vsako nalogo ta delo opravi zanesljivo — to je del njegovega vsakodnevnega življenja. Franc Bevc je bil član občinske konference ZKS, član predsedstva ZRVS, Član komiteja za SIX) ta DS pri OK ZKS in koordinacij skega odbora za SIX) in DS psi OK SZDL. Francijev detenutili dan traja odvisno Od halog in deda, ki jih opravlja. Njegovo dete je utrudljivo. Franci je prišel v našo občino pred dvema dletoma. Hitro smo ga sprejeM med nas, imamo ga za našega. S svojim delom in odnosom do. ljudi, do sodelavcev, do sosedov je dokazal, da je del nas vseh. Vedno .je nasmejan ta pripravljen za šalo. Je zalo komunikativen, vesel in duhovit. Hitro vzpostavi stik z Okolico. Njegovo srce je široko, odprto do vseh. Vedno je pripravljen pomagati drugim. .Mogoče je ravno .tisto to, ki človeka naredi velikega. Goce KaJajdaski Izobraževanje V začetku meseca junija sta OK SZDL ta OS ZSS Šentjur organizirala izobraževanje delegatov. Izobraževanje je bilo organizirano za vodje delegacij, kjer je njim znanje za delo delegacij v delegatskem sistemu potrebno. Vodja je namreč odgovoren za delo celotne delegacije, prenašanje stahšč na ustrezne organe in povratne informacije. Teme, katere so bile obravnavane, so hüte zanimive, predavatelji pa priznani strokovnjaki s svojega podorčja. V izobraževanju vodij delegacij smo obravnavali naslednje teme: predstavitev plitičnega sistema socialističnega samoupravljanja, vloga ta natege delegata im delega-aijte, uresničevanje zakona O združenem delu ter problematika s tega področja, svobodna menjava delegatov dela, vodenje sestankov to prenos odločitev v skupščine ter sistem informiranja. Povedati moramo, da So nekatere sredine to izobraževanje sprejele zelo neodgovorno, ker niso posiate na izobraževanje nobenega (delegata, to sicer ena krajevna skupnost din sedem sredin dz združenega dela. Smatramo, da je izobraževanje potrebno, saj je v sedanjem trenutku veliko odprtih problemov in nateg, ki jih bomo reševal preko delegatskih skupščin ta prav tu je natega delegata to delegacije. Od .delegatskega povezovanja v samoupravnih sredinah bo odvisno dete vseh delegatskih skupščin ter nadaljnji razvoj naše družbenopolitične skupnosti. OK SZD L OB 27. JUNIJU — DNEVU SAMOUPRAVUALCEV ISKRENO ČESTITAMO SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŠENTJUR PRI CELJU Pred XII. kongresom ZKJ združenega dela v odločanju o Volitve samoupravnih organov v krajevnih skupnostih Povzetek iz revije »Naš delavec« št. 6 — junij 1982 Konec junija se bodo jugoslovanski komunisti zbrali na svojem XII. kongresu, da — kot na vseh doslej — pregledajo prehojeno pot in napovejo, kakšna bo pot ZKJ in s tem tudi SFRJ poslej. Že zdaj lahko napovemo, da ta pot vsaj v strateškem smislu ne bo spremenjena, ne v notranji ne v zunanji politiki. To pot smo začrtali še pod Titom in Kardeljem in z nje ni odstopanja. Nedavni republiški kongresi in tudi konferenci komunistov v obeh socialističnih avtonomnih pokrajinah — v Vojvodini in na Kosovu — so to napovedali z vso odločnostjo. (Dejstvo je, da je Jugoslavija v zielo težavnem Obdobju svojega razvoja, sredi bitke za takšno gospodarsko politiko, M bo čim hitreje odpravila nesorazmerja din ozka grla iv razvoju celotnega gospodarstva države. Ta nesorazmerja izvirajo predvsem iz zelo različno razvitega gospodarstva v pOsameznih predelih Jugoslavije, iz strukturnih neusklajenosti gospodarstva: imamo premalo energije viseh vrst, premajhno proizvodnjo suirOvta in reprodukcijskih materialov, pridelujemo pa tudi premalo hrane; zaradi potreb razvite predelovalne industrije in. prebivalstva pa potem to, kar nam manjka, uvažamo iz tujine, predvsem fiz zahoda. Zavoljo vsega tega smo na zahodu zalo zadolženi, tudi zategadelj, ker smo najemali posojila sicer z namenom, da bomo hitreje odpravljali omenjena neskladja, v resnici pia smo /velik del teh posojil porabili za razvoj tistih panog gospodarstva, ki še naprej povečujejo njegovo veliko uvozno odvisnost, ali pa simo jih porabili iza naložbe na različnih področjih negospodarstva. Res je sicer, da smo doslej v redu in v rokih vračali dolgove in izpolnjevali tudi druge obveznosti v zvezi s tujimi posojili, toda jasno je, da moramo čimprej odpraviti glavno žarišče naše gospodarske nestabilnosti. Nikoli nismo rhndnfld, «te je naš družbeni sistem — sistem socialističnega samoupravljanja — idealen oziroma sposoben ustvariti družbo brez konfliktov, brez nasprotij. Prepričani pa smo bili in smo še vedno, da nam ta sistem dajfe najboljše možnosti za skupno, sporazumno razreševanje vprašanj, do katerih imajo različni deli Jugoslavije različne interese, predvsem zaradi svojte različne gospodarske razvitosti. Te različne interese lahko najbolje in najbolj stvarno usklajujemo z dogovarjanjem prizadetih. In prav to sporazumno usklajevanje različnih interesov je bistveni sestavni del našega družbenega sistema. Delavski razred, proizvajalci in samoupravljalcd iz vseh delov Jugoslavije bodo gotovo med sabo laže in pravičneje uskladili probleme kot pa državna administracija na vseh stopnjah, Od nenehno baranta, nekomu odvzema, da bi drugemu dala, pri čemer pa vse pogosteje ponuja »rešitve«, ki zanikajo normalne zakone gospodarjenja. Kongres bo nedvomno odprl usmeritev na še večjo vlogo vseh zadevah našega gospodarskega in družbenega razvoja, saj se komunisti dobro zavedajo, da kohezijo oziroma čvrsto povezanost bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije zagotavlja delavski razred vsakega naroda in narodnosti, ne pa administracija — občinska, republiška in zvezna. Bolj odločno kot kdaj doslej bo kongres jugoslovanskih komunistov nedvomno poudaril tudi nujnost reševanja vprašanja nezaposlenosti kot gospodarskega in kot političnega problema. Dejstvo je, da več kot polovico sedanjih 800 tisoč nezaposlenih pomeni mladina, stara manj kot 25 let, in to šolana To pa, kot kažejo dogodki na Kosovu, ustvarja žarišča nezadovoljstva na katerih kaj lahko zrastejo tudi ideje in postopki, sovražni našemu družbenemu sistemu. Zato bomo odpravljanje nezaposlenosti morali vgraditi v stabilizacijske programe našega gospodarstva Za to imamo dovolj možnosti, saj je splošno znano, da sO že zgrajene tovarne v Jugoslaviji izkoriščene samo 60-odstotno in da lahko donosno proizvajajo samo, če ne bodo proizvajale samo za domači trg, temveč tudi za izvoz. Vse to .polno izkoriščanje naših zmogljivosti in s tem v zvezi veliko večja proizvodnja za izvoz ter vključitev neizkoriščene delovne sile, predvsem šdane mladine v proizvodnjo — pa so tako pomembne naloge za gospodarski in družbeni razvoj celotne Jugoslavije, da jim bo XII. kongres ZKJ gotovo posvetil' vso potrebno pozornost. Po uspešno zaključenih skupščinskih volitvah nam preostaja-jo še volitve v samoupravne organe v krajevnih skupnostih. Od leta 1978, ko so se krajevne skupnosti reorganizirale po novem načinu samouprave, v kateri govorimo o krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občanov iin delovnih ljudi, ki delajo in živijo v njej ter v njej organizirajo in zadovoljujejo svoje in skupne potrebe in interese. Zavedamo se, da imamo v občini Šentjur pri Celju precej različne krajevne skupnosti, ki so do sedaj delovale v pogojih svojih možnosti, .tako finančno kot samoupravno. V zaostrenih pogojih gospodarjenja, v izboljšanju delovanja samoupravnih organov ter financiranja KS, se vključujejo v večji meri kot doslej D PO im DP®, s ciljem izboljšati življenjske pogoje naših delovnih ljudi to občanov. Zaradi vseh teh zahtev želimo v KS izvoliti organe samoupravljanja, M bodo skrbeli za nadaljnje 4-tetmo delo v KS. Dosedanje skupščine in sveti KS ter komisije, so s svojim delovanjem upravičili zaupanje občanov — zaslužijo sd pohvalo z željo, da se s svojimi izkušnjami to znanjem še v nadalje prispevajo k dograditvi to delu posamezne KS. V teh volitvah volimo nove svete KS, komisije ter svete pri skupščinah to svetih KS. Skupščine so sestavljene delegatsko iz delegatov vaških skupnosti, delegatov društev in OZD. Pri skupščinah KS se izvolijo naslednji organi: poravnalni svet, komite za SLO in DS, statutarna komisija, potrošniški svet ter komisija za samoupravno delavsko kontrolo ter ostale. .Pri svetu KS se večinoma izvolijo: komisija za plan in razvoj, komisija za ceste, za socialna vprašanja, za kmetijstvo, za pogrebne svečanosti ter po potrebi ostale. Podrobnejše opredelitve vsebujejo statuti KS, katere bomo v nadaljnjih aktivnostih morali dopolni ti s samoupravno prakso, s statutom SO in zakonskimi določili. Nadaljnje politično in samoupravno delo skupščin ta svetov KB je: — prisluhniti in razreševati probleme življenja in potreb občanov, sleherne vaške skupnosti, kakor interesov celotne KS. Vedno je potrebno pravočasno reagirati na določene probleme v KS in jih reševati v skladu z možnostmi; — v utrjevanju in krepitvi delegatskega sistema v KS, v de- legacijah za SO in SIS, skupno z njimi oblikovati stališča, predloge ter jih po samoupravni poti prenašati na ustrezne organe; — občane obveščati o vseh pomembnih dogajanjih in problemih v KS, delu delegacij, DPO in društev. Vsem KS priporočamo, da o svojem delti, problemih to težavah seznanjajo svoje občane in širšo DPS preko občinskega glasala Utnip, ker je to glasilo za obveščanje to informiranje slehernega delavca ta občana šentjurske lofočiinie. M vseh teh dejavnostih je potrebno, da se dogovorimo, konkretno to odgovorno obnašamo, ker le v item primer u uspešno rešujemo. skupno zastavljene družbene malioge. Tudi v KS moramo okrepiti odgovornost posameznih funkcionarjev, delegatov, organov to slehernega občana. V nadaljevanju predstavljamo nove predsednike svetov to skupščin KS: KS Dobje — predsednik skupščine: Valter ROMIH — predsednik sveta: Franc SALOBIR KS Prevorje — predsednik skupščine: Jože ŠPOLJAR — predsednik sveta: Silvester JEVŠNIK KS Kalobje — predsednik skupščine: Franc BLATNIK — predsednik sveta: Jože MAGDALEN C KS Loka — predsednik skupščine: Vinko ŽLENDER — predsednik sveta: Rudi DRAME KS Slivnica — predsednik skupščine: Alojz RECKO — predsednik sveta: Ludvik BEVC KS Šentjur — okolica —■ predsednik skupščine: Alojz HERMAN — predsednik sveta: Franc KODRIČ KS Blagovna — predsednik skupščine: Franc SUMER — predsednik sveta: Jože ŽNIDAR V okviru organov OK SZDL Šentjur smo dogovorili, da to volitve opravimo do (konca meseca maja. KS, ki miso navedene še teh družbenopolitičnih ta samoupravnih nalog niso izpeljale. OK SZDL Hočemo delati - biti aktivni V lökivdiru OZD Kmetijski kombinat deluje OO ZSMK.K, ki šteje približno 50 članov mladinske organizacije, brez TOZD Klavnice, Iki dima svojo OO ZSM. Toda visi dilani mladinske organizacije ne morejo delovati talko aktivno kolt bi žele®, kajti za našo OZD je problem velika raizdno-bdjeniotst posameznih TOZD in DE v Okviru iteh. Zaradi tega je aktivnih članov manj, zait» pa si osteii prizadevamo, da bi z aktivnim delom lahko nadoknadili vrzel, ki nastaja, ko ostali člani zaradi značaja dela ali oddaljenosti ne morejo sodelovati vedno. Toda kljub temu naša OO ZSM KK deluje aktivno na področju kulturnega, športnega, delovnega in izobraževalnega živiljlenja. Za praznike, kat je npr. 1. maj, organiziramo proslave, namenjene vsem članom delovne organizacije, sodelujemo pri športnih igrah, Oz. sindikalnih, delovne akcije delamo i» potrebah naših TOZD, po pdtnelbi pa priskočimo na pomoč tudi tem, kjer mas potrebujejo. Naše člane pošiljamo v šole, 'kjer poteka izobraževanje mladih. Poleg tega si prizadevamo, da M naši člani ibdü aktivno zastopani v vseh samoupravnih organih. Delo tod potekalo lažje, kajti vse probleme, dlje in želje bi prenašali neposredno preko naših ctelllagaitov na samoupravne organe. ČHmrveč 'mladih poskušamo pridobiti itudd v članstvo OO ZK, kajti zavedamo se, da slo potrebni kadri, ki bodo morali v bodočnosti prevzeti odgovornejše naloge, zaradi tega morajo ibitd splošno dn strokovno usposobljeni, Kljub idoločenim uspehom, ki smo jih dosegli, še ne moremo bdtfi popolnoma zadovoljni, kajti naš cdlj ni priznanje samemu sebi po preteklih rezultatih, ampak dati naši družbi dn delovni sredini, v kateri delamo, čimveč, kajti zavedamo ise, ida se nadaljnje delo gradi na mladem človeku. Hočemo delati dn 'biti aktivni ter iM po poti, ki jo je začrtal1 tov. TITO, M je vzgled vseh nas. Roberta Strašek Neizbrisani spomini na izlet Občinska organizacija ZB je pripravila za svoje članstvo izlet v Beograd, ki se ga je udeležilo nad 100 članov organizacije s svojci in še 40 članov sindikata delavcev DPO in SO. Izlet je fa® v organizaciji ITS in je vsestransko zadovolji! udeležence. Pozitivno je IbdJo že to, da je brzovlak ob 22.30 uri obstal v Šentjurju, kjer sicer 'nima postanka dn v katerega so vstopali potniki. Po osem in pol urni vožnji So bili Zjutraj ob 7i utrl že v Beogradu, kjer so jih na že® postaji že čakali avtobusi z izredno prijaznimi dn razgledanimi vodiči dn jih odpenjali na ogled mesta. Za večino članov je bilo te prvo srečanje z našim glavnim mestom, zato so bili 'toliko bolj zadovoljni, ko so si ogleda® staro trdnjavo Katemegdan, Novi Beograd s stavbo ZIS pa Sava center in nato spomenik neznanega junaka na Ava®, ki je mojstrska stvaritev velikega, že pokojnega kiparja Ivana Meštrovi-ča. Iz televizijskega stolpa so se oči naših izletnikov zazrle na milijonski Beograd in njegovo oko-iioo. S tiho zbranostjo so si nato ogleda® Hišo cvetja z grobom našega nepozabnega predsednika Tite in muzej 25, maj — to je bdi tudi osnovni in glavni cilj izlete. Vtisi ki sO osta® našemu članstvu, so neizbrisni dn 'bodo še dolgo predmet razgovorov dn pripovedovanj. Na povratku je brzovlak zopet obstal v Šentjurju, tako da so utrujeni popotniki kaj kmalu prišli do zasluženega spanja na svojih domovih. E. Rečnik Prijateljsko srečanje PRI MALGAJEVEM SPOMENIKU NA KOROŠKEM SREČANJE MED MLADINCI Šentjurja in tolstega VRHA V V novembru prejšnjega leta so nas obiska® mladind iz krajev, kjer se je boril in padel Franjo Malgaj. Spozna® so Šentjur in naveza® stike z mladinci — prosvetnimi delavci na OŠ Šentjur. Te vezi se od takrat dalje niso pretrgale. V soboto, 22. maja je odšlo 5 mladincev naše OO na srečanje z mladinci Tolstega vrha dn Dobrij. Spreje® so nas pid svoji mladinski sobi, kjer so nas preseneti® s spominskimi dati®, ki nam bodo ostala kot trajen spomin na to srečanje. Po kulturnem programu, ki so ga pripravi® koroški mladinci, smo se odpelja® k spomeniku Franja Malgaja. Položi® smo šopek cvetja kot spomin na heroja in v potrdilo, da zgodovina ne pozablja velikih imen. Malo kasneje smo si pod strokovnim vodstvom ogleda® Železarno Ravne, nato še grad in v njem muzej in knjižnico. Dalje mas je pot vodila na Prežihovino. Spozna® smo 'kraje, kjer je Varane začel kle- sati svoje nesmrtne podobe Samorastnikov. Spozna® smo Kotlje, ki sredi novih naselij v svoji sredini ohranjajo čar dn videz Vorančevega časa. Sliša® smo o Kefmovem mlinu, kjer je Imel SKOJ svoj 2. in 3. kongres (1923. in 1926. teta). Im nismo izpusti® obvezne postaje na tej relaciji : »K Toniju na pir.« Dan se je že krepko prevesil v drugo potovteo, fco smo se podni novih spoznanj odpelja® na lovski dom Strojna. Tu so mladinci Taistega vrha pripravi® nepozaben zaključek srečanja. Vsi so se kar najbolj trudi® za dobro razpoloženje nas vseh — ito jim je tudi v celoti uspelo. Petje, ples dn mnogo izmenjanih izkušenj, želja dn obljub, da se še srečamo. Vse to bi lahko strni® v tiste ure, M so nam kar prehitro mindie. Vrača® smo se v Šentjur z mnogimi novimi .spoznanji, ponovno protraeva® misli, da je svoboda nas vseh povezana z imenom, ki je na ta dan zbližal mlade s Tolstega vrba dn Šentjurja. 'OiO ÌZSMS prosvetni delavci na OS »-Franjo Malgaj« Šentjur ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■k- VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM, KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, SAMOUPRAVNIM INTERESNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM IN DRUGIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM NA OBMOČJU občine Šentjur pri oe-lju Na osnovi 7. člena STATUTA občine ŠENTJUR pri Celju (Uradi® Ust SRS, št. 19/82) ter na podlagi 6. ičlena Odloka o priznanjih in plaketah »-18. AVGUST« občine ŠENTJUR prti Celju (Uradni tot SRS, št. 21/81) OBJAVLJA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA pri Skupščini občine ŠENTJUR pri Celju RAZPIS za vsestranski ratzvoj naše družbenopolitične skupnosti, kakor tudi pri razvijanju samoupravnih, socialističnih, družbenoeko-nomiskäih dn družbenopotitičrnh odnosov. V skladu z odlokom prosimo vse predlagatelje, da čdmprej opravite postopek evidentiranja im pošljete predloge Komdisdji za odlikovanja pri SO ŠENTJUR imi Celju, najkasneje do izteka roka, to je do 31. julija 1982, kaj® predloge, ki bodo prispe® po tem roku, komisija ne bo mogla upošteva®. ‘Pri evidentiranju kandidatov predlagatelji uporabljajo v uvodu naveden odlok dn 'Pravilnik o kriterijih in postopek za podelitev priznanj in plaket »18. avgust« občine ŠENTJUR, katera smo vam posredova® z lanskim razpi- ZA PODELITEV PRIZNANJ, OZIROMA PLAKET »18. AVGUST« OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Za priznanje oziroma plaketo ”18. avgust« je lahko evidentiran posameznik, organizacija združenega dela, družbenopoktična organizacija, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, društvo a® druga samoupravna skupnost oziroma družbena organizacija, iki ima posebne zasluge Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov itudi obrazložitev predlagančevtih aktivnosti oziroma zaslug, da 'bi lahko komisija na Osnovi teh podatkov izdelala dokončen predlog. Skladno z dotoči® 4. čtena Odloka o priznanjih in plaketah »18. aivgust« se bodo v letu 1982 podelile tri plakete in več priznanj. Predsednik komisije Vlado GORJUP ■irkick-k-kick-k-k-k-Hckirk-kirkick-k-kickictrkirk-kick-k-k trk -k-k-kirirk-k irk Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju RAZPISUJE zbiranje kupcev za nakup družbenih stanovanj v soseski IV v Šentjurju. Ulica Miloša Zidanška. Na razpolago bodo naslednja stanovanja: — 30 stanovanj velikost 70,67 m2 — 20 stanovanj velikost 43,56 m2 Stanovanja bodo vseljiva v prvem bloku v maju 1983, v drugem bloku pa v oktobru 1983. leta. Predvidena informativna cena bo znašala 28.130 din/m2. S kupci bo sklenjena predkupna pogodba, kupci pa bodo morali del kupnine poravnati vnaprej. Razpis velja do 30. 7. 1982. Komisija za lovstvo TUDI LOVCI SVOJ PRISPEVEK PRI USTVARJANJU ČIM VEČJEGA DEVIZNEGA PRILIVA Malokdo ve, da v okviru Skupščine občine deluje — KOMISIJA ZA LOVSTVO, ki naj jbi razne svoje družbene funkcije opravljala koordinacij sko, vzpod-bujevailinio in strokovno prt dedovanju lovskih družin na območju občine ŠENTJUR. V mesecu maju je bila seja komisije, na kateri smo člani komisije pregledali plane odstrela za leto 1982, s posebnim pouda-rom na vzpodbujanju lovskega turizma. Čeprav iso v okviru te dejavnosti prisotne določene omejitve, pa vseeno delež lovskega turizma v celotni devizni bilanci ni ta ne mone biti zamenljiv. KOMISIJA je priporočala vsem LD, ki še niiso planirale prihoda inozemskih gostov, naj le-tega realizirajo, povezujoč se z LOVSKO ZVEZO — CELJE. Predsednik komisije Peter HLASTEC Oris razvoja zadružništva Zametki zadružništva v Šentjurju segajo v obdobje pred prvo svetovno vojno. Kmetijsua družba za Štajersko je namreč leta 1910 zgradila takoimenovano -Jubilejno mlekarno-, to je stavba v ulici L. Dobrotinška, sedaj last Rudija Ferleža. Mlekarna je imela naslov -Genossenschaft Mollerei-, to je zadružna mlekarna Kmetijske družbe za Štajersko. Zanimivo je, da so mleko iz te mlekarne pošiljali po železnici v avstrijski Gradec, vse do razpada avstroogrske monarhije leta 1918. Delokrog mlekarne se je z ustavitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zmanjšat. Zadruga je dalia mlekarno rv najem, končno pa jo je prodala mlinarju Ivanu Ferležu iz Šibenika. Naslednji poizkus zadružništva zasledimo L 1926, ko je trgovec Šešerko s šentjurskimi in planinskimi trgovci ustanovil taikoime-novano »jajčno zadrugo- kot protiutež veletrgovini Zupanc iz Pristave Ta zadruga je delovala le nekaj let, ker ni mogla zdržati finančnega pritiska Zupanca. Stavbo je k 1930 kupil -trgovec Franc Zdolšek. Zadružni organizaciji sta bdili tudi obe hranilnici, ki sta hkrati bili tudi posojilnici. Kmečka hranilnica, ki je bila v rokah liberalcev, je imela svoj sedež v bivši Praunssedsovi hiši. Predsednik te hranilnice je ibdl Čretnik Jože, blagajnik Mastnak Andrej, tajnik Liska Janko starejši. Klerikalna hranilnica, prav tako -rjfajznov-ka-, je bila v mežnariji. Bila je znatno močnejša od prve. Predsednik ite hranilnice je bil župnik Valentin Mdknš, blagajnik Žiičar Alojz, tajnik Zličar Franc. Obe hramdlniai sta prišli .pod udar okupatorja leta 194il. Po osvoboditvi je zadružništvo krenilo na nova pota Misel -ena vas — ena zadruga- se je pričela uresničevati. Začele so se razvijati zadruge splošnega tipa, ki so združevale več gospodarskih dejavnosti. To so bile takoimemova-ne -NAPROZZA- tj. nabavmo-prodajne zadruge. Geslo je bilo: en krajevni ljudski odbor (KLOj, ena zadruga (KZ). Po letu 1948 so se iz Naproz izločile kmetijske zadruge in to KZ Blagovna, Dobje, Dramlje, Doka pri 2usmu, Ponikva, Šentvid pni Planini, Slivnica prt Celju, Planina prt Sevnici in Semttjur prt Celju. Vse navedene zadruge so bile 11 1948 vpisane v register Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. Iz vpisov v register se razbere, da so znašali deleži zadružnikov od 700 do 1.000 din z omejenim jamstvom v višini 10-kratnega vpisanega deleža. Razviden je sestav upravnih in nadzornih odborov, upravniki, knjigovodje ter podpisniki. Večina zadrug se je ukvarjala z odkupom vseh vrst kmetijskih pridelkov, nekatere so se ukvarjale tudi z gostinstvom, pletenjem šara za potrebe železarske industrije, mlekarstvom, kiav-ništvom, sirarstvom, iitd. Leta 1949 je v kmečkem zadružništvu prišlo do vsiljevanja kmečkih delovnih zadrug (KDZ), katere pa so kmetje odklanjali. Slo je za kolektivizacijo zemlje, ki pa ®e je glede na miselnost, konfiguravcijo tal, pomanjkljivih agrotehničnih im agrokemičnih sredstev slabo uresničevala. Ustanovljeni sta ibfiM dve KDZ in to v Dramljah din na Pianini pri Sevnici, ki- pa sta obstojali le 3 leta — do 1. 1952. Vzporedno 'z ustanavljanjem KDZ je stekla tudi akcija gradnje zadružnih domov. V Šentjurju so v teh letih zgradili Zadružni dom ih ga za Dan JLA 22. 12. 1951 predali svojemu namenu. Dom je zadružništvu služil bcdj malo, pač pa kulturi. KZ so do L 1956 delovale z menjajočimi se uspehi, po tem letu pa so ise začeli združevalni proceri, manjše KiZ so se pridruževale večjim. Konec UL 1960 so se vse KZ v občini združile v KZ Bodočnost. Ob tej združitvi s» bdla ukinjena tudi vsa kmetijska posestva družbenega .sektorja in pripojena h KZ Bodočnost. Leta 1962 je bdi ustanovljen Kmetijski kombinat (KK), ki je v svoje okvire združil ves družbeni sektor kmetijstva v občini skupno s kmeti kooperanti. To je bila velika kmetijska tvorba s 300 delavci. Združena je bila vsa kmetijska proizvodnja s celotnim odkupom, mlinoma v Vr-bnem in Šibeniku in posestvom Kmetijske šole v Šentjurju. Ennest Rečnik INOVATOR '82 Razpis o podelitvi nagrad in priznanj -INOVATOR- Šentjur pri Celju za leto 1982 Občinski svet zveze sindikatov Šentjur pri Celju in Občinska raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata RAZPIS O PODELITVI NAGRAD IN riUZNANJ -INOVATOR 198JS- 1. Za nagrado -INOVATOR 82-tanko iKanoidirajo delavci v združenem delu obrtne Šentjur pri Celju, zaeeani kmetovalci — lao- i operanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju in združeni obrtniki, ki so v letu 1982 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične lin druge izboljšave) in modernizacije ter dvig produktivnosti ,v kmetijstvu. 2. Kandidate za nagrado lahko predlagalo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD alli DO, — delavski svet TOZD ali DO — družbenopolitične organizacije — društva LT, D1T, — strokovna društva, — posamezniki, — kmetje dndividuallni proizvajalci — kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Ceilju ali sekcija za kmetijstvo pri SZDL, — združenje obrtnikov 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavitelja, — kratek opis ali risbo prijavljene dmovacdje, — podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad dn priznanj -INOVATOR- bosta oböinsikä sindikalni svet in raziskovalna skupnost Šentjur podelila pet denarnih nagrad s plaketami najboljšim inovatorjem v letu 1982. Podeljujejo se: 3 nagrade po 9.000,— din 3 nagrade po 5.000,— din 5. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — odbor za imovaoijSiko dejavnost do 30. 9. 1982. Podelitev nagrad bo v novembru 1982. 6. Razpis, rezultati dn nagrajenci bodo objavljeni v UTRIPU. 7. Vse dodatne informacije v zvezd z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Šentjur pri Celju — ing. HUS Dušan, LIP BOHOR Šentjur. RAZPIS Občinska raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju objavlja nagradni razpis -MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA PRI CELJU« Narnen razpisa je vzpodbuditi mlade — dijake dn učence srednjih šoti, študente višjih in viso kih šol iter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov dn k raziskovalnem delu. -Mladi smo radovedni. Zvedeli ibi radi več, kot nam lahko ponudijo starši. Radi ibi zvedeli tudi kaj novega, radi bi odkrili kaj novega, do nečesa novega bi se radi sami prikopali. Radi ibi, da bi to novo prineslo zadovoljstvo ne samo mam, ampak, ampak, da bi bilo koristno družbi, človeštvu!« Predilgi so lahko: tehnične dn druge inovacije, referati, seminarske naloge, diplomska dn raziskovalna dela. Na razpis se lahko prijavijo: — dijaki srednjih šol občine Šentjur — ostala mladina občine Šentjur, organizirana v šolski in izven šolski dejavnosti — študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi In raziskovalna dela vezani na organizacijo združenega dela v Šentjurju aM na problematiko šentjurskega območja — kmečka mladina PODELJUJEJO SE: — 3 nagrade po 5.000,— din — 2 nagradi po 2.000,— din Nagrajene ta druge predložene naloge so last predlagateljev ta jih nagrajenci lahko ponudijo v odkup OZD v Šentjurju ali drugim interesentom. Inovaicdjskd predlogi marajo ibi-td opremljeni z načrtom, opisom postopka ali predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, 'navedeni marajo biti vari, strokovna pomoč ta uporabljena literatura. ■Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost dn koristnost, izvirnost In pogoji nastanka. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Šentjur piri Celju — Odbor za inavacdjsfco dejavnost do 30. 9. 1982. Podelitev nagrad 'bo v novembru 1982. Vse dodatne Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri ing. HUS Dušanu, LIP BOHOR Šentjur. l' / Že v «vodniku smo vam ohlju-biH, da vam bomo predstavili malo pobližje delovno organu za cajo, ka praznuje ta jubilej. Ko smo se odpravili v KOMBINAT, ao nam iv zvezi s praznovanjem povedali naslednje: »i>a smo se v Jtuneiijs&em Kombinatu odtočili nesnliKo širše obeležiti ta jubilej delovne organizacije, je razlog v spoznanju, da naši občani, predvsem pa predstavnim različnih regijskih m republik Kih organov ne poznajo naših rezultatov v dosedanjem razvoju kmetijstva, obseg sedanje blagovne proizvodnje, še manj pa potencialne možnosti, ki jih ponuja ikozjanska zemlja. Zate ni čudno, da včasih naletimo na nerazumevanje, ko želimo smeleje zastaviti naše razvojne programe, ali ko si prizadevamo sami s predelavo obogatiti kmetijske proizvode ter s tempo-magati k odpravi nerazvitosti. Jubilejna proslava ter aktivnosti ob njej so po našem mnenju dobra priložnost, da vse to prikažemo ter na ta način omogočimo nekoliko bolj uspešno uresničevanje najpomembnejše družbene naloge, pridelati v SRS do leta 1958 vsaj 85 % potrebne hrane. Hkrati pa mora praznovanje služiti tudi delavcem in kmetom kot spodbuda, da se še bolj zavzeto in odgovorno lotimo nalog, ki jih pred nas postavlja družba. Rezultati dvajsetletnega dela so dokaj spodbudni. Tako smo v letu 1982 v primerjavi z letom 1962 in ob približno istem številu delavcev povečali prirejo mesa (živa teža) od 1.031 ton na 2.350 ton, proizvodnja (odkup) mleka se je povečala od 890.000 litrov na 4.524.000 litrov, proizvodnja jajc bo dosegla v letu 1982 24 milijonov komadov, jabolk 1.732 ton itd. Predelava mesa v klavnici se je povečala od 1.164 ton na 2.068 ton pri svežem mesu ter od 214 na 900 ton pri mesnih izdelkih. Vse te proizvodne rezultate pa smo dosegli s stalnim vlaganjem. Zgrajenih je bilo 1.700 stojišč za pitance v lastni proizvodnji, hlevi za cca 100.000 nesnic, zasejanih 75 ha jablanovih nasadov, zgrajenih pet novih trgovin ter tri modernizirane. Veliko sredstev je bilo vloženih v zasebno kmetijstvo, kar se odraža v povečanju proizvodnje, predvsem mesa in mleka. Ì Da bi bile te številke zgovor. nejše, moramo reči, da je DO Kmetijski kombinat pri proizvod dnji mesa v regiji na prvem mestu in v SR Sloveniji na tretjem mestu med kmetijskimi organizacijami združenega dela, pri proizvodnji jajc smo v regiji prvi, v SR Sloveniji pa z 18 % deležem na drugem mestu, nekoliko manjši je delež jabolk in mleka ter ostale proizvodnje.« Se bOtUj bat sedarla proizvodnja pa so pomembne možnosti in_ čiliji, bi so si jih v DO »Kmetajskn kombinat« zastavili do leta 1985. Priidedloivati žele 3.125 ton govejega mesa, 68.500 M mleka, 600 ton svinjine, 28 mio jajc, predelati 3.430 ton svežega mesa ter 2.200 ton izdelkov. Pričakujejo, da bodo pri realizaciji svojih aüjev imeli -podporo širše družbeno pofldtiöne skupnosti ter da bodo lahko v bodoče zagotovili še ,večji delež hrane za 20 let kmetijskega Farma nesnic v Gorici pri Slivnici Moderno nitališče — TOZD Lastna proizvodnja Nekdaj težaško delo je zamenjal stroj potrebe SR Slovenije lin SFRJ, s tem pa ibi se seveda izboljšal tudi standard kmetijskega delavca in kmeta. ZASEBEO KMETIJSTVO — NAJVECJA REZERVA PRI PROIZVODNJI HRANE Ni zgolj slučaj, dà smo temu delu naše predstavitve delovne organizacije KMETIJSKI KQM-BNAT Šentjur dali takšen naslov. iNamreč v cejotni organizacija, s poseomm poudarjena pa v i'e-inoijm organizacija Kooperantov CJXMkJ, pote&ajo prizadevanja po povečanju Kmetujsae proizvodnje v zasenntam sektorju, Katerega pa so pogojena tudi s pogjoaijeoim razvojem samoupravnih druzoeno eKooomsKin odnosov, kajti ravno v item dem kmeujstKe proizvodnje je se največ reaarv. ln kaasne aktivnosti načrtujejo? «üospooaxsiKe razmere v svetu in -pri nas so nas prosiiiile, da sano v zadnjem času bistveno spremenili odnos do proizvodnje hrane, spoznati smo pomamono strate-ško vlogo hrane v sedanji svetovna trgovima, zavedli smo se tudi tega, da lahko s povečano predelavo hrane zmanjšamo uvoz le-te, oziroma celo ustvarimo prepatre-ane devize.« Vsi /ti aiijd so sicer dosegljivi, vendar ne -brez naporov;. Potrebna je -ustrezna družbena klima, potrebna so sredstva za vlaganja, potrebno je zagotoviti ustrezni materialni potazaj (dohodek) v kmetijstvu. Seveda pa je pri vsem tem bistveno tudi to, da se proizvajalci zavedo svoje obveznosti v borbi za več hrane. »Prav na področju organiziranosti kmetov v TOK, pri delovanju pospeševalne službe ter pri uveljavljanju samoupravnega položaja kmeta nas čakajo še pomembne naloge. Zaradi tega smo se v DO Kmetijski kombinat oziroma v TOK odločili, da pripravimo program aktivnosti, s katerimi bi zagotovili vse tiste cilje, ki so bili postavljeni na nedavni seji CK ZKS, v republiški skupščini kot v občini.« Prvi sklop aktivnosti se nanaša na zagotovitev organiziranega zbiranja sredstev za pospeševanje proizvodnje hraine. Na tem področju je nekaj že narejenega. Z repubdiškimd zakoni so zagotovljeni viri sredstev za usposabljanje revmiih kmetijskih zemljišč ter za intervencije pri proizvodnji -hrane. (Pripravljen je že tudi poseben družbeni dogovor — o ukrepih opri pospeševanju živinoreje in rastlinske proizvodnje. V občini je sprejet odlok, kd bo omogočil zbiranje sredstev za pospeševanje proizvodnje hran«. Pripravljeni so že -nekateri programi aktivnosti, kd -bodo financiram iz omenjenih virov. »Pred nami je pomembna naloga, da bomo v skladu s sprejeto politiko dosegli tudi sofinanciranje teh programov s strani tistih družbeno političnih skupnosti, ki trošijo pri nas pridelano hrano. Sami namreč ne zberemo toliko sredstev, da bi lahko uresničili vse dogovorjene pospeševalne ukrepe. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi organi v občini, ki bodo koordinator teh aktivnosti.« Drugi sklop nalog se nanaša na razvoj družbenoekonomskih dnosov v zasebnem kmetijstvu. »Na tem področju smo si zastavili cilje, da bomo materialno okrepili TOK, deloma z ukrepi, ki jih bomo financirali s sredstvi sklada, deloma pa z boljšo organizacijo dela ter večjo proizvodnjo. Ustvarjanje dohodka ternje-gva delitev je eden od osnovnih pogojev za čvrstejše vezi med kmetom ter TOK ter za poglobi- tev samoupravnega delovanja. Doseči maramo tudi to, da bo organiziran tržni proizvajalec v boljšem materialnem položaju kot tisti, -ki se le občasno pojavlja kot prodajalec pridelkov. To bomo dosegli tako, da -bodo vse družbene stimulacije vezane na obseg oddanih tržnih viškov oziroma s -tem da bomo ob uspešnejšem gospodarjenju TOK omogočili delitev ustvarjenega dohodka med člane. Ugotavljamo, da -ni -dovolj spodbud oziroma interesa pri članih za povečanje dohodka TOK. Za- kombinata - Šentjur radi tega batno organiziranost dopolnili tako, da 'bodo pnoizvdne enote (Planina, Slivnica, Senta ur, Dramlje in Ponikva) same ugotavljale -uspešnost poslovanja. Dohodek kmetov — «Slanov bo tako v neposredni zvezi z uspešnostjo poslovanja PE. Menimo, da bo takšen način dela zagotovil večji interes kmetov dn da bodo na ta način prišle do izraza bogate Izkušnje naših kmetov ter da bodo PE našle vrsto poti za doseganje boljših rezultatov dn s tem za svoj boljši standard.-« Za uspešno gospodarjenje ter za uveljavljanje samoupravnih odnosov je nujno, da kmetje sa- Ker kmetje pogosto prihajajo na sedež PE (v 'trgovino ipd-), bodo tako lahko hkrati opravili večino svojih želja dn nalog. Tako bodo vsaj dedoma zmanjšani stroški, ki so nastajali zaradi ogromnih prevoznih stroškov (za mlečne (kontrolorje, pospeševalce, od-kupovaloe ter tehnologe). Na PE pa bodo poleg vodje locirani še mlečni kontrolor, občasno ;bdiagajnik (kot -sedaj). Pospeševalna služba v ožjem pomenu besede pa 'bo organizacijsko enotna v TOK (2 — 3 strokovnjaki), ki ibo lahko pristopala k ideiti inačrtnb, opravljala naloge dosledno, oib vsem item pa bo ita- Nasad jabolk v Slomu mi opravijo čiimveč samoupravnih, organizacijskih in drugih dolžnosti. V kombinatu menijo, da bodo kmetje to pobudo sprejeli, posebno ko bodo v praksi lahko -primerjali učinek svoje aktivnosti dn -dellia na zmanjšanje stroškov Oziroma na večji dohodek PE. Ena oid bistvenih novosti se nanaša na spremembo organiziranosti 'strokovne službe TOK. Na sedežu vsake PE bo stalno deloval vodja PE, ki 'bo opravljal -v,se na-Ibge v zvezi z delam samouprav-nih organov PE, organizacijo proizvodnje, odkupa, izobraževanja, reševanja tekočih organizacijskih in strokovnih problemov. VELIKO DELA, SKRBI, PA VENDAR NASMEJAN OBRAZ Do sedaj smo govorili o kmetijstvu samo iz zornega kota delovne organizacije KMETIJSKI KOMBINAT Šentjur. No, pa naj pove kaj o svojem (Mu še kak »neposredni proizvajalec«, kot ga popularno nazivamo v tem družbenem trenutku, aü z besedami kombinatavcev — organizirani 'krnet. Obiskali smo tovariša SENICA Alojza iz Golbbinjeka pri PLANINI, za katerega so nam povedali, da je v tistem kraju prav gotovo majvečji kmetijski proizvajalec. Da ta trditev ni kar tako, smo se prepričali, ko smo iz gozdička prišli v prijetno -dolinico, na Či- »iDa smo lahko pri svojem delu uspešni, moramo imeti tudi ustrezno tehnologijo, ne ibi je našteval, -pač pa smo bàli glede na tó, da ni v bližini 'nobene strojne skupnosti, primorani nabaviti vslo kmetijsko mehanizacijo, ki jo piri hals pomamo.« In res je, kar pravi' tovariš Senica, saj kamor se ozreš, vidiš kak stroj, katerega, razen seveda -dveh traktorjev, mi laiki brez strokovnega tolmačenja- trav. ing. Vertačnika, (ki nas je tudi spremljal, ine ibi prepoznali. »Veliko smo vlagali v proizvodnjo in odkrito priznam, da smo ob tem pozabljali nase, na naš osebni standard. Upam, da bo sedaj malto boljše lin bo potrebno dati tudi kaj nase!« Tudi 22-letmi sin Tonček, ki bo ostali na kmetiji, saj ima razen materialne podlagi -tudi temu primerno izobrazbo, /je tej očetovi trditvi pritrdil, še najbolj pa je bila vesela gospodinja. In kaj pravite k tem novim usmeritvam oziroma organiziranosti -TOK, tovariš Senica? »Čeprav gradiva še ne poznam v podrobnostih, kajti javna razprava ibo stekla šele te dni, morato povedati, da brez strokovne in 'seveda tudi -materialne podpore KOMBINATA ne bi mogel obstojati1. Uresničitev ciljev, ki si jih je zadai TOK, seveda skupaj t nami (kmeti, pa -po vsej verjetnosti pomeniijlo za vse nas isto!« Tudi sin Tonček se je odločil za kmetovanje ko lažje zagotoviti -družbena sredstva za njeno financiranje. To je te nekaj predvidenih sprememb dz širšega Sklopa aktivnost, so nam povedali v DO »KMETIJSKI KOMBINAT«. »Rasprave o teh vprašanjih potekajo v teh idneh oziroma bodo potekate v naslednjih dneh in prepričani simo, da se bodo kmetje in drugi aktivno vključili vanje. Od tega je končno odvisno, ali bo TOK postala dejansko organizacija Ikmetov iiin ali jo bodo smatrali za svojo. Računamo oziroma želimo, da bi ta naša prizadevanja imela podporo tudi v organih -družbeno politične skupnosti -ter drugje.« m m m mm Alojz Senica z ženo iz Golobinjeka pri Planini gar rahli vzpetdnici nas je pozdravil ogromen hlev, katerega »krase« štiri veliki silosi -za -krmo, od katerih vsebuje vsak eoa 60 m3 krme -za živino. Das kavno smo gospodarja Odtegnili od dela, srno ob sttsk-u robate delovne roke pa vendar nasmejanem obrazu, ki pa ne more skriti da ima veliko dela in skrbi, občutilli, da imamo pred seboj človeka, (ki ve kaj hoče. »V hlevu, kot ste že sami videli, imamo 33 glav živine, od tega 10 krav, 2 plemenki, ostalo pa so pitanci«, nam je povedal tovariš Aloja -Kljub temu da ima 15 ha obdelovalne zemlje, pa mora jemati zemljo v najem, saj tako velika čreda zahteva temu primemo količino krme. Sodobno urejen hlev kmeta Senice Ob visokem jubileju iskreno čestitamo delovnemu kolektivu in želimo še veliko uspehov! Uredništvo ALI POZNAMO? RIFNIK PRI ŠENTJURJU POZNOANTICNA NASELBINA IN GROBIŠČE Takšen naslov nosi katailog katerega avtor 'je Bolta Lojze, kustos Sin svetovalec fiz Pokrajiinske-ga muzeja v Celju, katerega task je podprla itudii Skupščina občine Šentjur pdi Celju, izšel pa je pri Narodnem muzeju v Ljubljani v letu 1981. Ritnik leži južno od Šntjurja na 570 m visokem piramidnem hribu, ki je bdi tako za ljudi v prazgodovini, zlasti v srednji had-štatski dahi, kot tudi v času, ko se je začeli lomiti obmejni obroč obsežnega rimskega imperija (druga polovica 4. stol. n. št.) pa vse do prihoda naših prednikov v ta prostor (konec 6. stoL n. št.). V 1. sto!), tudi fevdalec izkoristi ugoden položaj hriba in si nekoliko pod hribom postavi svoje grajsko prebivališče, za katero je uporabil razpoložljiv gradbeni material iz opuščenih poznoantič-nih stavbnih objektov. Ta zvezek prinaša rezultate raziskav in gradiva poznoantične-ga kompleksa iz časa velikega preseljevanja ljudstev (konec r. in 6. stol.), kateremu so dodane še najdbe iz Starejšega antičnega obdobja. Če si ogledamo rdifniškb trdnjavo kot malo urbano enoto opazimo, da zavzema najbolj izpostavljen ide! postojanke objekt, namenjen opravljanju liturgičnih obredov krščanske religije, stanovanjski objekti pa so bili nekoliko nižje ob samem obzidju. Drug javni objekt pa je bila cisterna za zbiranje vode. Domačini tega mesta so bili prvenstveno živinorejci in poljedelci, seveda pa tudi braniloi-vojakd, kadar je bilo to potrebno. Pozno-antdčna naselbina na Ritniku je imela v precejšnji meri samostojen značaj tako v socialnem kot upravnoefoomemiskem pogledu. Na Ritniku prevladujejo predmeti poznoantičnega izvora predvsem nakit, najden ob okostjih, uhani z okraskom v obliki košarice, določen tip bronastih igel in bronastih zapestnic. Predvsem pa so zanimive tri sponke v obliki okroglih ploščic okrašene s figu- ralnim motivom ali rastlinskim vzorcem. Med najdbami seveda ne ^manjka loncev raznih velikosti in oblik, pokrovov in vrčev iz poznoantičnih lončarskih delavnic. Na prisotnost vzhodno gotskih ljudstev kaže novec vzhodnogot-skega kralja Atalaniha (526 — 534) ter nékaj pasnih spon. Na nekaterih 'kovinskih kosih je mogoče opaziti poznavanje umetnoobrtne dejavnosti, ki se je vezala na bizantinske vzore. Tukašmjo prisotnost tujca v določenem času vsekakor označujeta tudi pokop pokojnika, ki je imel umetno preoblikovano glavo, kakor tudi dekapitaciijo trupla. V item primeru gre za pokop trapila brez glave. Pojav dekapd-tacije na niifiniškem 'grobišču je težko raizlložiljdv. Vsekakor ga smemo vezati s tujčevo prisotnostjo, saj so le novodošla ljudstva -mogla priti v ožji stik s Sarama-ti, če pritrdimo tistim avtorjem, ki -pravijo, da je omenjena navada saramatskega izvora. Pisec je poleg rezultatov povojnih raziskaov, katerih glavni izvajalec je bdi sam, odločil vključiti v ta zvezek tudi dosežke W. Schmida med leti 1941 in 1943. Gradivo teh raziskav se je do pred kratkim nahajalo v muzeju v Gradcu in je bäo na podlagi meddržavnih dogovorov bilo vrnjeno Pokrajinskemu muzeju v Celju. S -tem je avtor predstavil celoten opus raziskovalnih rezultatov poznoantične naselbine in grobišča vključno do leta 1980. Rifmifc je topa in zelo zanimiva izletniška točka in kdor si žeM ogledati rezultate -izkopavanj na mestu samem, se naj odloči za obisk Ritnika, od koder se mu bo nudil lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Skoraj do vrha je speljana dobro vzdrževana makadamska cesta, tako, da je dostop možen tudi z avtomobilom. Predmeti, dri pa so bili najdeni na Ritniku, pa «o dani na ogled v 'Pokrajinskem muzeju v Celju, kjer predstavljajo lep in zanimiv del celotne arheološke zbirke, ne-katre predmete pa hrani tudi Narodni muzej v Ljubljani. Martinčič Taitjana Koncert absolventov glasbene šole Šentjur V petek, 7. maja, je .bal ob 19. uri v Kulturnem domu v Šentjurju 2. absolventski večer, .to je koncert učencev, ki zaključujejo glasbeno šolo. Kot prva je nastopala Povalej Mateja, učenka 5. razreda iklavtir-ja pri tov. Mitič Jelki. Mateja še ne (končuje glasbene sode, nastopila pa je s programom, ikd ga je vadila za tekmovanje učencev in študentov glasbe SRS, na katerem pa nd sodelovala zaradi starostnih omejitev. Menili smo, da je škoda, da ne bd nastopila, bo je že vložila toliko truda v vadbo. Dragi je hä na vrsti Ulaga Jože, učenec 6. razreda vdofiine pri tov. Stanku Pojavndku. Na klavirju ga je spremljala tov. Inkret Jerca. Igrali so še: Doberšek Helena, učenka 6. razreda harmonike pri tov. Horvat Eriki. Seničar Marija, učenka 7. razreda klaViirja pni tov. Inkret Jerci. Veber Simona, učenka 6. razreda klavirja pri tov. Mitij Jelki. Camloh Suzana, učenka 6. razreda harmonike pri -tov. Horvat Eriki. Doberšek Damjana, učenika 6. raizreda klavirja pri .tov. Inkret Jerci. Nd moj namen ocenjevati znanje mladih 'glasbenikov, vsak se je potrudil po svojih močeh, sposobnosti in znanju, ob večj-i ali manjši tremi, Ikd mnogim ne dopušča pokazati, kar znajo. Spored je bil pester, tako da je bdio za vsakogar v dvorani nekaj. Poslušalcev bi želeli več, saj ibi bilo to 'priznanje in spodbuda učencem, učiteljem in šoli za dosedanje in nadaljnje delo. Želimo, da bd absolventski večeri postali tradicionalna oblika predstavljanja 'dosežkov naše šole javnosti. Mladim nastopajočim pa se zahvaljujemo za vložen trud in -upamo, da po končani glasbeni šoli ne bodo -pozabili na svoj instrument, ki jih je toliko časa spremljal! Tudi, če ne bodo poklicni glasbeniki, jih bo glasba spreanljala v življenju, jih 'bogatila in sooblikovala njihove značaj ter jim lepšala vsakdan. Janez Sdami Revija glasbenih šol Na (tovariškem srečanju, ki je bado po koncertu v motelu, so bile izrečene pohvale letošnjemu CELJSKE REGIJE PRVIČ V ŠENTJURJU V petek, 14. maja, je bila ob 17. uri v Kulturnem domu v Šentjurju revija glasbenih šol celjske regije. Sodelovale so glasbene šole: Celje, Radeče, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Titovo Velenje in Žalec. Koncert mladih glasbenikov je bil izredno pester, saj so poslušalci lahko videli in slišali celo paleto fasftramentov od violine, klavirja, kitare, harmonike, trobente, pozavne, tube, flavte, klarineta pa do, pri nas redko nastopajočih, oboe in fagota. Tudi izbor skladb je bil bogat in prav vsak v dvorani je lahko našel kaj zase! Nekateri mladi glasbeniki so pokazali že dokaj visoko stopnjo glasbenega znanja. Ure in ure, vložene v vadbo instrumenta, so poplačane, ko prične mladi glasbenik glasbo, kd jo igra, doživljati, ko premaga tehnične težave in začne muzicirati ! organizatorju revije, Glasbeni šoli »Skladateljev Ipavcev« iz Šentjurja, kritične misli prof. Branka Rajšiterja pa so veljale pretežkemu programu nekateri nastopajočih, isaj revija ni tekmovalnega značaja, ampak je njen namen predstaviti delo glasbenih šol in prispevati k popularizaciji glasbe pri mladih. Domačo glasbeno šoDo so predstavili učanai: Verdiiinek Zdenko, Lukane Roman, Mastnak Matej (tercet trobent), Javšovec Romana (harmonika), Juhart Sabina, Vodeb Franci Jazbec Vlasta, Doberšek Helena, Camloh Suzana (kvintet harmonik) fin Fiddler Nataša (klavir). Finančno -pomoč za izvedbo revije so prispevali: TIS Šentjur, ZKO Šentjur in krajevna skupnost Sentj ur-okoli ca. Brez razumevanja in podpore navedenih ne ibi mogli izpeljati revije na takem -nivoju. Hvala! Janez Slana Izlet planinskega društva Šentjur V soboto, 12. 6. 1982, so se planinci iz Šentjurja pridružili spominskemu pohoda po poti celjske partizanske čete. Organizator tega III. tradicionalnega spominskega pohoda je bilo planlimsiko društvo — Železar Store pod pokroviteljstvom ZTKO Celje. Zbirno mesto je bùio pred -tovarno »ALPOS« v Šentjurju. Tu so se zbirali poleg šentjurskih planincev še planinci iz društev Savinjskega MDOja, kot So PD Železar Stone. PD-Ce-Ije, PD-Zabukovdca, PD-Dramlje. Med planinci je Mijo lepo število pionirjev, članov ZB, aktivistov NOB in brigadirjev. Vsak udeleženec pohoda je na štaotnem mestu izpolnil prijavnico za pohod, vsak je pa lahko dobil tudi kupon za Trim pohod z nalepka Ob 7.30 je bilo zbranih že okrog 150 pohodnikov in predsednik PD Žedezar Store je pozdravil pohodnike ter jih seznanil s smerjo pohoda ter zaželel varno pot. Nato iso brigadirji prijeli za zastave.— planinsko in slovensko — ter vodili kolono mi mo lesne industrije BOHOR, skozi Hrušo-vee ter dalje po položni poti na Resevno do spomenika .padlih partizanov Dušana Laha-dn Cvetke Jerinove. Pri spomeniku je bil krajši postanek, kejr so se poklonili padlim na Resevni in položili venec. Predsednik ZB iz Šentjurja tov. Borovnik nam je osvetlil težke trenutke od ustanovitve celjske čete leta 1941 pa do njenega razpada. Nato so pot nadaljevali na planinski dom na Resevni, kjer so se malo odpočili in okrepčali. Po polurnem postanku so pot nadaljevali proti Slemenam lin se ustavili pri spomeniku na Križevih poteh in na Slemenih. Tu se je od pohodnikov ločila delegacija, katera je odnesla venec k spomeniku pri Završnikovem mlinu, kjer je bilo več 'borcev celjske čete ubitih, sam mlin pa požgan. Pohod so nadaljevali mimo treh spomenikov na Slemenih do Mrzle planine In dalje v Vrunčev dom na Svetini. Po štirih urah hoje so bólli prijetno utrujeni, zato so se posedli v dom in se ponovno okrepčali. Nato se je predsednik PD Železar Štore zahvalil vsem pohodnikom za udeležbo in vsem, kd so pomagali pri organizaciji, da so se tako vsaj malo oddolžild padlim na tem področju in povabil še na pohode v naslednjih letih. Nato je .tudi komisija pričela s podelitvijo značk, .namensko izdelanih za ta pohod. Planinci so se nato pogovarjali še o planinskih dosežkih In načrtih v prihodnje ter sklenili razna spoznanja in prijateljstva ter nato srečni dn zdravi nadaljevali pot proti domu. Ivan Straže 3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se marajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Stipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeilejne vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju. 4. Kandidati morajo prijavi oziroma vlagi za štipendije prdioži-ti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih — izjavo organizacij združenega delia in drugih štipenditor j ev, da je kandidat pri njih zaprosil! za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena — potrdilo o premoženjskem stanju družine in števolu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava ali krajevni urad pri skupščini občine) — patrdiilio o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega letta: navedeni marajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih ih davkih občanov, vključno z otroškimi .dodatki. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1981 — izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za (kandidata, ki še mi dopolnil' 18 let, podpišejo izjavo tudi starša ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz zdrnženih sredstev naj vložijo prošnje s prilogami o materialnem položaju oziroma materialnem položaju svoje družine in učnem uspehu od 20. 8. do 5. septembra 1982. Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1982, vsi tisti, ki se naknadno vpišejo, morajo vložiti prijave najkasneje 15 dni po naknadnem vpisu. Kandidati naj izpolnijo vloge na obrazcu 8,40 »Vloga za uveljavljanje somalnovarstvenih pravic«, ki ga dobite v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge naj kandidati oddajo osebno na SKUPNEM SERVISU SIS ŠENTJUR, Ulica Dulšana Kvedra 4a, Šentjur. Ribiška obvestila opravili svoje .delovne obveznosti za lieto 1982, da to store do 27. junija. Po končanem delu dobite od vodje delovne akcije potrdilo za opravljene ure, katerega morate hraniti oziroma na koncu (Leta, ob plačilu članskih obveznosti, priložiti, sicer .se vam bo vsaka manjkajoča ura obračunala po 100,— din v korist poribljavanja naših voda. Oe ste že pozabili, je zbor vsako nedeljo ob 7. uri pri ribiškem domu. Deda potekajo na mekon-strukcijd in .zavarovanju poti od pregrade do ribiškega doma Tratna. Ribiški dom Tratna je odprt vsako .soboto lin nedeljo, če želite, pa po predhodnem dogovoru, tudi med tednom. Dober prijem isznnsMznnnnnnsisMMuuszrcsmnsuzsznsimzjTraszniznsuisznsmnsMinsui Etažna kletka za pujske KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA SOLSKO LET019 82/83 Samoupravni organi za štipendiranje v občini Šentjur pri Celju RAZPISUJEJO štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1981 ni presegel 55 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR SDo-venijd, .ugotovljenega za lieto 1981 kar iznaša 6.272 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni pllačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1981, pomnožen s količnikom 8. 1, V okviru meril iz prejšnjega odstavka 'bodo imefld prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev: — kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah, ki so jih v občinah »prejeli samoupravni organi štipendiranja. Seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah, — kandidati iz družin, M so v slabšem sodalnOekonomskem položaji! in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju, — kandidati z 'boljšim učnim uspehom, — kandidata, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi. Mnenja o tem posreduje služba poklicnega usmerjanja. 2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občani svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razlko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo. Pred nami so poletni medeči, ko ko predvsem ob nizkem vodostaju Voglajne in pritokov zaradi vzdrževalnih del v nekaterih asociacijah združenega dela in škro-plejmja pri kmetih, prihaja do izpustov odpadnih voda, gnojnice in škropiv v naše vodotoke s posledico zastrupitve rib. Prosimo člane, da v takih primerih ravnate v skladu z navodilom »Kako ukrepati ob nenadnih poginih irilb«, ki smo ga objavili v lanski številki Informatorja. Pozivamo vse Sane, ki še niso OBVESTILO Sporočamo vsem kmetijskim proizvajalcem, da se vrši vsako sredo od 8. dio 10. ure v zrejališču Srževica (Gorjanc Alojz) Ponikva reden odkup pujskov. 'Povprečna teža gnezda naj bo 8 do največ 10 kg. Pujski morajO biti zdravi, normalno razviti, skratka primerni za nadaljnje pitanje .ter kastrirani in cepljeni. Lastnik živali naj predhodno dvigne zdravstveno spričevalo. Cena ugodna! Možen nakup plemenskih svinj z regresom in odplačila svinj z Od- danimi pujski. NHMHtt TOK ŠENTJUR Nagradna križanka S SR EOO ZEM. PA LH-fTTOt' ŽIVAL STORIL L7A NtOtf- e/EHo THA~ JANJE SPLET KA perje VANJE KOŽE OVOLl-S Kt KRAM k & ► M 26 m PREO- STAL/ DEL f A? Ì5 ksLU ft JA % » ft t u ! TRES- OH ▼ VT/*A- Nje u we ta p m JSS //sta pUm 40 to 9 mod MUDI. CEK 3 v IZ RAPÌ4 V SM »OTft.. D£LAV(* SLO JUSVH 7 4Z WX4-