Razprave 
GDK: 175.2 Liliaceae : 114.521.6 
Nekatere vrste iz družine lilijevk {Liliaceae) in njihov indikatorski pomen 
Lado KUTNAR'\ Lado ELERŠEK** 
Izvleček: 
Kutnar, L., Eleršek, L.: Nekatere vrste i.z družine lilijevk (U/iaceae) in njihov indikatorski pomen . Gozdarski vestnik, 
št. 7-8/1999. V slovenščini, cit. lit. 17. 
Prispevek podaja nekaj osnovnih informacij o morfologiji in ekologiji izbranih rastlinskih vrst iz družine lilijevk 
(Uiiaceae). Družina lilijevk je v našem prostoru prisotna s 25 rodovi in z okoli 70 vrstami. Dobra polovica rodov te 
družine je izraziteje zastopana tudi v slovenskih bukovih gozdovih. lilijevke se med seboj močno razlikujejo v pogledu 
zahtev do okoljskih razmer. 
V prispevku je prikazana uporabna vrednost fitoindikacije na primeru dveh fitocenoloških popisov, v katerih se 
pojavljajo tudi predstavniki lilijevk. Popisa prikazujeta vegetacijo dela pragozda Krokar na Kočevskem in gozda na 
Bojancih v Beli Krajini. 
Ključne besede: rastlinstvo, Liliaceae, Lilijevke, morfologija, ekologija, fitoindikacija, bukov gozd. 
1 UVOD 
Prispevek je nadaljevanje v seriji, s katero želiva bralca opozoriti na 
pomembne, vendar pogosto spregledane prebivalce naših (predvsem 
bukovih) gozdov. Na vsestransko pomembnost zelišč sva opozorila že v 
predhodnem članku Nekatere vrste iz družine križnic (Brassicaceae) in 
njihov indikatorski pomen (KUTNAR 1 ELERŠEK 1998), kjer posebej opo-
zarjava na njihovo fitoindikacijsko vrednost, ki jo na splošno poudarjajo 
mnogi avtorji (THIMONIER et al. 1992, SCHONHAR 1993, THlMONIER 
et al. 1994, KUTNAR 1995, SCHMIDT 1995, KUTNAR 1997). Obstajajo 
različne metode, ki opredeljujejo relativno navezanost rastlin na posamezne 
okoljske dejavnike (LANDOLT 1977, ELLENBERG et al. 1991, KOŠIR 
1992). Metode podajajo optimum posameznega dejavnika za uspevanje 
posamezne rastline, zato so bolj ali manj dober približek dejanskih zahtev 
rastline v danih razmerah, kjer dodatno prihaja do interakcij med rastlinami 
znotraj posamezne združbe. Zaradi tega posamezna rastlinska vrsta sama 
po sebi ni dovolj zanesljiv pokazatelj dejanskih rastiščnih razmer. Za za-
nesljivejša podobo stanja rastišča je potrebno upoštevati celoten inventar 
rastlin, ki se pojavlja v relativno homogenih razmerah, vključno z njihovo 
stopnjo zastiranja. 
V članku so predstavljene rastline iz družine lilijevk, njihov odnos oziroma 
navezanost na okoljske dejavnike in s tem posredna opredelitev rastišča rastlin. 
Kot v prvem članku se tudi tukaj omejujeva na bukove gozdove, zato 
predstavljava le tiste lilijevke, ki so pogostejše v teh gozdovih in jih pogosteje 
navajajo kot značilnice ali razlikoval nice posameznih bukovih združb. 
2 RASTUNE IZ DRUŽINE LILIJEVK V BUKOVIH GOZDOVIH 
V Mali flori Slovenije (SUŠNIK 1984) je družina lilijevk opredeljena z 
naslednjim opisom: "Večinoma so trajna zelišča s podzemno čebulo, go-
meljem ali koreniko. Zelo redko enoletna zelišča ali lesne rastline. Listi so 
enostavni, celorobi, včasih kožnati ali luskasti. Tu in tam stranski poganjki 
podobni listom (= filokladiji). Cvetovi večinoma dvospolni, iz 6 cvetnih 
(perigonovih) listov (redko 4 ali 8), ki so pogosto med seboj zrasli. Prašnikov 
GozdV 57 (1999) 7-8 
* mag. L. K., dipl. inž. gozd., 
Gozdarski inštitut Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
**L. E., dipl. inž. gozd., Golo 
Brdo, 1215 Medvode, SLO 
315 
Kutnar. L .. Eleršek. L.: Nekatere vrste iz družine li lijevk (Li/iaceae) in njihov indikatorski pomen 
Pregledn ica 1: Fitoindikacijske 
vrednosti izbranih lilijevk po 
Landoltu (1977) 
Bela čmerika 
Veratrum album 
čemaž 
Allium ursinum 
Dvolistna morska čebula 
Scil/a bifolia 
Dvolistna senčica 
Maianthemum bifolium 
Mnogocvetni salomonov pečat 
Polygonatum multiflorum 
Pasji zob 
Erythronium dens-canis 
Rumena pasja čebula 
Gagea lutea 
1 širokolistna lobodika 
Ruscus hypoglossum 
lšmarnica 
Convallaria maja/is 
Turška lilija 
Lilium martagon 
Va než 
Allium victoria/is 
Volčja jagoda 
Paris quadrffo/ia 
Vretenčasti salomonov pečat 
Po/ygonatum verticillatum 
6 (redko 4 ali 8). Plodnica je 1, nadrasla, 3-predalasta. Plod je glav ica ali 
jagoda." Družina lilijevk spada k enokaličnicam, ki imajo praviloma semena 
z enim samim kličnim listom, loka sto ali vzporedno žil nate liste in troštevne 
cvetove. 
V Sloveniji najdemo 25 rodov (SUŠNIK 1984), ki pripadajo tej družini , 
medtem ko pripadajo v tem sestav ku obravnavane (to je v bukovih gozdovih 
pogostejše) lilijevke 13 rodovom. Te lilijevke, ki so navedene kot značilnice 
ali razlikovalnice gozdnih združb tudi v publikaciji Bukovi gozdovi na Slo-
venskem (MARINČEK 1987), so: bela čmerika (Veratrum album), bodeča 
lobodika (Ruscus aculeatus), čemaž (AIIium ursinum) , dvolistna morska 
čebul ica ( Scil/a bifolia), dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium), lasasti 
beluš (Asparagus tenuifolius) , mnogocvetni salomonov pečat (Polygonatum 
muftif!orum), pasji zob (Erythronium dens-canis), pirenejsko ptičje mleko 
(Ornithogalum pyrenaicum), rumena pasja čebula (Gagea lutea) , široko-
listna lobodika (Ruscus hypoglossum), šmarnica (Convallaria maja/is), 
turška lilija (Lili um marlagon), va než (Alii um victoria/is), volčja jagoda (Paris 
quadrifo/ia) in vretenčasti salomonov pečat (Polygonatum verlicillatum) . 
3 FITOINDIKACIJSKE VREDNOSTI LILIJEVK 
3.1 Fitoindikacijske vrednosti lilijevk po Landoltu (1977) 
V preglednici 1 so predstavljene fitoindikacijske vrednosti izbranih lilijevk 
po Landoltu (1977). 
Vlažnost Reakcija tal Hranila v tleh Svetloba Toplota Kontinentalnost 
4 3 3 4 2 3 
L___ 
4 4 3 
1 
2 3 2 
1 
3 4 3 3 4 2 
3 1 2 2 2 3 3 
3 3 3 2 3 3 
3 3 3 
1 
2 4 2 
1 
3 4 4 2 3 3 
1 
- - - - -
2 4 2 3 3 3 
1 
3 1 4 1 3 3 3 3 
3 
1 
4 3 l 4 2 3 1 
3 3 3 2 1 3 3 
3 3 
1 
3 2 2 2 
Opomba; Metoda po Landoltu (1977) ne vključuje ocen širokolistne lobodike (Ruscus hypog/ossLim}. 
316 GozdV 57 (1999) 7-8 
Kutnar, L., Eleršek, L. : Nel~atere vrste iz družine lilijevk (U/iaceae) in njihov indikatorski pomen 
Po njegovi oceni se večina obravnavanih vrst pojavlja na zmerno sušnih 
do vlažnih rastiščih . Na najbolj sušnih rastiščih se pojavlja šmarnica 
( Convallaria maja/is). 
V pogledu reakcije tal je Landolt ocenil, da se od izbranih vrst pojavlja 
na najbolj kislih tleh dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium), ostale 
vrste pa na pretežno rahlo kisl ih tleh (vrednost 3) ali celo na tleh, bogatejših 
z bazami (vrednost 4 ). 
Največje potrebe po hranilih v tleh ima rumena pasja čebula (Gagea 
lutea) . Ostale vrste imajo povprečne zahteve , na revnejših tleh pa se 
običajno pojavljata dvolistna senčnica in šmarnica. 
Večina izbranih lilijevk je pokazatelj senčnih do polsenčnih rastišč 
(vrednosti 2 in 3). Senco slabše prenašata bela čmerika (Veratrum album) 
in vanež (AIIium victoria/is). 
Najmanjše potrebe po toploti imajo bela čmerika, vanež in vretenčasti 
salomonov pečat (Po/ygonatum verticillatum) . 
Po Landoltovi oceni nima nobena od obravnavanih vrst izrazitejšega 
kontinentalnega značaja (preglednica 1 ). 
3.2 Fitoindikacijska analiza rastišč v pragozdu Krokar in na 
Bojancih 
Analizirala sva fitocenološki popis, ki je bil narejen v pragozdu Krokar 
na Kočevskem (HOČEVAR/ BATIČ/ PISKERNIK/ MARTINČIČ 1995). Popis 
je bil izbran zaradi izrazitejše zastopanosti obravnavanih lilijevk (preglednica 
2). Poleg čemaža (AIIium ursinum). ki skoraj v celoti pokriva gozdna tla, 
se v tem delu gozda pojavljajo tudi vretenčasti salomonov pečat (Polygo-
natum vertici/latum), volčja jagoda (Paris quadrifolia) in posamično tudi 
vanež (AIIium victoria/is). 
V analizi nisva upoštevala gliv in lišajev. Ocene, ki so narejene po 
"Piskernikovi metodi", sva prevedla v ocene, ki so v skladu s standardno 
srednjeevropsko šolo (preglednica 2). Za potrebe fitoindikacijske analize 
sva te ocene modificirala po van der Maarelu (preglednici 2 in 3). Modifi-
cirane ocene podajajo realnejšo sliko dejanskih stopenj zastiranja. 
Pri izračunu vlažnostn ih razmer in reakcije tal , ki sta naj pogosteje 
obravnavana parametra rastišča, sva upoštevala stopnjo zastiranja posa-
meznih vrst (preglednici 2 in 3). To je še posebej smiselno, ker popisa v 
Slika 2: Pragozd Krokar (Foto: Lado Kutnar) 
GozdV 57 (1999) 7-8 
Slika 1: Mnogocvetni salamonov 
pečat (Polygonatum multiflorum) 
(Foto: Lado Eleršek) 
Slika 3: Dvolistna morska 
čebulica (Sci/a bifolia) (Foto: Lado 
Kutnar) 
317 
Kutnar, L., Eleršek, L. : Nekatere vrste iz družine lilijevk (Liliaceae) in nj ihov mdikatorski pomen 
pregledicah 2 in 3 zajemata relativno majhno število rastlinskih vrst. Stopnjo 
zastiranja vrst sva uporabila kot utež pri izračunu srednje indikacijske 
vrednosti . Drevesnih vrst, ki so močno podvržene vplivu gospodarjenja , in 
vrst, ki so indiferentne za posamezen dejavnik (po Ellenbergu označene z 
"x") pri analizi nisva upoštevala. 
Srednja fitoindikacijska vrednost za vlažnost po Ellenbergu in sod. 
(1 991) kaže, da so tla obravnavanega gozda sveža do rahlo prehodna proti 
vlažnejšim. V pogledu reakcije se tla spreminjajo od rahlo kislih do rahlo 
bazičnih (preglednica 2). 
Preglednica 2: Analiza vlažnost-
nih razmer in reakcije tal na osnovi 
popisa vegetacije v pragozdu Kro-
kar in uporabe indikacijskih vred-
nosti po Ellenbergu in sod. (1991) 
Rezultati analize po Koširju (1992) s pomočjo izpopolnjene računalniške 
aplikacije (1998) kažejo predvsem na nevtralnoalkalno reakcijo tal (51 %), 
v manjši meri na slabo kislo (27 %). Večina vrst nakazuje zmerno sveža 
do zmerno vlažna tla (82 %). Polovica vrst nakazuje globino tal med 30 in 
60 centimetri . 
Zap. Plast Rastlinska vrsta Ocena po Ocena Modifikacija po Vlažnost po Reakcija tal 
št. Piskerniku po Br.·BI. van der Maarelu Ellenbergu po Ellenbergu 
1 0 1 Fagus sylvafica 3 5 9 5 x 
2 0 3 Fagus sylvatica r + 1 5 x 
3 0 1 Abies alba 1 2 3 x x 
1 
4 03 Abies alba r + 1 x )( 
5 G Fagus sylvatica 5 s 9 s x 
6 G Acer pseudoplatanus e r 1 6 x 
7 G Daphne mezereum e r 1 5 7 
8 G Dryopteris dilatata e r 1 6 )( 
9 G Rosa pendu/ina r + 1 5 7 
10 z Allium ursinum 5 5 9 6 7 
11 z Oxalis acetosella 1 2 3 5 4 
12 z Galium odoratum 1 2 3 
1 
5 
1 
6 
13 z Polygon~tum verticilatum x 1 2 5 4 1 
14 z Paris quadrifolia x 1 2 
1 
6 7 
15 z Dryopteris fi/ix-mas x 1 2 
1 
s 5 
16 z Cardamine trifolia x 1 2 6 8 
17 z Athyrium filix-femina 
1 
x 
1 
1 2 7 x 
18 z Anemone nemorosa 
1 
x 
1 
1 2 s )( 
19 z Senecio fuchsii x 1 2 5 x: 
20 z Dentaria enneaphyl/os x 1 2 s L 7 
21 z Omphalodes verna x 1 
1 
2 5 7 
22 z Lamiastrum galeobdolon + + 1 5 
1 
7 
23 z Actea spicata f + 1 
1 
5 
1 
6 
1 
24 z Hordelymus europaeus + + 1 1 5 7 
25 z Mercurialis pernnis r + 1 x 8 
26 z Dentaria bulbifera + + 1 
1 
s 7 
27 z Euphorbia camiolica r + 1 5* S* 
28 z Symphytum tuberosum e 
1 
r 1 6 7 
29 z Aremonia agrimonioides e 
1 
r 1 s 8 
30 z All.ium victoria/is e 
1 
r 11 5 6 
5,4 6,4 
Opomba: * lndikacijske vrednosti za kranjski mleček (Euphorbia carniolica Jacq.) so preračunane s S·stopenjske 
Landoltove skale (1977) na 9-stopenjsko skalo po Ellenbergu in sod. (1991) . 
318 GozdV 57 (1999) 7-8 
Kutnar, L. . Eleršek, L. : Nekatere vrste iz družine lilijevk (Liliaceae) in njihov indikatorski pomen 
Ocene so dovolj dober približek stanja v pragozdu Krokar, katerega vege-
tacijo uvrščamo v Abieti-Fagetum dinaricum Treg . 57 omphalodetosum (novo 
ime Omphalodo-Fagetum Mar. et al. 93) (Gozdni rezervati v Sloveniji, 1 980). 
Popis je bil narejen v jelovo-bukovem gozdu na nadmorski višini okoli 
1.150 metrov. Ploskev leži na terenu z nagibom 15° in z jugovzhodno 
ekspozicijo (HOČEVAR /BATIČ /PISKERNIK /MARTINČIČ 1995) . Gozd 
raste na rjavih pokarbonatnih tleh (Gozdni rezervati v Sloveniji , 1 980). 
Fitoindikacijska analiza rastišča na Bojancih v Beli krajini (SMOLE 1 992), 
na katerem se pojavlja tudi šmarn ica (Convallaria maja/is) , je bila izvedena 
po isti metodologiji kot predhodna. 
Srednja tehtana indikacij ska vrednost (preglednica 3) nakazuje povpreč­
ne vlažnostne razmere in nekoliko nadpovprečno kislost tal. lndikacijska 
vrednost za vlažnost nakazuje sveža tla. Druga indikacijska vrednost pa 
kaže na zmerno kislo do rahlo kislo reakcijo tal. 
Zap. Plast Rastlinska vrsta Ocena po Modifikacija po 
št. Br.-81. van der Maarelu 
1 D Quercus petraea 4 
1 
7 
2 D Fagus sylvatica 
1 
1 
1 
2 
3 G Corylus ave/lana 1 2 
4 G Frangu/a afnus 1 2 
5 G Tilia cordata 1 2 
6 G Fraxinus ornus 1 2 
7 G Prunus avium 1 2 
8 G Fagus sylvatica + 1 
9 G Acer pseudoplatanus + 1 
10 G Comus mas + 1 
11 G Sorbus formina/is + 1 
12 G Crataegus monogyna + 
1 
1 
13 z Epimedium alpinum 
1 
2 3 
14 z Pteridium aquilinum 2 3 
15 z Quercus petraea 
1 
2 3 
16 z Convallaria maja/is 
1 
1 2 
17 z Molinia arundinacea 1 2 
18 z Melampyrum pratense 1 2 
19 z Galium sylvaticum + 1 
20 z Cory/us ave/lana + 1 
21 z Gentiana ascfepiadea + 
1 
1 
22 z Mefittis melissophyllum + 1 
23 z Hieracium ·sylvaticum + 1 
24 M Pofytrichum formosum + 
1 
1 
25 M Carpinus betufus 
1 
+ 1 
26 M 
1 
Fraxinus omus + 1 
27 M Hieracium umbellatum + 1 
28 M Festuca gigantea J + 1 
4,9 
1 
1 
1 
1 
1 
Preglednica 3: Analiza vlažnost-
nih razmer in reakcije tal na osnovi 
popisa vegetacije na Bojancih 
(SMOLE 1992) in uporabe indika-
cijskih vrednosti (ELLENBERG et 
al. 1991) 
Vlažnost po Reakcija tal 
Ellenbergu po Ellenbergu 
5 x 
s x 
x x 
8 4 
5 )( 
3 8 
5 7 
5 x 
6 x 
4 
1 
8 
4 
1 
7 
4 8 
5* 4* 
1 
5 3 
5 x 
4 )( 
x x 
5 3 
5 
1 
6 
x x 
6 7 
4 1 6 
5 5 
s 6 
1 
)( )( 1 
3 8 
4 4 
7 6 
5,4 
Opomba:* lndikacijske vrednosti za alpski vimček (Epimedium alpinum L.) so preračunane s S-stopenjske Landoltove 
skale (1977) na 9-stopenjsko skalo po Ellenbergu in sod. (1991) . 
GozdV 57 (1999) 7-8 319 
Kutnar, L., Eleršek, L.: Nekatere vrste iz družine lilijevk (Liliaceae) in njihov ind ikatorski pomen 
Slika 4: Dvolistna senčica (Maianlhe-
mum bifolium) (Foto: Lado Eleršek) 
Slika 5: Širokolistna lobodika (Ruscus hypog/osum) (Foto: Lado Kutnar) 
Analiza popisa po Koširju (1992) s pomočjo izpopolnjene računalniške 
aplikacije (1998) je pokazala, da 29 % rastlin nakazuje slabo kislo, 12 % 
zmerno kislo in 52 % kislo reakcijo tal. Analiza vlažnostnih razmer je 
pokazala sveža tla pri 43 %, zmerno suha pa pri 33% rastlin. Večina rastlin 
kaže na relativno globoka tla. Na globino tal nad 1 meter kaže 22% rastlin, 
skoraj 50% rastlin pa kaže na globino tal med 30 in 100 centimetri. 
Slika 6: Rumena pasja čebula (Gagea lutea) (Foto: Lado 
Eleršek) 
Slika 7: Čemaž (A/Iium ursinum) (Foto: Lado Eleršek} 
320 GozdV 57 (1999) 7-8 
Kutnar. L. . Eleršek , L. : Nekatere vrste iz družine lilijevk (Uiiaceae) in njihov Indikatorski pomen 
Ocena razmer se dobro ujema z dejanskimi razmerami, saj popis pred-
stavlja enodobni gradnov gozd s podstojno bukvijo na globokih spranih 
pokarbonatnih tleh na nanosih (SMOLE 1992). Gozd lahko uvrstimo v 
asociacija Querco-Fagetum Košir 62 (novo ime Hedero-Fagetum Košir 94 ), 
var. geogr. Epimedium alpinum. 
4 ZAKLJUČEK 
Na večino v prispevku predstavljenih vrst iz družine lilijevk nas opozarja 
že njihov lep izgled (npr. zlati klobuk, salomonov pečat. .. ), njihova poseb-
nost v zgradbi (širokolistna lobodika), njihov prijeten vonj (šmarnica) ali 
pa njihov nekoliko neprijeten, česnov vonj (čemaž, vanež). Ko jih srečamo 
na določenem rastišču, lahko ugotovimo, da na njihovo prisotnost vpliva 
množica dejavnikov, ki predstavljajo ustrezne življenjske pogoje posamezni 
rastlini. Za večino obravnavanih lilijevk lahko ugotovimo, da se izogibajo 
ekstremnejšim razmeram. Običajno imajo mezofilnejši značaj, zato pogosto 
rastejo v naših bukovih gozdovih. 
VIRI 
ELLENBERG, H. 1 WEBER, E. H. 1 DOLL, R. 1 WIRTH, V. 1 WERNER, W 1 PAULISSEN, D., 1991. Zeigerwerte von 
Pflanzen in Mitteleuropa.- Scripta Geobotanika. 18, Erich Goltze Kg, Gbttingen, 248 s. 
HOČEVAR, S.: BATIČ, F. 1 PISKERNIK, M. 1 MARTINČIČ, A., 1995. Glive v pragozdovih Slovenije, 111. Dinarski gorski 
pragozdovi na Kočevskem in v Trnovskem gozdu.- Gozdarski inštitut Slovenije, Strokovna in znanstvena dela, 117, 
Ljubljana, 320 s. 
KOŠIR, Ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja fitocenoz.- Ministrstvo 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljal)a, 58 s. 
KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije.- Zveza 
gozdarskih društev Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 149 s. 
KUTNAR, L., 1995. Rastlina- rezultat rastiščnih dejavnikov.- Gozdarski vestnik, 53 (7-8), s. 322-330. 
KUTNAR, L., 1997. Primerjava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišč na primeru Landolta (1977). 
E!lenberga in sod. (1991) in Koširja (1992).- Magistrsko delo, BF Oddelek za biologijo, Ljubljana, 125 s. 
KUTNAR. L. 1 ELERŠEK, L., 1998. Nekatere vrste iz družine križnic (Brassicaceae) in njihov indikatorski pomen.-
Gozd~rski vestnik 56 (3), s. 149-156. 
LANDOLT, E., 1977. Okologische Zeigerwerte zur Schweizer Flora.- Geobotanischen Institut der Eidg . Techn. 
Hochschule, 64. Heft , Zurich, 208 s. 
MARINČEK, L .. 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Delavska enotnost, Ljubljana. 153 s. 
SCHMIDT, W., 1995. Waldbodenpflanzen als Bioindikatoren niedersachischer Naturwalder.- Forstarchiv- Themenheft 
66 (4), S. 150- 158. 
SCHONHAR, S., 1993. Die Waldbodenvegetation als Standortsweiser.- Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 164 (9/ 
10), Frankfurt am Main, s. 173- 180. 
SMOLE, 1., 1992. Fitocenološki popis - Bojanci, Bela krajina- ploskev za ekološke raziskave, rokopis 
SUŠNIK, F. 1984. Uliaceae.- V: MARTINČIČ, A. 1 SUŠNIK, F., (eds.) . Mala flora Slovenije.- DZS. Ljubljana, 793 s. 
THIMONIER, A. 1 DUPOUEY, J. L. 1 BOST, F. 1 BECKER. M., 1994. Simultaneous Eutrophication and Acidificalion of 
a Forest Ecosystem in Nort-East France.- New Phytologist, 126, s. 533-539. · 
THIMONIER, A. 1 DU POUEY, J. L. 1 TIM BAL, J., 1992. Flori s tie Changes in the Herb-layer Vegetation of a Deciduous 
Forest in the Lorraine Plain under the Influence of Atmospheric Deposition .- Elsevier Science Publishers B. V., 
Forest Ecology and Management, 55, Amsterdam, s. 149-167. 
TRPIN, D. 1 VREŠ, 8., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice .- ZRC SAZU, Biološki inštitut, Ljubljana, 
143 s. 
Gozdni rezervati v Sloveniji.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 1980, 414 s. 
GozdV 57 (1999) 7-8 321