/ Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO I JANUAR 1962 ST. 1 šteaiCki na pat r i Prva številka novega časopisa za območje združene komune Cerk¬ nica in Loška dolina, ki zajema skoraj vso južno Notranjsko, prihaja med vas v času velikih družbenih procesov, ki globoko posegajo in po¬ spešujejo demokratizacijo na vseh področjih našega ekonomskega, družbenega in političnega življenja. Komune kot osnovne celice na¬ šega gospodarskega in družbenega sistema vse bolj postavljajo v sebi zaokrožena združenja svobodnih proizvajalcev, ki so prvič v zgodovini postali upravljavci proizvodnih sredstev in solastniki proizvajalnih orodij. S tem smo v materialni in ekonomski osnovi naše družbe dosegli tisto pomembno stopnjo v socialističnem razvoju, ki nujno zahteva in ustvarja tudi nove socialistične medčloveške odnose. Uvajanje delavskega in družbenega samoupravljanja na vseh po¬ dročjih našega življenja, v industrijskih podjetjih, kmetijskih zadru¬ gah, državnih ustanovah, šolstvu in zdravstvu, v organih javne upra¬ ve, (krajevne in vaške stanovanjske skupnosti) in drugod postavlja pred slehernega državljana, pred slehernega upravljavca veliko druž¬ beno odgovornost in zahtevo, da razširi svoje politično obzorje, da zna pravilno ocenjevati vse družbene pojave v vsakdanjem življenju in videti, razumeti ter odpravljati napake, ki spremljajo nastanek in po¬ rajanje slehernega novega. Vsak upravljavec z zaupanimi mu druž¬ benimi sredstvi mora spoznati celovitost in moč procesov, ki so gibalo naše družbe, razumeti in poznati mora vse svoje pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova družbena odgovornost. Nova vloga vsakega proizvajalca in upravljavca zahteva tudi vse večje in bolj poglobljeno obveščanje občanov o vseh teh družbenih procesih, seznanjanje z našo zunanjo in notranjo politiko ter cilji de¬ javnosti vseh družbenih organov in političnih organizacij. S tem do¬ bivajo sredstva javnega obveščanja državljanov še posebno poglobljen pomen, saj morajo zajeti v svojem obveščanju vsakega državljana, dajati morajo pobude za konkretne politične akcije v slehernem po¬ djetju, zadrugi, v slehernem delu naše gospodarske celote, kritično morajo spremljati celotno naše dogajanje. Vse to dovolj opravičuje izhajanje novega lista na področju naše združene komune. Seznanjanje prebivalcev tega predela s celotnim družbenim procesom naše dežele, s konkretnim dogajanjem po naših podjetjih, vaseh, s konkretnimi političnimi akcijami družbenih organi¬ zacij, z delovanjem v vseh oblikah naše družbene nadgradnje (kultur- no-prosvetno, telesno-vzgojno področje, Ljudska tehnika in podobno) ter oživljanje bogatih revolucionarnih tradicij tega predela — to je naš cilj in program. Morda so za začetek zaradi velikih objektivnih ovir in težav, ki so v zvezi z izhajanjem in oblikovanjem podobe tega lista, to nekoliko prevelike pretenzije. Toda kljub temu upamo, da bo¬ mo s prizadevnostjo vseh, s sodelovanjem in dopisovanjem čim širše¬ ga kroga bralcev ta cilj tudi dosegli. Zato prihajamo prvič med vas z željo, da bi postal novi list zvest in nenehen spremljevalec vsega dogajanja v naši komuni in veren od¬ raz življenja v tem predelu Notranjske. Predsednik Občinskega ljudskega odbora LEVEC FRANC 0 m o ■ o ■ o ■ o Občinski ljudski odbor Cerknica-Loška dolina ŽELI VSEM OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI ODBOR ZROP in druge organizacije ter društva prebivalcem občine srečno novo leto 1962 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o n n 0 GLAS NOTRANJSKE eprav je bilo gospodarstvo A/na našem področju zelo za- ' • ostalo, so v zadnjem času gospodarski* organlzad je le na¬ pravile viden napredek. Novi gospodarski sistem ter no¬ va delitev dohodka je sprožila veliko težav v gospod arak ih orga¬ nizacijah, čemur pa se ni čuditi, saj gre za gnulltev novih odno¬ sov. /lasti se pojavljajo težave v kmetijski proizvodnji, ker je le¬ ta Ae v razvojni stopnji. Zaključek o problemu Kmetij¬ skih zadrug, ki pa velja za vse gospodarske organizacije je tak: vsi navedeni, ki so tudi dejansko odgovorni za izdelavo pravilni¬ kov, in to kvalitetnih pravilnikov In za ureditev notranjih odnosov, bodo postavljeni pred dejstva. Treba ho plačati kazen v znesku 200.000 do 500.000 din, ki jo pred¬ videva zakon o delovnih razmer¬ jih za tiste gospodarske organiza¬ cije, ki ne bodo imele praviini- ta vprašanja, da bosta tem orga¬ nizacijam na razpolago. Vendar je bilo le nekaj gospodarskih or¬ ganizacij, ki so izrazile potrebo po pomoči. Pri večjih podjetjih je nekoli¬ ko boljše. Kolektivi so delno so¬ delovali pri izdelavi pravilnikov. Cc vsebinsko pregledamo pra¬ vilnike, ki so že sprejeti in tiste, ki so v razpravi, lahko ugotovimo, da je dosežen delni napredek in da se razlikujejo od prejšnjih ta¬ Vcdno bolj aktualno postaja vprašanje, ali bodo izdelani pra¬ vilniki o delitvi čistega dohodka In osebnih dohodkov do 1. 1. 1902. Temu se moramo čuditi, saj go¬ spodarska organizacija ne bo mogla dvigniti sredstev pri Na¬ rodni banki za osebne dohodke, čeprav jih bo imela dovolj. Za ti¬ ste kolektive, ki ne bodo imeli pravilnikov, bodo banke zaprte in tako bodo ostali brez osebnih dohodkov, oziroma s 50 odstotki. Kljub mnogim posvetovanjem, opozorilom in drugim ukrepom, del delovnih kolektivov še vedno trdovratno odlaša z izdelavo pra¬ vilnikov. Pri tem se odlikujejo nekateri vodilni ljudje, češ, saj imamo komisijo, pa naj ona to naredi. Po analizi 15. decembra, zad¬ njega roka izpostavitve pravilni¬ kov na oglasne deske podjetij, je bilo stanje naslednje: Pravilnike mora izdelati 28 gospodarskih or¬ ganizacij. Pet gospodarskih orga¬ nizacij je pravilnike že sprejelo, v petih so v razpravi, v devetih so v zadnjem obdobju pri izdela¬ vi osnutkov, v ostalih devetih pa so zelo v zaostanku. Za zadnje nastaja bojazen, če jih bodo sploh napravili, ali pa vprašanje, kak¬ šni bodo ti pravilniki. V skupino zadnjih devetih, ki so najbolj v zaostanku, sodijo tu¬ di Kmetijske zadruge. Vprašanje, zakaj so prav Kmetijske zadruge v zaostanku, nas pripelje do za¬ ključkov, ki tega stanja ne more¬ jo opravičevati. Pri Kmetijskih zadrugah opažamo, da imajo pro¬ izvodnjo zelo slabo organizirano, čeprav imajo večje število kme¬ tijskih tehnikov. Le-teh pa vodil¬ ni ljudje v zadrugah ne znajo usmeriti tako, da bi prispevali svoj delež k nadaljnjemu razvoju kmetijstva na našem področju. Prav tako nimajo Kmetijske za¬ druge organiziranih računskih služb, kar tri zadruge pa nimajo računovodij. Tako se opravičujejo z izgovorom — saj ne moremo napraviti pravilnikov, ker nima¬ mo računovodij. Tiste zadruge pa, ki se bodo združile, se tolažijo, da bo po združitvi 1. 1. 1962 že kako. Pri tem pa vodilni ljudje pozabljajo, da so po zakonu za svoje delo odgovorni še najmanj za 6 mesecev nazaj. Prav tako smo mnenja, da nosi del odgo¬ vornosti tudi tehnični kader, ki bi lahko neprimerno več prispe¬ val k ureditvi notranjih odnosov, k organizaciji podjetja in tudi k sami izdelavi pravilnikov. Na ta način bi se oddolžili družbi, ki jim je omogočila študij. Ne moremo pa mimo subjek¬ tivnih sil v gospodarskih organi¬ zacijah. Sindikalne podružnice to¬ rej niso prispevale dovolj h kva¬ litetni izdelavi pravilnikov in ureditvi notranjih odnosov v za¬ drugah. Ta problem nam nareku¬ je, da analiziramo samo vodstvo teh podružnic in njihov sistem dela. kov. Vsi vodilni ljudje pa bodo dani sodniku za prekrške. Naj¬ bolj važno pa je to, da bodo pro¬ izvajalci gospodarskih organiza¬ cij, ki ne bodo imele pravilnikov, dobivali le 50 odstotkov osebnih dohodkov, čeprav bodo ustvarili več. rifnih pravilnikov.. Prav tako sc razlikujejo stare oblike gospodar¬ jenja od novih oblik ter nadalj¬ njega razvoja demokratizacije. Vendar pravilniki še niso zadovo¬ ljivi, saj jih je večina brez statusa proizvajalca. V njih ni omenjeno, kakšen položaj ima proizvajalec v PRI DELU V TOVARNI POHIŠTVA »BREST« CERKNICA Kako sc bodo ti ljudje zagovar¬ jali pred kolektivom in kako bo¬ do opravičili svojo neodgovor¬ nost? Verjetno ne bo vse tako enostavno, kakor si predstavljajo sedaj. Kritično je tudi v manjših obrt¬ nih podjetjih. Tudi tu se sprašu¬ jemo, kaj in kako bo narejeno. Včasih mislimo, da jim morda nismo dovolj pomagali. Naša ugo¬ tovitev pa je, da tudi pri teh ni¬ so bili odgovorni ljudje dovolj zainteresirani. To lahko upraviče¬ no trdimo. Na posvetovanju z vo¬ dilnimi ljudmi vseh gospodarskih organizacij, ki je bilo pred časom, smo sklenili, da jim bo pomagal Občinski sindikalni svet in sicer konkretno. Občinski sindikalni svet se je dogovoril z dvema to¬ varišema, ki sta strokovnjaka za proizvodnji, pri gospodarjenju in upravljanju in tudi ni opaziti, da bi bilo poudarjeno, kakšne pravi¬ ce in dolžnosti ima proizvajalec. To bi bila pravilna usmeritev pra¬ vilnikov. Opaziti je tudi dejstvo, da vo¬ dilni ljudje pri nekaterih podjet¬ jih ne zaupajo dovolj proizvajal¬ cem, kar sc opaža tudi pri pravil¬ nikih. Tudi proizvajalci niso do¬ volj sodelovali, zato se bo poja¬ vilo še večje število nesoglasij. Prav zaradi tega pri poročamo sindi¬ kalnim podružnicam, da tesneje sodelujejo z Občinskim sindikal¬ nim svetom, kajti s tesnejšim so¬ delovanjem bodo svoje delo lahko neprimerno izboljšale, s tem pa pripomogle k hitrejši rešitvi pro¬ blemov, ki nastajajo v proizvod¬ nji. BT V decembru so bili končani na področju dosedanje občine Cerk¬ nica zbori volivcev, na katerih smo obravnavali problematiko šolstva, volili šolske odbore in razpravljali o dosedanjem in bo¬ dočem delu krajevnih odborov. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bilo od skupnega števila 5.923, prisotnih 2425 volivcev. Nagel družbeni razvoj, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, nare¬ kuje vsem državljanom v komu¬ ni, še posebno organom delavske¬ ga in družbenega samoupravlja¬ nja, da neprenehno oblikujejo in izpopolnjujejo vsebino in metode dela v skladu z vsakodnevnimi družbenimi razmerami in potre¬ bami v komuni. Med drugim so se kazale slabosti v načinu obve¬ ščanja volivcev tako preko kra¬ jevnih odborov kot preko samega občinskega odbora. Kolikor bolj se uveljavlja sistem neposredne demokracije, toliko bolj nevzdtž- ne postajajo nekatere slabosti, zlasti še ostanki birokratskih me¬ tod v upravljanju, vodilnih vlog družbenih organov. Organi druž¬ benem upravljanja, krajevni od¬ bori in drugi organi, bodo spo¬ sobni na tem področju v bodoče usmerjati procese in premagovati razna nasprotja le, če bodo razu¬ meli družbeni pomen novega na¬ čina dela v sedanjem družbenem sistemu. Predvsem mislim na zahtevo, da bi pri bodočem delu iz posameznih sklepov ljudskega in krajevnega odbora jasneje od¬ sevala volja volivcev. Sklepe bomo morali sprejemati z njihovim privoljenjem. Zadnji zbori so nedvomno v tej smeri pokazali precej napredka. Raz¬ veseljiva je ugotovitev, da se ljudski odborniki iz dneva v dan bolj uveljavljajo, ker so glede se¬ znanjanja problemov v komuni bolj konkretni, kot so bili doslej. Res je to, da občinski odbor še marsikdaj ne ve, kaj bi predvidel v dnevni red zbora volivcev. Mi¬ slim, da so prav zadnji zbori vo¬ livcev pokazali, da bo treba v pri¬ hodnje bolj prisluhniti delavcem in vprašati, .kaj jih najbolj zani¬ ma. Vsekakor se bomo bolj po¬ stavili na stališče, da je poleg standardnega obravnavanja pla¬ na in proračuna treba pretresati na zborih tudi dobro pripravlje¬ na poročila svetov pri ljudskem odboru. Tako bodo zbori voliv¬ cev še hitreje seznanjeni z delom ljudskega in krajevnega odbora. Važno je, da zbori volivcev raz¬ pravljajo o tistih prednostih in predvidenih sklepih krajevnega odbora, ki neposredno zadevajo standard prebivalstva občine. Pri urejanju našega komunalnega si¬ stema bi marsikdaj ne naleteli na negodovanja volivcev, če bi z nji¬ mi obdelali številne probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem živ¬ ljenju. Zbori volivcev bodo mo¬ rali biti v bodoče bolj konkretni in dobro pripravljeni, poročevalci morajo temeljiteje poznati pro¬ bleme in dejstva v komuni in svoji volivni enoti ter biti tesne¬ je povezani z volivci. Predvsem bomo morali poleg članov SZDL pritegniti na zbore volivcev tudi člane sindikata, ker bodo ti lahko s svojimi predlogi podprli delo¬ vanje občinskega ljudskega odbo¬ ra. Zbori so nas opozorili in na¬ kazali vrsto načinov, kako naj ljudski odbor pri svojem bodo¬ čem delu rešuje probleme komu¬ nalne izgradnje in se pri svojem delu naslanja na volivce. Da je temu tako, je pokazala tudi razprava o problemih šolstva v komuni, saj so dali volivci predloge, kako naj v bodoče dela družbeni organ in prosvetni ka¬ der, da bo vsestransko učil in vzgajal mladino v duhu, ki jo zahteva naš družbeni in demo¬ kratični proces. V dosedanji ob¬ čini Cerknica je 12 osnovnih šol, od tega je pet šol enorazrednic, ki jih obiskuje 19 do 34 učencev. Na teh šolah je pouk kombiniran, vendar kljub temu pedagogi ne morejo nuditi otrokom kvalitet¬ nega pouka. To so povedali vo¬ livcem sami pedagogi, ki so pri¬ sostvovali zborom. Preko teme¬ ljite razprave in obdelave tega problema, so volivci teh šolskih okolišev postavili pred ljudski od¬ bor zahtevo, da enorazrednice prenehajo z delom in, da se otro¬ kom omogoči enakovreden pouk. ki je na višje organiziranih šolah. Za rešitev te naloge stoji ljudski odbor skupno z vsemi organi, ki delujejo v družbenem upravlja¬ nju šolstva, pred težko nalogo, zaradi občutnega porr-anjkanja potrebnih prostorov. Upamo, da bomo z realizacijo postavljene na¬ loge s strani volivcev, dobili pri¬ stojni organi pomoč, kar so vo¬ livci že obljubili. Za novoizvolje¬ ne člane šolskih odborov bomo v najkrajšem času organizirali se¬ minar, ki bo dal osnove za nji¬ hovo delo na šoli. -- (Nadaljevanje na 2. at rani) GLAS NOTRANJSKE © Popotnik po navadi prihaja iz Rakeka najprej v dolino, kjer razgleduje lepoto dežele, prihaja v Rakov Škocjan, na obrežje Cerkniškega jezera,, odhaja na¬ prej preko Križne gore, mimo starinskega Loža v osrčje snežni¬ ških gozdov, da iz Snežnika, tega mogočnika zre vso to prehojeno pot lepot in znamenitosti tja pro¬ ti Planinskemu polju in Bloški planoti s Krimom v ozadju. Naš popotnik pa je ubral drugo pot. Pot, ki ga vodi skozi gozdove mo¬ gočnega Snežnika, po obronkih Javornikov, mu že naprej pove, da bo v vznožju teh mogočnih obrobnih velikanov našel lesno industrijo. Ce bi hodil pred dese¬ timi leti tod okoli, danes očem ne bi verjel, da je le ta mogla v enem samem desetletju toliko zrasti in si ustvariti tak silen ob¬ seg. Razen kovinske industrije v Loški dolini, je lesna industrija edina industrijska panoga obeh naših komun. Pet podjetij: Brest v Cerknici, Mizarstvo Stari trg, Elektro-žaga Nova vas, Jelka v Begunjah in Tisa na Rakeku predstavljajo les¬ no industrijo teh krajev. Posebej bi želeli pogledati v Brest, ki v svojih velikih tovar¬ nah proizvaja žagan les, zaboje, pohištvo vseh vrst, v zadnjem ča¬ su še ivernate plošče, novo tvori- vo naših pohištvenih tovarn, lad¬ jedelnic, gradbeništva in drugih. Poglejmo, kaj bomo zvedeli o Brestu, o tem velikem vzponu de¬ setih, enajstih let te nepretrgane borbe in prizadevanj. Odprimo vrata in poglejmo, kako tu živi in ustvarja delovni kolektiv tega našega največjega podjetja: Za začetek lesnoindustrijskega kombinata Brest sta bili dve skromni žagi, zabojama v Cerk¬ nici, v Martinjaku, pa v nekakšni šupi lesno-galanterijski obrat. V prvih povojnih letih so ti ob¬ rati precej životarili. Leta 1947 je bilo ustanovljeno LIP Cerknica in proizvodnja je nekoliko napre¬ dovala. Izdelovali so predvsem žagan les, barake in enostavno neoplemeniteno galanterijo. Že leta 1950 so bili narejeni na¬ črti za razvoj te industrije. S tem so bili dani prvi okvirni orisi bo¬ dočega razvoja Bresta. Pogoji za uresničitev teh načr- . tov so bili težki. Zavest in priza¬ devnost delavcev pa sta premo¬ stila vse te težave. Iz leta v leto so nastajali novi obrati, stari so se modernizirali. Uspešen tempo razvoja podjetja sta prekinili kar dve požarni katastrofi. Julija 1954 je tik po rekonstrukciji zgorela žaga in zabojarna v Martinjaku. Obnova tega je bila velika preiz¬ kušnja za delovni kolektiv v Martinjaku, hkrati pa tudi za vse podjetje Brest. Z neverjetno prizadevnostjo je kolektiv ne samo obnovil, temveč tucU moderniziral že v nekaj me¬ secih obrat v Martinjaku. Opusti¬ li so žagarsko dejavnost in proiz¬ vodnjo zabojev ter zgradili sodob¬ no tovarno za lesno galanterijo, ki je v poznejših letih stalno ve¬ čala svojo proizvodnjo. Kasneje so opustili tudi galanterijo in se predvsem usmerili na proizvod¬ njo kosovnega pohištva. Zanimi¬ vo je, da je obrat v Martinjaku zaposleval pred požarom le 67 de¬ lavcev, z obnovo po požaru pa se je toliko razširil, da zaposluje se¬ daj že okoli 350 delavcev. Avgusta 1959. leta je požar pri¬ zadel tudi tovarno v Cerknici, ki je bila takrat prav tako v rekon¬ strukciji. V kratkem času je po¬ žar upepelil vse obrate. Kolektiv je tudi tokrat uporno prenesel nesrečo. Že naslednji dan je bilo na pogorišču pravo mravljišče. Delavci, ki bi morali opravljati svoje delo v redni izmeni, so od¬ stranjevali posledice požara. Pri¬ družili so se jim tudi uslužbenci, ki so svoj pisarniški posel opra¬ vili že v šestih urah, v ostalem delovnem času pa so obnavljali svoje upepeljeno podjetje. Kar čez noč so delavci pohištvene stroke postali gradbeniki, železo- krivci, zidarji montažnih opek te in zakoličili prostor za novo tovarno ivemih plošč. Danes to¬ varna že stoji in daje prve tone izdelkov. Tovarna je skoraj po¬ vsem mehanizirana, saj bo zapo- sljevala le okrog 50 ljudi, dajala pa bo na leto več kakor 700 mi¬ lijonov bruto produkta. Razvoj proizvodnje v zadnjih desetih letih zelo lepo kaže giba¬ nje količinskega obsega proizvod¬ nje. •Leta 1950 so izdelali: žaganega lesa železniških pragov zabojev barak škafov čebričkov 32.378 m 3 1.181 m 3 4.585 m 3 24.052 m 3 521 kos. 11.995 kos. življenje proizvajalca. Vsako leto potrošijo povprečno 3 milijone dinarjev za popolnej¬ šo ureditev tehnične zaščite na delovnem mestu. Uspehi tega se seveda čedalje bolj kažejo. V Martinjaku na primer, se je šte¬ vilo nesreč zmanjšalo kar za 25 %. Naj omenim še, da prav zdaj ure¬ jajo tudi garderobe in sanitarije v obratih v Cerknici in Marti¬ njaku. Na obratu Marof je to že urejeno. Ker je dobra prehrana potrebna vsakemu proizvajalcu, posvečajo tudi temu problemu veliko skrb. Prav zdaj sta dogra¬ jeni novi menzi v Cerknici in Martinjaku, na Marofu pa je bila že pred časom dograjena. TOVARNA IVERNATIH PLOŠČ V CERKNICI itd. Seveda pa delavci na gradbi¬ šču niso delali samo po osem ur. kajti vedeli so, da jim bo nagla obnova podjetja omogočila v pri¬ hodnje boljše življenje, boljše de¬ lo in boljši zaslužek. Vedeli so, da morajo kar najhitreje obnoviti podjetje, če nočejo izgubiti zuna¬ njega tržišča, ki je za njih nad¬ vse pomemt^no. In res, kakor ka¬ žejo podatki, Brestove katastrofe na tujih tržiščih sploh niso ob¬ čutili. Zaključek vseh teh naporov: danes imajo v Cerknici sodobno tovarno, ki obsega več kakor 1.000 kvadratnih metrov površine, v njej pa je organizirana nadvse moderna proizvodnja. Čeprav je podjetje živelo v ne¬ nehnem spreminjanju in preobli¬ kovanju, je delavsko upravljanje doživljalo v vsem obdobju velike uspehe. Da bi upravljanje še bolj pri¬ bližali proizvajalcu, so 1. julija letos uvedli tudi ekonomske eno¬ te. Učinek delovanja ekonomskih enot je že viden. • Napisali smo že, da tudi naj¬ večji katastrofi: požar na Marti¬ njaku in v Cerknici nista mogli omajati podjetja. Se več, trdimo lahko, da sta ga celo utrdili. Po eni strani je kolektiv postal enot¬ nejši in zaradi izrednih naporov pri obnovi tudi bolj zavzet za po¬ slovanje podjetja, po drugi strani pa je požar takorekoč vsilil po¬ stavitev modernejšega lesno-indu- strijskega središča v Cerknici. Vse težave razvoja oziroma ob¬ nove niso mogle zavreti realiza¬ cije načrtov o razširitvi Bresta. Prav takrat, ko so s pogorišča to¬ varne v Cerknici začeli odstra¬ njevati pepel in ostanke požara, so tik ob pogorišču zasadili lopa¬ Lani pa so izdelali: Za ilustracijo naj napišemo, da je bil bruto produkt 1950. leta 170 milijonov dinarjev, lani pa je bil več kakor 2 milijardi 400 milijo¬ nov dinarjev (1300 zaposlenih). Iz prikaza vidimo, da so se proizvodi v Brestu v zadnjem ob¬ dobju bistveno spremenili. Od pr¬ votne proizvodnje žaganega lesa, barak, škafov in čebričkov so zdaj prešli predvsem na proiz¬ vodnjo pohištva. Lani so proiz¬ vedli že več kakor 300.000 kosov pohištvenih izdelkov. O naglem večanju proizvodnih zmogljivosti nam pričajo tudi po¬ datki o potrošnji električne ener¬ gije. Pred desetimi leti so v Bre¬ stu porabili za vse vgrajene stro¬ je le 260.000 k\Vh električne ener¬ gije, lani pa kar 1,500.000 kWh. Že v začetku obstoja je Brest izmed pomembnejših izvoznikov jugoslovanske lesne industrije. Najprej so izvažali predvsem ža¬ gan les in zaboje. Zdaj obsega iz¬ voz izključno izdelke sekundarne predelave lesa. Lani so izvozili za več kot milijon dolarjev. Ka¬ že, da so najmočnejši izvoznik pohištvene industrije v Jugosla- • • • V1J1. Čeprav so bila denarna sred¬ stva za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih vsa leta doslej zelo skromna, so v Brestu marsikaj storili za boljše Stanovanjska stiska je tudi na območjih obratov Bresta precejš¬ nja. V Cerknici, Grahovem in na Marofu je kolektiv s svojimi sred¬ stvi uredil 40 družinskih stano¬ vanj. Poseben uspeh pri urejanju stanovanjske stiske pa je zgradi¬ tev Brestovega doma, kjer zdaj živi več kakor sto samskih delav¬ cev in delavk. Manjši samski dom s 40 ležišči gradijo tudi v Marti¬ njaku, podoben s 50 ležišči je v Dolenji vasi. V Grahovem so z manjšo adaptacijo uredili šest družinskih stanovanj. V Cerknici bo v novem bloku 10 družinskih stanovanj. Za dograditev zaseb¬ nih hišic je kolektiv prispeval 5 milijonov dinarjev. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Končani so zbori volivcev Na zborih so pregledali krajev¬ ni odbori tudi delo v preteklem obdobju. Reči moram, da so vo¬ livci pokazali za delo krajevnih odborov precejšnje zanimanje in dali v diskusijah dober delež za nadaljnje delo krajevnega in ob¬ činskega ljudskega odbora. Raz¬ prave na poročila so bile zelo ži¬ vahne in konkretne. Volivci so postavljali pred ljudske odborni¬ ke vprašanja iz različnih podro¬ čij, na katera pa niso v marsika¬ teri volivni enoti dobili jasnih odgovorov. Lahko pa rečemo, da so bili zadnji zbori kvalitetnejši od prejšnjih in, da volivci vidijo, da'rešitev marsikaterega vpraša¬ nja zavisi od njih samih, od nji¬ hovega sodelovanja. Jože Telič o GLAS NOTRANJSKE Povečanje kmetijskih površin — pogoj za sodobno gospodarjenje Razpored DU Cerknica za januar 1962 CERKNICA: 12. 1. 1962 ob 19. uri »Osvajanje vsemirja« 26. 1. 1962 ob 19. uri »Osnutek nove Ustave« RAKEK: 8. 1. 1962 ob 19. uri »O svetovnih dogodkih« 22. 1. 1962 ob i9. uri »Atomi in zdravje« STARI TRG: 9. 1. 1962 ob 19. uri »Osvajanje vsemirja« 19. 1. 1962 ob 19. uri »Osnutek za novo Ustavo« NOVA V AS : 10.1. 1962 ob 18. uri »Potovanje po Avstriji« 25. 1. 1962 ob 18. uri »Atomi in zdravje« BEGUNJE: 11. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« 25. 1. 1962 ob 18. uri »Potovanje po Avstriji« UNEC: 10. 1. 1962 ob 18. uri »Osvajanje vsemirja« 24. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« GRAHOVO: 11. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« 23. 1. 1962 ob 18. uri »Potovanje po Avstriji« CAJNARJE: 13. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« GORNJE OTAVE: 16. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« ŽILCE: 17. 1. 1962 ob 18. uri »Potovanje po Avstriji« SIVCE: 20. 1. 1962 ob 18. uri »O svetovnih dogodkih« Vzporedno z združitvijo zadrug se pojavlja cela vrsta težav, ki jih bo morala združena kmetijska zadruga kar najhitreje reševati. Prva značilnost, ki se razlikuje od sedanjih zadrug, je obsežna ži¬ vinorejska proizvodnja in njena razširitev v prihodnjih letih. Za uspešen razvoj živinoreje je prvi pogoj povečanje obstoječih kme¬ tijskih površin in strnitev teh v velike komplekse. Le tako je mo¬ goče sodobno gospodariti in ustva¬ riti ceneno krmsko osnovo. Da bi rešili te težave, so se že v prejš¬ njem mesecu sestali zastopniki sedanjih kmetijskih zadrug, po¬ drobneje proučili smer kmetijske proizvodnje na obstoječih obratih in razširitev kmetijskih površin. Sestavili so perspektiven aronda- cijski program. Potek arondacije je vsem na¬ šim privatnim proizvajalcem do¬ bro poznan. Po zakonu je vsaka kmetijska organizacija upraviče¬ na predložiti predlog za aronda¬ cijo kompleksa, v katerem ima že 25 odstotkov svojih zemljišč. Izvedbo vodi nato posebna aron- dacijska komisija, ki je za naše področje že postavljena. Celoten začrtan arondacijski kompleks pridobi zadruga z zamenjavo, za¬ kupom in nakupom. Zamenjajo se predvsem zemljišča onim, ki žive izključno od zemlje. Vsi za¬ posleni v drugih dejavnostih, ki imajo večje kmetijske površine, bodo že v bližnji prihodnosti pri¬ morani oddati zemljišča v zakup. Zakupnina trenutno ne predstav¬ lja nekega večjega vira dohodka, saj znaša 6 odstotkov katastrske¬ ga dohodka. Prednost zakupa je predvsem v tem, da je zakupnik oproščen vseh denarnih dajatev, ostane pa Še vedno lastnik zem¬ ljišča. Zavedajmo se, da naša družba v celoti podpira geslo: »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Danes je največji kmetijski ob¬ rat Marof, ki ima zaradi velikih kmetijskih površin ter razvite in¬ dustrije v neposredni bližini vse pogoje za razširitev. V letu 1962 bo prva stopnja izgradnje obrata zaključena. Obrat bo kombiniran. Osnovo bo tvorila čreda 100 krav molznic. V ta namen bo usposob¬ ljeno strojno izmolzišče. Poleg te črede bodo v obratu stalno pitali *00 glav mlade živine. Za tako obsežen program si bo zadruga zagotovila zemljišča z arondacijo. V letošnjem letu je bilo arondi- rano okrog 60 ha na Marofu in 110 ha na Slivnici. V prihodnjem letu je predvideno, da se kom¬ pleks na Marofu poveča vse do poti, ki vodi mimo mlatilnice v jezero. Tako se bo povečal aron- diran kompleks za približno 90 hektarov. Manjše arondacije bo¬ do tudi v Grahovem, na Knežji njivi in Lopatah. V prvih mesecih prihodnjega leta bo dograjen hlev na Uncu. Po programu bo na obratu Unec pitališče za 200 glav mlade živi¬ ne. Njivske površine si bo obrat pridobil z arondacijo zemljišč, ki leže na levi strani okrajne ceste od kulturnega doma na Rakeku pa do naselja Unec. Travniške površine za obrat bodo arondira- ne na Kaleh in poleg hlevov. Ugodne pogoje za razvoj živi¬ noreje ima tudi področje sedanje Kmetijske zadruge Nova vas. Iz¬ grajeni so že štirje objekti za 400 glav živine. V Novi vasi so v enem hlevu krave molznice, v drugem bodo pitanci. Zemljišča so še zelo raztresena po celi Blo¬ ški planoti in se je zaradi tega že pristopilo k arondaciji kmetijskih zemljišč. Točno začrtanih kom¬ pleksov, kjer se bo družbeni sek¬ tor širil, še ni. V Ravniku je vprašanje zemljišča vsaj začasno rešeno in obrat ima že delno os¬ novo za svojih 200 pitancev. V Loški dolini bo prva naloga zadruge priključitev živinorejske¬ ga obrata v Markovcu, ki v okvi¬ ru posestva Barje nima nobene perspektive. Enako bo morala še ukrepati pri preureditvi obstoje¬ čih hlevov in točni usmeritvi pro¬ izvodnje. Obrat v Nadlesku si bo z nadaljnjo pripojitvijo novih zemljišč k že obstoječemu kom¬ pleksu zagotovil krmsko osnovo za. nemoteno živalsko proizvod¬ njo. Osnovo za hiter razvoj lastne proizvodnje na vseh obratih predstavlja torej močno poveča¬ nje kmetijskih površin. S sodob¬ nim načinom obdelovanja zemlje, s koncentracijo mehanizacije in kvalificiranim kadrom ter ob po¬ moči družbenih organizacij bo mogoče na teh pridobljenih povr¬ šinah zagotoviti zadostno količi¬ no kvalitetne krme, ki je pogoj za uspešen razvoj živinoreje. JI Plodno sodelovanje Ni dolgo tega, odkar je imel krajevni odbor Podslivnica na svojem območju zelo slabo cesto IV. reda, ki je povezovala hribov¬ ske vasi Otanico, Mahnete in Pod- slivnico z okrajno cesto III. reda Cerknica—Cajnarje. Prebivalci teh malih vasi so s prostovoljnim delom, prispevki in „ materialom prispevali h gradnji 2,783.000 din, znesek 3,081.000 din pa je pri¬ speval ObLO Cerknica. Celotna predračunska vrednost poti je znašala 16,381.500 din. Do sedaj je napravljena v dolžini 1.611 m, za rekonstrukcijo pa je ostalo še 1244 m. Z razumevanjem Občinskega ljudskega odbora in vseh prebi¬ valcev omenjenih hribovskih va¬ sic je uspelo krajevnemu odboru Podslivnica dograditi del ceste, po kateri je mogoč prevoz z vse¬ mi vozili, kar je v največjo korist zdravstveni pomoči prebivalcem. Da je akcija uspela, gre prizna¬ nje celotnemu krajevnemu odbo¬ ru Podslivnica in še posebej pred¬ sedniku odbora Jožetu Oblaku, ki je znal volivec organizacijsko in politično pripraviti do tega, da so razumeli težave s finančnimi sredstvi pri ObLO Cerknica in jih prepričati, da je mogoče izvr¬ šiti rekonstrukcijo komunalne ži¬ le le na tak način. Volivci so pri¬ pravljeni napeti za dokončno ure¬ ditev ceste vse moči, da bo začeta akcija v prihodnjem obdobju v celoti izvršena. Krajevni odbor Podslivnica je lahko vzgled ostalim krajevnim odborom občine, saj je pokazal, da se lahko z majhnimi sredstvi in pravilno organizacijo napravi včasih zelo veliko. DM Lesna industrija na novi poti (Nadaljevanje s 3. strani) Organiziran imajo tudi prevoz delavcev iz oddaljenih krajev. Prevoz opravljajo z dvema avto¬ busoma SAP-Turist biro in last¬ nim avtobusom. Zlasti v zadnjem letu so si v Brestu zelo prizadevali, da bi do¬ bili kader, ki bi povsem ustrezal proizvodnji. Za višji strokovni kader štipen¬ dirajo 20 študentov. Poseben uspeh pri izobraževa¬ nju in izpopolnjevanju zaposlenih pa so dosegli preko svojega cen¬ tra za izobraževanje, ki organizi¬ ra več tečajev za priučeno delov¬ no silo in za specializacijo, razen tega pa še tečaje za kvalifikacijo, za oddelkovodje, obratne pisarje, organe za prvo pomoč, seminarje za organe delavskega upravljanja itd. V podjetju vlada precejšnje zanimanje za te tečaje.-Mnogi pa si želijo še bolj izpopolniti svoje znanje, zato se jih je precej vpi¬ salo v dopisno ekonomsko šolo. S perspektivnim planom sl je kolektiv Bresta določil temeljne postavke prihodnjega razvoja. Ugotovili so, da imajo glede na dosedanje uspehe zelo lepo per¬ spektivo in dokaj ugodno pot. Menijo, da se bo fizični obseg in¬ dustrijske proizvodnje povečal v petih letih za 105 %. Delovna sila se bo v tem obdobju povečala le za 21 %. Glede na to je razumlji¬ vo, da kolektiv računa na pove¬ čan obseg proizvodnje, predvsem zaradi boljšega izkoriščanja seda¬ njih zmogljivosti, zaradi poveča¬ nja in modernizacije, oziroma za¬ radi večje mehanizacije del, za¬ radi točnejše in pravočasnejše preskrbe s surovinami in energi¬ jo, predvsem pa zaradi večje de¬ lovne storilnosti. Tak je torej Brest, po katerem je hodil naš popotnik, ki je zve¬ davo ogledoval, kaj vse bodo še iznašli, da bi gozdno bogastvo še bolj obogatili in ustvarili tako še več sredstev zase in za vso druž¬ beno skupnost. -tt- PLEMENILNA POSTAJA V NADLESKU GLAS NOTRANJSKE 0 Mladina 11 . novembra se je mladina Cerkniške in Loške doline zbrala v Cerknici na prvi skupni letni konferenci z namenom, da poda obračun svojega dela v preteklem letu in da se skupno pogovori o bodočih nalogah mladinske orga¬ nizacije, ki jo čakajo na tem po¬ dročju. Delegati so v zelo živahni razpravi nanizali vrsto vprašanj, problemov in predlogov, ki bodo služili novemu 25-članskemu Ob¬ činskemu komiteju ljudske mla¬ dine kot smernice v tem letu. Ugotovili so, da so posamezni mladinski aktivi nedelavni, kar je glavni vzrok za neznanje vodil¬ nih ljudi po aktivih LMS. Nujno je potrebno, takoj organizirati se¬ minar za mlade aktiviste, kjer naj bi spoznali, kaj je pravza¬ prav njihovo delo v mladinskih aktivih. Velike važnosti je pove¬ zava med Občinskim komitejem L,MS in aktivi, kakor tudi pove¬ zava' med samimi aktivi. Člani Občinskega komiteja LMS bodo morali pogosteje obiskovati akti¬ ve in se na samem kraju sezna¬ njati z delom aktiva ter njihovo problematiko. Medsebojno sode¬ lovanje aktiva poživi in popestri njihovo delo, zato bodo to obliko še bolj poglobili in ji dali tekmo¬ valno vzdušje. Razpisali bodo tekmovanja med aktivi na naj¬ različnejših področjih dela. Nove oblike dela so potrebne tudi v mladinski organizaciji, kjer se je potrebno prilagoditi posebnostim posameznih aktivov. Tako bo Ob¬ činski komite LMS organiziral šole za življenje, klube OZN, mla¬ dinske univerze, debatne ure itd. Za vse te oblike pa je nujno po¬ treben širok krog predavateljev. Zato bo Občinski komite LMS skupno z Delavsko univerzo pri¬ pravil lastni predavateljski ka¬ der. Več Rozomosti bo Občinski ko¬ mite LMS posvetil tudi šolski mladini, kajti ravno šolski mladi¬ nec je najbolj dovzeten za poli¬ tično vzgojo in delo z njim ni težko. Le tako lahko pričakujemo izboljšanje dela delavskih akti¬ vov, v katere bodo po končani šoli prišli ti mladinci. Čim več mladincev bo organiziranih po šolah, tem manj neorganizirane mladine bo v naslednjih letih. Prvi uspehi dela s šolskimi akti¬ vi so že vidni, zlasti velja to za aktive na Osemletkah v Starem trgu, Cerknici in drugod. Mladina v podjetjih vse pre¬ malo sodeluje v organih samo¬ upravljanja. Tudi tu bo morala bolj delovati, da bodo mladi de¬ lavci postali resnično socialistič¬ ni upravljavci v proizvodnji. Premalo je 4 bilo do sedaj stor¬ jenega tudi na področju dela s kmečko mladino. Zato bo prva naloga Občinskega komiteja LMS ustanoviti strokovne aktive po kmetijskih posestvih in zadrugah ter vaških aktivih. Aktive po kmetijskih zadrugah naj bi usta¬ novili iz sekcij mladih zadružni¬ kov. Zelo pomembne so tudi delov¬ ne akcije. Občinski komite LMS jih ima v svojem programu celo vrsto. Poudarek pa naj bi imele poleg udeležbe na zveznih akci- zah predvsem v okviru lastnih in krajevnih potreb. Naloga Obč. komiteja LMS bo tudi v tem, da si bo^zagotovila stalno rubriko v časopisu Glas Notranjske. V tej rubriki bi lah¬ ko mladina objavljala poročila o važnejših akcijah mladinskih ak¬ tivov, o izvajanju programa Obč. komiteja, tekmovanju med akti¬ vi in podobnem. Za dobro in načrtno delo mla¬ dinske organizacije je še posebno važna povezava z društvi in poli¬ tičnimi organizacijami, kot so So¬ cialistična zveza, Zveza komuni¬ stov, Zveza borcev itd. ter z Ju¬ goslovansko ljudsko armado. Občne zbore pojmujemo kot analiziranje rezultatov za določe¬ no dobo oziroma pregled splošne smeri prosvetnega dela na po¬ dročju komune. Na občnih zborih analiziramo prizadevanje naših društev pri vzbujanju in usmer¬ janju interesov ljudi na kultur¬ nem področju za film, gledališko umetnost, glasbo in podobno, če smo pri tem upoštevali gospodar¬ ske, družbeno-politične in kultur- Če na kratko analiziramo delo mladinskega aktiva LMS v po¬ djetju Kovinoplastika v Ložu v zadnjih dveh mesecih, lahko ugo¬ tovimo dokaj razveseljivo bilan¬ co. Aktiv je v tem času, to je po letni konferenci LMS organiziral odbor za delovne akcije in kul¬ turno dejavnost, plesni odbor ter odbor za športno delovanje. Odbor za delovne akcije je or¬ ganiziral 7 prostovoljnih delovnih akcij, v katerih so mladinci akti¬ va, ki jih je 130, opravili okrog 450 delovnih ur. Najboljšim mla¬ dincem je odbor podelil knjižne nagrade. Odbor za kulturno de¬ javnost pripravlja komedijo Za¬ konci stavkajo, ki jo bodo upri¬ zorili januarja in komedijo To smo tiči, s katero se bodo pred¬ stavili občinstvu v mesecu febru- Na zadnjem sestanku krajevne¬ ga odbora SZDL v Babnem polju so mnogo razpravljali o komunal¬ nih problemih vasi, o poživitvi kulturnega življenja in knjižnice. Ugotovili so, da bi bilo potreb¬ no urediti mrežo pred jamo poni¬ kalnico, kjer se rešetka ob nali¬ vih zamaši in voda poplavlja. Nabaviti bi morali betonske cevi, ki bi bile potrebne za odtok vode. Poleg tega bi bilo potrebno zgra¬ diti betonsko korito za napajanje Na zadnji skupni seji članov komiteja in sekretarjev osnovnih organizacij ZK Cerknica—Loška dolina so ocenili program partije SZ in se seznanili z delom XXII. kongresa KP Sovjetske zveze. Sklenili so, da bodo o teh vpra¬ šanjih razpravljali tudi po osnov¬ nih organizacijah. Na predlog organizacijske ko¬ misije so iz sedanjih 37, osnovali 42 osnovnih organizacij ZK. Po novi organizacijski spremembi se bosta osnovni organizaciji Dole¬ nja vas in Dolenje jezero prikliu- čili k terenski organizaciji Cerk¬ nica, Gorenje jezero k Staremu Da bi se delo mladinskega ko¬ miteja kar najbolj načrtno odvi¬ jalo, so na svoji prvi seji imeno¬ vali 9 komisij in sicer: kadrovsko komisijo, komisijo za kulturno de¬ javnost, za šport, za delo s pio¬ nirji, s šolsko mladino, z vaško mladino, za delovne akcije in za delavsko samoupravljanje. Vsaka posamezna komisija je že sesta¬ ne pogoje kraja. Da naša prosvet¬ na društva delujejo z vsemi ustreznimi oblikami, potem ni težko pritegniti k sodelovanju ši¬ rokega kroga ljudi za razna po¬ dročja kulturno prosvetnega dela. Ravno na tem področju je ču¬ titi v naši občini šibkost in videti je, da kultura ne uspeva vzpo¬ redno z razvojem gospodarstva. Predvsem je to značilno za ob¬ činski svet Svobod in prosvetnih arju. Plesnih vaj v domu TVD Partizan v Starem trgu se udele¬ žuje do 50 mladincev. Aktiv je organiziral tudi predavanje o eko¬ nomskih enotah in delitvi dohod¬ ka. Odbor za športno dejavnost ima finančne težave, a računa na pomoč sindikalne organizacije. Poskrbel je za naprave za košar¬ ko in jih postavil v domu Parti¬ zana, kjer so začeli z vadbo te športne panoge. V načrtu imajo tudi organizacijo tekmovanja v šahu, streljanju, odbojki in nogo¬ metu. V mesecu novembru se je uresničila tudi pobuda mladine o letovanju v Domu oddiha na morju. Vsak delavec je od pre¬ mije za 29. november za to pri- soeval povprečno približno 1000 dinarjev. BS živine in postaviti žarnice za jav¬ no razsvetljavo. Nujno potrebno je urediti tudi problem vzdrževa¬ nja in ureditve najemnin Zadruž¬ nega doma v Babnem polju, kjer naj bi tudi vaške organizacije do¬ bile svoj prostor. Za vse te pro¬ bleme bodo v kratkem izvolili pri krajevnem odboru dve sekciji, ki se bosta ukvarjali s temi proble¬ mi, in sicer sekcijo za komunalna vprašanja in za kulturno živlie- nje na vasi. BS trgu, združile pa se bodo organi¬ zacije ZK na področju združene kmetijske zadruge in obe terenski grupi na Rakeku. Nove osnovne organizacije so ustanovili pri Za¬ vodu za socialno zavarovanje in Gozdnem obratu v Cerknici ter Narodni banki in Železniškem podjetju na Rakeku. Ustanovili so tudi osnovno organizacijo v podjetju Elektro-žage v Novi va¬ si in organizacije prosvetnih de¬ lavcev v Cerknici za področje Cerknice, Begunj, Nove vasi in Grahovega, na Rakeku za šoli Rakek in Unec ter v Starem trgu. DM vila program svojega dela ter za¬ čela z izpolnjevanjem postavljenih nalog. Na letni konferenci LMS so de¬ legati izvolili tudi 3 delegate, ki bodo zastopali našo mladino na republiškem kongresu LMS v Kranju. Delegati so: Petrič Ivo, prosvetni delavec na Osemletki Stari trg, Cimprič Valentin, pred¬ sednik mladinskega aktiva v Ko¬ vinoplastiki Lož in Gornik Jože, član sekretariata Občinskega ko¬ miteja. SB društev društev, ki je bil skozi -daljše ob¬ dobje premalo odločen in dosle¬ den pri vodenju kulturno-prosvet- ne politike. Zato bo nujno, da se bo v bodoče povezal z odborom SZDL, sindikatom, LMS in osta¬ limi organizacijami ter ugotovil, kje je potrebna pomoč in v kak¬ šni obliki. Prikaže naj občinsko problematiko na področju kultu r- no-prosvetnega dela. Obč. svet vse preveč rešuje probleme ozko, za¬ prto. namesto da bi razprave o splošnih kulturno-prosvetnih pro¬ blemih obravnaval v javnosti: na zborih volivcev- med delovnimi kolektivi itd. Vloga občinskega sveta ne bi smela temeljiti samo na konkret¬ no organiziranih društvih in nji¬ hovem članstvu. Vloga sveta je širša, potrebna je konkretna po¬ moč. Z vso aktivnostjo bi moral podpirati razne oblike družbene¬ ga in kulturnega življenja, kjer¬ koli se porajajo, bodisi v šolah, ali v drugih organizacijah in dru¬ štvih, ker samo tako bi uspeli. Ena izmed slabosti je tudi v kadrovski politiki. Dosedanja praksa je bila, da se pri tem ni upoštevalo zavestne pripravljeno¬ sti in osebnega interesa pri ka¬ drovanju ljudi v občinske svete ali ostala društva. Ti ljudje mo¬ rajo poznati svojo občino — kraj, smotrna izbira vodilnih ljudi je glavni činitelj. Programi kulturno prosvetnega življenja se morajo vsklajevati z dejavnostjo na vseh področjih. Z nedosledno izbiro vodilnih kadrov smo hote ali nehote razvoj kultu¬ re zapostavljali, oziroma smo jo upoštevali na zadnjem mestu. Dober izbor ljudi v občinski svet bi nam zagotovil boljši odnos do kulturne dejavnosti in tudi njen razmah. Ko govorimo o vo¬ dečem kadru v naši občini, ne smemo prezreti tudi način hono¬ riranja, zlasti tajniških del. Kajti, tajniški posli so zelo važni in morajo biti v končni fazi najbolj ekspeditivni z ozirom na konkret¬ no pomoč, koordinacijo in obve¬ ščanje, kajti prosti čas človeka dobiva v naših razmerah novo vsebino in obliko. Dejstvo je. da moramo odnos do rasti kulture v naši občini v osnovi spremeniti, kajti sedanje stanje je tako skromno, da delov¬ nemu človeku še zdaleč ne za¬ došča. Potrebno je, da organiza¬ cije in društva najdejo za posa¬ mezni kraj tisto, kar je ljudem všeč, da se ugotovi konkretne po¬ trebe delovnih ljudi, ki so nujne za socialistično preobrazbo člove¬ ka. Klubsko kulturno izživljanje lahko v veliki meri vpliva na družbeho-politično in ekonomsko na način mišljenja in dela ljudi. Naša društva bi morala oživeti vse tiste načine in oblike, ki omo¬ gočajo izživljanje oziroma, ki ple¬ menitijo življenje delovnega člo- •veka. Klančar Jože Razgibano delo mladine v Kovinoplastiki DELO PREKO SEKCIJ Nove organizacije ZK o GLAS NOTRANJSKE Kljub težavam — zadovoljivo Lani so na Rakeku ustanovili Športno društvo, v okviru katere¬ ga dela nogometni in kegljaški klub ter društvo Partizan. V Par¬ tizanu vadijo telovadci, smučarji in igralci namiznega tenisa. Dru¬ štvo šteje 203 člane, od tega je 51 nogometašev, 43 kegljačev in 109 telovadcev. V zimskem času se ukvarja večje število članov s smučanjem, veliko zanimanje je za namizni tenis in kegljanje, kjer sodelujejo tudi pionirji. Za vadbo v posameznih šport¬ nih panogah so potrebni kvalifi¬ cirani vaditelji, katerih društvo nima, kar vpliva na to, da je kvaliteta posameznih panog pod ravnijo, ki bi jo dosegli pod stro¬ kovnim vodstvom. S tem proble¬ mom se bori društvo leto za le¬ tom. V telovadnici dela z mla¬ dino in pionirji največ mladih vaditeljev brez kvalitetnega zna¬ nja. Kegljači in nogometaši so brez trenerjev. Kljub temu so bili doseženi v preteklem obdobju nekateri dobri rezultati. Nogome¬ taši so na prvenstveni lestvici Ljubljanske nogometne podzveze na tretjem mestu. Kegljači so bili okrajni prvaki za leto 1960 in pe¬ ti v republiški ligi. Letos so bili osmi v okraju, kar ni zadostova¬ lo za vstop na republiško tekmo¬ vanje. S prestopom nogometašev v podzvezno ligo so nastale pri društvu precejšnje finančne teža¬ ve, ki jih zahteva to tekmovanje. Osnovna vadba v telovadnici po¬ teka le z mladino in pionirji. Iz tega lahko vidimo, da je z red¬ nim delom mogoče doseči zado¬ voljive rezultate. Misliti moramo na tesnejše zbližanje telovadnice in šole, ker le tako bomo lahko dosegli, da bo telesna vzgoja ko¬ ristna in v veselje vsakemu mla¬ demu človeku. Društvu dela težave tudi po¬ manjkanje potrebnih naprav pri športnih objektih. Pomanjkanje najosnovnejših sanitarnih naprav je resna ovira pri delu društva, na to opozarjajo celo gostujoče ekipe. Tu čaka športne delavce z Rakeka še veliko dela. Sedanja telovadnica je za potrebe društva že premajhna, saj je izmera 7,5 X 14 m glede na to, da je v prosto¬ ru tudi vse telovadno orodje, za¬ dostna le za skupno vadbo pet¬ najstih telovadcev. V ta prostor pride tudi po 30 pionirjev hkrati. Zaradi pomanjkanja sredstev so odložili tudi rekonstrukcijo keg¬ ljišča. Čiščenje telovadnice, keg¬ ljišča in vzdrževanje igrišča opravljajo člani sami in s tem zmanjšujejo stroške. Za boljše delo bo treba nujno misliti na za¬ gotovitev osnovnih finančnih po¬ gojev, ki bi vplivali na vzgojo članstva. V stalni borbi za denar to vzgojno plat preveč zanemar¬ jamo. Kljub težavam pa kaže, da je društvo na pravi poti in je njihovo delo v tem letu zadovo¬ ljilo ljubitelje športa na Rakeku DA Komu služi dom v Novi vasi Že pred dvema letoma je bil zgrajen v Novi vasi telovadni dom, v katerega so bda vložena velika družbena sredstva. Takih domov najdemo celo v sloven¬ skem merilu malo, toda danes stoji dom prazen in ne služi svo¬ jemu namenu. Vprašujemo se, zakaj je bilo vloženih toliko sred¬ stev? Družba ni dala sredstev za¬ to, da bo stal na Bloški planoti »■spomenik-«, ampak dom, ki bo torišče dela na tem področju. Krajevne organizacije in društva Bloške planote morajo resneje pristopiti k delu in vključiti pre¬ bivalce v najrazličnejše sekcije, ki bodo delale v okviru društva »■Partizan-«. FT MOŠTVO RAKEKA NA TEKMI V SEŽANI KINO CERKNICA: 1. januarja ob 15. in 20. uri vzhodno nemški film »Spletka in ljubezen«, 2. januarja ob 15. in 20. uri itali¬ janski film »Precep«, 4. januar¬ ja ob 19.30 uri ameriški cs film »Naloga majorja Lexa«, 6. ja¬ nuarja ob 19.30 uri ameriški barvni cs film »Davyd Crocket«- 7. januarja ob 15. in 20. uri ita¬ lijanski barvni cs film »Herkul in kraljica Lidija«, 7. januarja ob 10. in 18. uri »Davyd Croc- ket«, 11. januarja ob 19.30 uri ameriški cs film »Trije Evini obrazi«, 13. januarja ob 19.30 uri ameriški barvni film »Moby Dick«, 14. januarja ob 15. in 20. uri nemški vv barvni film »Ma¬ zurka ljubezni«, 14. januarja ob 10. in 18. uri ameriški barvni film »Moby Dick«, 18. januarja ob 19.30 uri ameriški barvni film »Jaguar — gospodar džun¬ gle«, 20. januarja ob 19.30 uri sovjetski barvni film »Beli suž¬ nji«, 21. januarja ob 15. in 20. uri ameriški barvni cs film »Anastazija«, 21. januarja ob 10. in 18. uri sovjetski barvni film »Beli sužnji«, 25. januarja ob 19.30 uri ameriški barvni cs film »Zadnji lov«, 27. januarja ob 19.30 uri sovjetsko-francoska koprodukcija »Eskadrila Nor¬ mandija — Njemen«, 28. janu¬ arja ob 15. in 20. uri mehiški film »Glasba v noči«, 28. janu¬ arja ob 10. in 18. uri sovjetsko- francoska koprodukcija »Eska¬ drila Normandija — Njemen«. KINO STARI TRG: 1. januarja ameriški vojni film »Hrabri in smeli«, 3. januarja francoski cs film »Vsi me lahko ubijejo«, 6. in 7. januarja jugoslovanski ■ italijanski cs barvni film »Beli vrag«, 10. januarja francoski film »Natalija«, 13. in 14. janu¬ arja francoski cs film »Vroča zmaga«, 17. januarja češki fan¬ tastični film »Nevarna iznajd¬ ba«, 20. in 21. januarja italijan¬ ski cs barvni film »Kruh, lju¬ bezen in ...«, 24. januarja jugo¬ slovanski cs film »Vojna«, 27. in 28. januarja ameriški cs barvni film »Prekinjena melodija«, 31. januarja češki film »Vrnjeni v življenje«. Predstave ob sredah ob 19., so¬ botah ob 19. uri in nedeljah ob 15. in 19. uri. BOŽO LEVEC: Hlebček kruha Nad taboriščem Visco, v severni Italiji, je ležalo sivo težko nebo. Bil je soparen poletni dan. Za žico tam zunaj je ležalo morje zlate pšenice. V težkem zraku se ni zganila, veter je negibno ležal na ravnini. Pred lesenimi barakami so ležale ženske, stare, mlade in klepetale. Nekje iz dolge vrste barak se je slišal glasen prepir; naj¬ brž se spet prepirajo Hrvatice. Na stra¬ žarnicah okrog taborišča so stali vojaki, mitraljezi in žarometi so topo strmeli proti barakam. Otroci smo se igrali v prahu pred bara¬ kami. Bil sem lačen in igre sem se kmalu naveličal. Zapustil sem gnečo otrok in od¬ šel proti naši baraki. Pred njo je sedela mama in šivala bratu edine hlače. Brat je ležal v baraki pod odejo. »Mama, lačen sem,« sem jo prijel za krilo. Mama se je zdrznila, me pogledala in se opravičujoče nasmehnila. »Počakaj, do večera je še daleč, jaz pa imam kruha le za enkrat v usta.« Tega nisem mogel razumeti s svojo otroško pa¬ metjo. Ce sem lačen, zakaj mi ne da ma¬ ma kruha? Jaz vendar moram jesti! »Mama, lačen sem!« Pripravljal sem se na jok. Mama mi ni odgovorila, le solze sem opazil v njenih očeh. Zazrla se je tja proti severovzhodu, kjer je bilo nebo jasno in so se videli obrisi hribov. V očeh ji je zago¬ relo upanje. Vzidihnil sem in odšel po taborišču. Mislil sem le na kruh, ki ga ima mama nekje skritega, tisto tanko rezino kruha, ki smo jo dobili za ves dan. In tam v ba¬ raki leži brat, ki najbrž tudi misli na tisti kruh. Iz premišljanja me je zbudil glasen vrišč otrok. Vsi so tekli proti kuhinji. Stekel sem z njimi, najhitreje, kot sem mogel, kajti vedel sem, da stoji pred kuhinjo de¬ bel vojak z nekaj hlebčki kruha, ki ga bom morda dobil. Zasopel in poten sem pritekel do sku¬ pine, ki se je prerivala okrog debelega vo¬ jaka. V kosmati roki je držal kruh, lepo zapečen kruh. V meni je razbijalo. Oči so strmele le v tisti hlebček, ki ga je vojak držal visoko v zrak. Moram, moram ga dobiti, da ne bom lačen. Zagnal sem se v skupino, se prerival, kričal, hodili so mi po nogah, me suvali, jaz pa nisem čutil ničesar, pred očmi je bil le kruh... Ne vem, kako sem se prerinil v prvo vrsto. Videl sem drobne ročice, ki so molele proti kruhu, in vojaku, ki se je smejal in tolkel po teh rokah. V drugi roki pa je držal kruh. Zasopel, obrcan, in umazan sem stego¬ val roke proti njemu. Morda ga bom do¬ bil jaz... Vojak je spet udaril in udarec ml je močno padel po roki. Tedaj se je v meni vse prelomilo. Od bolečine, še bolj pa od razočaranja in občutka, da kruha ne bom dobil in bom lačen, me je stisnilo. Devet¬ letni Miha me je surovo odrinil. Padel sem na tla in zajokal. Nisem jokal, kot jočejo otroci, vsi razvajeni, ker ne dobijo igrače, jokal sem, ker sem že v petem letu obču¬ til, kaj je kruh in lakota, ker sem občutil grenko razočaranje. Vojak me je opazil. Stopil je k meni. otroci so utihnili. Nastala je globoka tiši¬ na. Zdelo se mi je, da se je celo sivo nebo približalo v pričakovanju. Skozi solze sem se zazrl v vojaka in spreletelo me je: Mor¬ da... S krepko roko me je pobral in mi stisnil roke hlebček kruha in hitro odšel v ku- injo. Krepko sem stisnil hlebček k sebi in stekel proti naši baraki. Pritekel sem k mami. Mama, kruh!« Pogledala me je z dolgim pogledom in zajokala, sam ne vem, zakaj. Bil sem ves umazan, na nogi mi je tekla kri, v roki rdeči od udarca, sem držal hlebček kruha. OČi pa so se mi smejale, le po licu so dr¬ sele še velike, svetle solze in padale na kruh. GLAS NOTRANJSKE O ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 ČLANOM IN SVOJIM NOTRANJSKE PREBIVALCEM IN USPEHOV ZADOVOLJNO POLNO NOVO LETO 1962 S POSLOVALNICAMI V: 4 STAREM TRGU 4 PUDOBU 4 kozariSCah 4 LOŽU 4 BABNEM POLJU ŽELI VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1962 ŽELI PREBIVALCEM LOŠKE DOLINE SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1962 0 Polno delovnih zmag v letu % 1962, želi vsem delovnim Iju- Q dem in se še nadalje priporoča Vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim ljudem, čestita v novem letu 1962 in želi obilo delovnih uspehov kolektiv SGP gradišče Srečno novo leto vsem delovnim ljudem želi kolektiv podjetja Gostinsko S SVOJIMI OBRATI: ★ RESTAVRACIJA JEZERO ★ GOSTILNA JAVORNIK ★ POD, GRADIŠČEM IN ★ GORIČICA dtknLca CENJENIM GOSTOM SVOJIM ŽELI POLNO USPEHOV IN SREČNO NOVO LETO 1962 TER SE PRIPOROČA ZA OBISK CENJENIM STRANKAM SE SE NADALJE PRIPOROČAMO Vsem delovnim ljudem občine CERKNICA želi mnogo delovnih zmag V NOVEM LETU 1962 SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 ŽELI VSEM SVOJIM ZA¬ DRUŽNIKOM IN POSLOV NIM PRIJATELJEM Mnogo uspehov v novem letu 1962 želi delovnim ljudem podjetje Aatašped 4 Vršimo vsa avtomehanična 4 popravila in prevoze s svo- ♦ jimi lastnimi kamioni GLAS NOTRANJSKE © 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o o ■ o o o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n JCcafemi od&oc £aska daiitta ★ * + ŽELI SVOJIM OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1962 IN KAR NAJVEČ GOSPODAR¬ SKIH USPEHOV V ZDRUŽENI KOMUNI Uspešno novo leto 1962 želi vsem delovnim ljudem in sodelav¬ cem kolektiv tovarne pokištva BREST CERKNICA Trgovsko podjetje o> O s svojimi poslovalnicami: »Po¬ strežba*. »Škocjan*, »Tekstil* in »Bencinska črpalka* na Rakeku, »Delikatesa-špecerija«, »Karlovi- ea*, »Tekstil-galanterija«, »Želez¬ nina* in »Radio-elektrotrgovina« Cerknica, »Oskrba« Unec, Ivanje selo, Dolenja vas, »Podslivnica« Martinjak. »Strmec« Grahovo, »Jezero« Grahovo, »Bloke« Nova vas, Veliki vrh, Ravnik, Velike Bloke, Cajnarje, »Zala«, Žilce, Ra¬ kitna, »Izbira« Begunje in Centr. skladiščem na Rakeku želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno novo 1962. leto II Ml • MIHIH III 11 Ml I imiiiii Minili IIMHIIi >••1111111 HIIIHII IHIIHIII HIIIHII I S I Z E | | z ! E I | i i IMHIIIIi Kovinoplastika IZDELOVANJE KOVINSKE GALANTERIJE, IZDELKOV • IZ PLASTIČNIH MAS UMET¬ NIH SMOL, LITIH IN ELEK- TRO PREDMETOV ŽELI . VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMAL- • CEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 Srečno novo leto 1962 želi vsem svojim sodelavcem in odjemalcem kolektiv tovarne lesnih izdelkov »TISA« §1 o 0 XJ C 1 s o C/J > > O Xt MN £ X >N N C0 05 V yji o v. C .S c O H w T. M * > O O rt II M u K/3 & £ * * 'a »o § e fcCka BEGUNJE Narodna banka ! | r — i Komunalne banke 2 u S •N o CQ O £ P H 3 O Z v u a g u s < > s u X eu > Rakek IIMIIIII CS L £ CQ 2 O D H . . M U J J >> O « y w lh S p p a. m d O 04 g fxJ O) > w »J ^ w w . . > *N O Rakek Hlinili llllllllll IIHIIHII lllllllMi IHIII TRGOVSKO PODJETJE ULAKA v Loški dolini RAKEK - ČESTITA S SVOJIMI POSLO- - VALNICAMI VSEM POTROS- - NIKOM IN POSLOVNIM PRI- - JATELJEM SREČNO NOVO - LETO 1962 I / Glasilo »GLAS NOTRANJSKE« izdaja Občinski odbor SZDL Cerk¬ nica — Urejuje ga uredniški od¬ bor — Glavni urednik Mlinar Da¬ nilo — Izhaja enkrat mesečno — Tisk CZP »Kočevski tisk« Kočevje O ■ O ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o a o ■ o