K mec t rgovina Gibanje cen lesa in žita v marcu Les. Zanimanje za mehki les je bilo skozi ves marec neapremenjeno zelo veliko in skoraj isto velja za trdi les, posebno proti koncu meseca. Najživabnejši je tail promet s trami smreke in jelke (uso Trst) na podlagi 350 in 380 din kub. meter; dalje s celuloznim lesom (bukev) na podlagi 110 din kub. meter. Nekaj manjši promet je bil z deskami (smreka) na podlagi 650 din kub. meter, z javorjevimi neobrobljenimi plohi na podlagi 750 din kub. meter, s hrastovimi frizi na podlagi 700 din kub. meter in 1250 din kub. meter. Znatno manjši je bil promet z borovimi deskami, ki so bile prodane na podlagi 650 din kub. meter franko vagon. — Iz lesnih cenikov (tečajnic) je razviden stalen porast cen vseh lesnih proizvodov skozi ves marec. Porast cen za jelove in smrekove hlode I./II. kakovosti znaša n. pr. od 5—15 din, pri merkantilnih bordonalib. 10—40 din, pri tramičih 15 din, pri ostalih tramih 20 din, pri koničnih škoretah 50—60 dln, pri paralelnih škoretah 55—65 din, pri podmernih škoretah 30—50 din, pri koničnih deskahplohih 25 din, pri paralelnih deskah-plohih pa celo 65 din pri kub. nietru. Znaten dvig cen kaže tudi bukov les, in sicer pri hlodih I./II. kakovosti 5 din, pri hlodih za furnir 40 din, pri naravnih deskah-plohih 50 din, neobrobljenih parjenih deskah^plohih 70 din, pri ostrorobih parjenih deskah-plohih pa 80 din pri kub. metru. Sličen porast cen beleži tudi hrastov les, le cena parketov in železniških pragov se ni spreminjala. Najbolj živahen izvoz lesa je bil v Italijo, kjer so se tudi cene stalno dvigale, pa tudi sicer so bili itaIijanski trgovci napram našim zelo vljudni in so jim ustregli, če se je le dalo. Posledica je bila, da je šlo v Italijo iz dneva v dan več lesa. V Nemčijo pa izvoz ni bil tak kot v prejšnjih časih in prav isto vel}a tudi za Madžarsko. žito in ostali deželnl pridelki so ohranili v marcu zelo čvrato ceno m tudL cene so bile v stalnem dvigu. Ume*:w sušena koruza je posko- Cila v ceni za 20 din pri 100 kg, času primerno suha koruza pa za 22.50 din pri 100 kg. Cena banatske pšenice je poskočila za 5 din, bačke za 2.50 din, prekmurskega prosa za 15 din, rži za 12.50 din. ječmena za 15 din, ovsa za 12.50 din in ajde za 20 din pri 100 kg. Ob koncu marea je bila prekmurska pšenica (hektolitrska teža SOkg) po 210, 215 din, prekmurska rž (hektolitrska teža 72 kg) 180—185 din, ajda 180—185 din proso 240—245 din 100 kg franko vagon Murska Sobota. Prekmurska koruza je bila 170 do 175 din, koruzna moka za polento 250 —260 din 100 kg. Domači ječmen je bil po 190—200 din, domači oves 190—200 din 100 kg. V marcu se je moka vseh vrst podražila za 10 din pri 100 kg. Cena otrobov se je dvignila za 5 din, koiuzni moki pa celo za 15 din pri 100 kg. DomaCa pšenična moka je bila v marcu 380—385 din, krmilna moka 180—185 din, debeli pšenični otrobi 175 -180 din, drobni 165—170 din 100 kg. Cena domačega fižola je bila brez vidnih izprememb, pač pa se je podražil krompir za celih 25 din pri 100 kg. Tudi cena sena in slame se je dvignila za 5—10 din pri 100 kg. Določena je najvišja cena modre galice Vprašanje cen modre galice je bilo že dalje Casa predmet razgovorov med državno oblastjo in tovarno galiee »Zorka«, s katero je imela država posebno pogodbo, ki je letos potekla. Mi smo o tem že večkrat pisali in zahtevali znižanje cen modre galice. V zvezi z uredbo o kontroli cen je bilo vprašanje cene modre galice predmet razgovorov tudi pri pristojnih ministrstvih, predvsem trgovine in industrije ter za soeialno politiko. Prvotno modra galica ni bila v seznamu predmetov, ki spadajo pod kontrolo o cenah, prišla pa je v seznam pozneje in odbor za kontrolo cen je na seji 4. aprila določil, da sme znašati na.jviš.ja cena modre jjalice 6.68 din kilogram franko vagon tovarna. Kmetovalce ob tej priliki opozarjamo, da je skrajni čas, da si naroče galico preko svojih organizacij, kajti določena najvišja cena modre galice bo imela najbrž isto posledico kot določena cena živinske soli, to je, da je manjši trgovci sploh ne bodo naročali, ker se jim nakup radi stroškov "« bo izplačal. Tako ob Casu škrop'jenja galice ne bo dobiti pri trgovcih in bodo lahko škropili le oni, ki si bodo galico pravočasno naročili potom organizacij, ki bo poleg tega radi vagonske količine še cenejša. Oblastno določene najvišje cene gotovih kmetijskih predmetov vodijo torej k zadružni oskrbi in naročbi v večjih množinah. Glasovi proti neomejeneinu izvozu kmetijskih pridelkov Cena kmetijskih pridelkov se dviga skoraj od tedna do tedna. Temu je vzrok stremljenje po Cim višjih cenah kmetijskih pridelkov, kar naglašamo že nad deset let, ter dejstvo, da hoče vsak čimbolje izkoristiti današnji mednarodni položaj in čimveč izvoziti ter obenem čimveč zaslužiti. Na račun tega pa trpe revni prebivalci, ki morajo živež kupovati, slabo plačano uradništvo in delavstvo. število teh je v naši državi kljub temu, da smo pretežno kmetijska država, zelo veliko in se veCa iz dneva v dan. Radi tega se čujejo glasovi, da je podpiranje izvoza kmetijskih prid.elkov, posebno živine pogrešno, kajti v poslednjih šestih mesecih se je iz države izvozilo toliko živine in živinskih proizvodov, da je to dovedlo do občutnega padca števila živine, kar zna slabo vplivati na pravilno in pravočasno obdelavo zemlje, na drugi strani se je pa iz istega vzroka podražilo meso in mast. Zato je dobiček velikega izvoza vsekakor manjši kot pa škoda, ki je pri tem nastala v državi, posebno če to gledamo iz plošno narodnega, celotnega ozira. Radi tega ae je oblast že začela pečati z mislijo, da se na primeren način zaustavi prekomeren izvoz živine, živtnskih proizvodov in drugih kmetijskih pridelkov. Oblast je mnenja, da bo za državo kot celoto bolj koristno, če se preneha z dosedanjim velikim izvozom, ker bi to bilo preveč škodljivo za državo kot tako. Prav tako se ponovno čujejo glasovi, da je tudi pri nas treba začeti misliti o tem, kako bi se uredila poraba mesa po mestih. Pri tem imajo v mislih uvedbo dveh brezmesnih dni v tednu. Tudi klanje gotovih vrst živine, posebno mlade, nameravajo zabraniti. O vsem tem se zaenkrat samo šele govori, toda te govorice utegnejo postati resnica, ki bo slonela na podlagi zakonitih določil. Cene železnim predmetom naraščajo Radi panovnega podraženja surovin se Je dvigniJa tudi cena raznim železnim predmetom za okrog 13%. Veliki trgovci (grosisti) so do dne 30. marca plačevali 15% višje cene kot prej, od 30. marca dalje pa že za 30%. Bodljikave žice sploh ni dobiti pa tudi ostala žica se povsod težko dobi, ker so skladišča prazna. železo za betonsko vezavo se povsod zelo išče, a ga je zek) težko dobiti, kar se v gospodarstvu zelo občuti, posebno sedaj, ko se začenja gradbena sezona. železo v palicah tako neredno prihaja iz tovarn, da so v skrbeh že naši kovad tn ključavničarji. Bele pločevine sploh ni in izgleda, da se bo iz tujine zek> težko dobila. Edino kositra je toliko, da se v tem oziru še ne občuti pomanjkanje. Zaenkrat še tovarnarji in obrtniki sicer nemoteno nadaljujejo z izdelovanjem železnih predmetov, toda skrbi jih, kaj bo, ker so skladišča prazna, dotoka vanje pa ni. Razumljivo je, da vse to vede v draginjo. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor drugovrstni 6.35 din, tretjevrstni 5 din, Ptuj prvovrstni 6.50 din, ostali 5.50 din, Dravograd prvovratni 7 din, ostali 5—6 din, Slov. Konjice drugovrstni 6—7 din, Ljubljana prvovrstni 6.50—7 din, ostali 5.50—6 din, Kranj prvovrstni 7 din, ostali 6—6.50 din, črnomelj 5.50 do 6.50 din kg žive teže. Krave. Maribor 4.50—4.75 din, Ptuj 4.50 din, Dravograd 5—6 din, klobasarice 3 din, Slov. Konjice 4 din, LjuNjana. 4—5 din, Kranj 5.50—6, tretje vrste 4.75 din, Metlika 4—5.50 din, Crnomelj 4.75—5.50 din kg žive teže. Telice. Maribor 5.40—6 din, Ptuj prvovrstne 6.50 din, ostale 4.50—5 din, Dravograd prvovrstne 7 dtn, ostale 5—6 din, Ljubljana 5.50—6.50, Kranj prvovrstne 7 din, ostale 6—6.50 din, Črnomelj 5—5.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 5—6 din, Ptuj 5 din, Dravograd prvovrstna 8 din, ostala 6—7 din, Slov. Konjice 5 din, Ljubljana 5—7 din, Kranj 7.50—8, Crnomelj 6—7 dtn kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 7—9 tednov stare 125 do 140 din, 3—4 mesece 200—230 din, 5—7 mesecev 320—360 dm, 8—10 mesecev 460—530 din, 1 leto stare 790—850 din komad; kg žive teže pa 6.50—8.50 din. V Kranju 7—8 tednov stari pujaki 175—270 din komad, v Metliki mladi prašiči od 6 tednov do 3 mesecev 180—220 din, m'adi prašiCi 3—6 meseeev pa 250—300 din komad. Pršntarji (proleki). Ptuj 7.50—8 din, Dravograd 9 din, Kranj 10—11.50 din, Crnomelj 8 din kilogram žive teže. Debele svinje (špeharji). Dravograd 10 din, Slov. Konjice 7 din, Kranj 12.50 dtn, Cniomelj 10 din kilogram žive teže. Tržne cene Krompir. Maribor 2.25 din, Ptuj 1.50—2 din, Dravograd 2 din, Slov. Konjice 2.40 din, LjubIjana 2 din, Kranj 2—2.50 din kg. Fižol. Maribor 6.50 din, Ptuj 6 din, Dravograd 7.50 din, Slov. Konjice 7—8 din, Kranj 6 do 7 din kg. Seno. Maribor 160 din, Ptuj 150 din, Dravograd 100 din, Slov. Konjice 110 din, Ljubljana 100—120 din, Kranj 100—125 din 100 kg. Lucerna. Dravograd 120 din, Kranj 150 din 100 kg. Slaina. Maribor 70 din, Ptuj 45—50 din, Dravograd 80 din, Slov. Konjice 70 din, Ljubljana 45 dln, Kranj 75 din 100 kg. Drva. Maribor 112 din, Ptuj 100—125 din, Dravograd 75 din, Slov. Konjice 85 din, Ljubljana 120 din, Kranj 115—125 din kub. meter. Jajca. Maribor 80 par, Ptuj 75 par, Slov. Konjice 50 par, Ljubljana 1 dln, Kranj 1 din komad. Sejmi Plemenski za plemenske bikce: 24. aprila v Beltincih (simodolska pasma); 3. maja v St. Juriju pri Celju (sivopšenična pasma, pojnurska); 7. maja v šmartnem ob Paki (marijadvorska pasma); 15. maja v Ormožu (pincgavska pasma). Bikorejce opozarjamo na pravo^asen dogon bikcev na sejem ter na to, da slabih bikcev in mlajSih izpod enega leta ne gonijo na sejem. Na plemenske sejme se posebno opozarjajo občine, kjer plemenskih bikov najbolj primanjkuje. Dne 15. aprila goveji in kramaraki: Križevcl (okraj Murska Sobota), št. Janž pri Dravogradu; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje; živinski: Trbegovci — 16. aprila tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj — 17. aprlla živinski in kramarski: Dolnja Lendava, Kapele pri Brežicah; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 18. aprila tržni dan: Turnisče — 19. aprila svinjski: Maribor — 20. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: št. IIj pod Turjakom. \ a z a n i i Sv. Leiiart v Slov. goricah. Mladlnska kmečka zveza priredi v nedeljo, 14. aprila, ob treh popoldne v dvorani Narodnega doma poučne igre: »Materino srce«, »Žena s srcem«, »Ki ste gobe«, kjer naša kmečka mladina žell pokazati, da je ljubezen do grude močnejSa ko ljubezen tujine. Vei prijatelji lz bližnje in daljne okolice 8te vabljeni, da se odzovete vabilu naše mladine! Ormož. Dne 11. aprila bo ob 8.30 v kletarskl dvorani občnl zbor Kletarskega društva, zadruge z omejenim jamstvom. Vst člani so vabljeni! — Popoldne istega dne pa se vrši istotam ustanovni občni zbor Kmetijake blagovne zadruge za ormoški okraj. Na tem občnem zboru bo govoril minister g. Snoj. Vsi kmetovalci ormoškega okraja, ki se zanimajo za zadružništvo, vljudno vabljeni! — Clani Kletarakega društva, ki bodo prisostvovali občnemu zboru dopoldne ter bodo čakall tudl na popoldanski oMni zbor. dobe brezplačno koallo. Občni zbor zveze Malstrovih borcev za rogaško-šmarski okraj bo v nedeljo, 21. aprila, ob 15 v sejni dvorani občine Rogaška Slatina. Ker bo ta občnt zbor zelo važen, se vabijo vsi Maistrov* borci, da se iatega polnoštevilno udeležijo. Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 14. aprila prifedi Prosvetno društvo materinsko proslavo. Na sporedu je poleg drugih točk tudi igra »Mati ljubi«, v štirih dejanjih. Ker bo ponovitev igre dne 28. aprila, na jurjevško nedeljo, dajmo pri prvi prireditvi prednost materam. Vsi ste prav lepo vabljeni! čistl dobiček je namenjen za gradnjo Slomšekovega doma. Spodnja Polskava. Tukajšnja Kmečka zveza je vprizorila 7. aprila zgodovinsko igro »Fernando, etrah Asturije, ali spreobrnjenje roparja« v polno zadovoljnost občinstva. Z ozirorn na to, da je zaradi premajhne dvorane moralo oditi precej občinstva, ne da bi se moglo udeležiti igre, se bo igra v nedeljo, 14. aprila, ob treh popoldne ponovila. Slovenska Bistrlca. V Slomšekovem domu se uprizori v soboto, 13. aprlla, ob osmih zvečer in v nedeljo, 14. aprila, ob pol štirih popoldne veletzabavna in prisr&na burka »Utopljenca« pod igrskim vodstvom Adolfa Čečonika. Sv. Marjeta niže Ptuja. Ker se namerava prihodnjo zimo zopet uvesti fcmečko nadaljevalno šolo, ki je neprecenljive važnosti za kmečki stan in njegovo izobrazbo, zato opišemo nekoliko zaključek letošnjega teCaja. Na belo nedeljo se je vršil po večernicah v Slomšekovem domu. Voditelj šole g. šolski upravitelj Geč je s pozdravnim govorom otvoril lepo zasnovano slavnost, ki ji je prisostvoval tudi g. banski svetnik Krošl, vodja oddelka za kmečke nadaljevalne šole pri banaki upravi v Ljubljani. Nato so gojenci v kratkih govorih pokazali vso učno snov, ki so jo obravnavali v teku zime v šoli. Za tem je Rižnar iz Gajevc prečital nekaj zanimivejših odstavkov iz domače družinske kronike. To se je storilo z namenom, da se lj-udem prikaže vrednost in zaninrivost družinske kronike in da se je obenem pokazalo sedanjemu rodu, da so naši predniki na svoji grudi preživljall še dosti težje čase ob francoskih rojakah in temu sledeči strašnl lakoti. Potem ob Uaki, desetini, madžarskem vpadu itd. žal <Ja radi kratko odmerjenega časa nl bilo mogoče prečltati v celoti kaj več, kar bi mnogo bolj povečalo in izpopolnilo vrednost in sliko opisanih dogodkov ter tako osvetlilo tiste težke dni, ki so bili za kmečki stan posebno uničujoči. Temu je sledil zelo vzpodbuden in jedrnato sestavljen govor g. banskega svetnika Krošla in nazadnje so gojenci vprizorili zelo primerno igro tridejanko o pomenu in potrebi kmečke nadaljevalne šole. Igro je nalašč v ta namen spisal tukajšnji g. učitelj šegula in jo tudi režiral. Vsa elovesnost je potekla v dobrem razpoložmju in v vsestransko zadovoljnost. Upamo, da je mareikateri gledalec takoj sklenil, da se bo udeležil jeseni tudi on takega nadaljevalnega tečaja!