Poštnina plačana v gotovini.
w
I
V Ljubljani, 10. marca 1938. — Leto XI. — Št. 11.
GLASILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
227!
Po volitvah obratnih zaupnikov:
»V zadnji »Delavski pravici« smo objavili število naših delavskih zaupnikov, izvoljenih za leto 1938. — V zadnjem času je pa število naraslo za 12. Na novo so bili delavski zaupniki izvoljeni v teh podjetjih: Kartonaža Benčina in drug (3), mestni vodovod v Mariboru (1), Ribič Ivan, mlin in oljarna, Cezanjevci Pri Ljutomeru (1), kamnolom Bi-rolla, Zapodje nad Kresnicami (3), Kranjska industrijska družba na Jesenicah in Javorniku (3), Beer-Hribernik, Tacen (1). _ S tem je število ^ naših delavskih zaupnikov v zadnjem tednu naraslo od 215 na 227, prirastek od lanskega leta pa na 52. — Ko bodo zaključeni vsi izidi, bomo objavili tudi seznam zaupnikov ostalih organizacij.
Spoznanje
Vdor nacistov v Avstrijo je zelo presenetil sedanje vodilne kroge v Avstriji. Ta vdor pa dokazal je nazorno, da niso imeli med prebivalstvom tistega zaupanja, kakor bi kdo mislil, če bi sodil razmere po zunanjem videzu. Vdor pa dokazuje tudi, da je bila dosedanja politika slaba. Zlasti pa, da se bridko maščuje, če hoče kdo delati nasilje v imenu krščanstva.
Bil je čas, ko bi se mogel razvoj v Avstriji drugače usmeriti. Da se ni, je zasluga kapitalistično usmerjenih katoliških krogov. Ti krogi so rajši iskali zvezo s heimwehrov-ci in drugimi zavezniki kapitalistične družbe, namesto z zavednim delavstvom, ki je predstavljalo svoječasno skoro gotovo najmočnejše poroštvo za samostojnost in demokracijo Avstrije. Seveda bi moral sporazum z zavednim delavstvom prinesti mansikako izpre-membo v gospodarskem in socialnem pogledu v breme kapitalističnih slojev. Zato tak strah pred tem sporazumom.
Razvoj dogodkov v Avstriji pa dokazuje tudi to, da imamo mi popolnoma prav, če smo proglasili svoje gibanje za samostojno in neodvisno. Kajti le na tak način je mogoče obvarovati krščansko usmerjeno delavstvo, da ne bi bilo vpre-ženo v voz meščanske politike in da ne bi moralo celo sodelovati pri akcijah, ki hi bile njemu samemu kvarne.
Krščansko delavstvo ni bilo svobodno niti v Nemčiji niti v Avstriji, ker mu je politična stranka onemogočila vsako samostojno in delavsko usmeritev. V Nemčiji je
Delavstvo je sodilo!
Bolj ko kdaj poprej je delavstvo letos pričakovalo izidov volitev obratnih zaupnikov. Ne toliko zaradi važnosti obratnih zaupnikov, saj vemo, da ta institucija danes nima prave moči, ker zaupniki nimajo zadostnega varstva in vpliva pri urejanju delavskih razmer. — Mnogo bolj je pa delavstvo pričakovalo izida letošnjih volitev, ker se je volilni boj prenesel popolnoma na nedelavsko početje. Prvič so letos z vsem zaletom nastopili tisti, ki hočejo čimprej izbrisati Jugoslovansko strokovno zvezo iz seznama strokovnih organizacij, demoralizirati njeno članstvo in ga zavesti na stranske poti. Napori, da bi se j SZ razbila, so se v zadnjem letu pomnožili na naj višjo mero. Tako imenovani »samakrščanski« ljudje so porabljali vsa, tudi najbolj nekrščanska sredstva, izvajali pritisk, grozili in zmerjali, da bi omajali vrste krščansko socialističnega delavstva. Največje upe so polagali na volitve obratnih zaupnikov ter na nje osredili vsa obilna sredstva, ki jih danes imajo. Pred volitvami so v imenu katoliške »pravovernosti« proglasili neizprosen boj proti JSZ na vsej črti. Krščansko socialistično delavstvo je doživljalo pravo gverilsko vojno. Iz slehernega društva, krožka ali omizja, kjerkoli se je vgnezdil kak »pra-vovernež«, smo doživljali skrite napade, grda obrekovanja, vendar vse to tako previdno, da nikogar ni bilo mogoče prijeti za ušesa.
Končno so prišli težko pričakovani dnevi volitev. Krščansko socialistično delavstvo je šlo na. volitve brez shodov in množice letakov, mirno in samozavestno, kakor to more le močno zavedno in do korenin demokratično gibanje.
Izid volitev je celo nas same presenetil. Vedeli smo sicer, da bodo naše postojanke ostale nedotaknjene, pričakovali pa smo, da velika gonja proti nam ne bo ostala čisto
brez nasledkov. Toda naše zavedno delavstvo je prekosilo celo to naše zaupanje v trdnost krščansko socialističnega gibanja in podrlo velike upe, ki so jih gojili naši nasprotniki.
Kljub vsemu pritisku in razbijanju je JSZ porasla za nad 50 zaupnikov, to je najmanj za toliko, kolikor jih je dobila »pravoverna« ZZD. Niti ena naša dosedanja postojanka ni bila oškodovana. Tri zaupnike je ZZD dobila edino v Mariboru v tovarni Ehrlich, kjer smo pa tudi mi letos prvič nastopili. Tam delavstvo v celoti še ni znalo trezno presojati in je nasedalo demagoški agitaciji in velikim volilnim obljubam.
Najvažnejša naša postojanka, na katero so nasprotniki osredili tudi vse sile, da bi jo uničili, so Jesenice. ZŽD je na Jesenicah spravila v službo stotine delavcev in računala na tisoč glasov. In sodba delavstva: ZZD je dobila 275 glasov, dočim jih je dobila JSZ 719, to je blizu 300 več, kakor lani. JSZ je napredovala za več glasov, kakor so jih dobili zelenci. Kdor pozna sedanje razmere na Jesenicah, si šele lahko predstavlja, kaj to pomeni.
Kakšen je torej letošnji izid volitev? Poudariti moramo predvsem dvoje:
1. Jugoslovanska strokovna zveza je izšla iz volivnega boja neomade-ževana z zeleno barvo. Niti ena naša skupina ni izgubila ne enega glasu na korist zelenim; nasprotno, kjerkoli so zelenci od lani imeli svoje zaupnike obenem z JSZ, so jih letos izgubili.
2. Jugoslovanska strokovna zveza je porasla za več zaupnikov, kakor so jih zelenci sploh dobili.
In končni zaključek: Ni nam treba dokazovanja in prepričevanja — že same suhe in preproste številke dokazujejo uspehe, ki jih žanje ražbijaško gibanje' proti JSZ. Ves vihar in vsi vetrovi, ki so brili okrog naših ušes, so imeli samo ta učinek, da so nas še bolj utrdili. Krščansko socialistično delavstvo je s temi suhimi številkami, bolj učinkovito in krepko dokazalo svojo trdnost, kakor bi to moglo s čemerkoli.
Gospodje uradniki, uredniki, ravnatelji, svetniki in »delavski prijatelji«, ki se zbirate, da bi uničili Krekovo Jugoslovansko strokovno zvezo, ali vam je to zadosti, ali hočete še večjih dokazov, da je vaše delo zastonj in vaši naklepi brez haska?
Če hočete, vam krščansko socialistično delavstvo preskrbi še novih dokazov!
Volitve na Jesenicah
Dne 4. marca so se izvršile na Jesenicah pri KID volitve obratnih zaupnikov, kjer so vložile kandidatne liste štiri organizacije: JSZ, SMRJ, NSZ in ZZD. Volilna agitacija je Ibila na višku, izdalo se je okoli 80.000 letakov, na vsakega delavca približno 23, kar dokazuje, kakšno važmost so vse organizacije polagale na te zaupnilške volitve. Skupini JSZ na Jesnicah in na Javorniku sta izdali strogo objektivni tekst letaka brez kakršnegakoli napada. Vendar nas je ZZD takoj s prvim letakom napadla, seveda samo nas, dočim proti Narodni strokovni zvezi ni bilo besedice. Drugi letak ZZD je bil po svoji vsebini umazan, poln laži
moralo na ukaz meščanske politike glasovati za to, da je prišel narodni socializem na oblast po zakonitem potu, v Avstrija je moralo na ukaz politike n as topa ti za meščanstvo proti veliki večini delavstva.
Življenje je najboljši barometer za to, če je kako gibanje pravilno in zdravo. In prav življenje dokazuje in potrjuje naše geslo, da moramo v boju za pravičnost iskati sodelovanja s tistimi, ki so zatirani in pravičnosti potrebni in za ka-
tere je pravičnost naravnost pogoj za eksistenco.
Do tega prepričanja je prišlo sedaj tudi delavstvo v Avstriji. Mi se tega spoznanja zelo veselimo. Sicer je mogoče že zelo pozno, vendar prepozno še ne. Upamo, da bo rodilo to spoznanje velike uspehe, da bo delavstvo in sploh delovno ljudstvo v Avstriji dvignilo duhovno, moralno ter ga tudi okrepilo v boju za neodvisnost, svobodo in demokracijo.
proti naši skutpini in poln hvale za bivšega funkcionarja Gaserja. Vendar naše članstvo dobro pozna preteklost, zato taki iletaki niso imeli nobenega učinka, kvečjemu so nals spomnili na takratne čase. Pojavili so se tudi letaki, ki so jih dobivali po pošti samo člani levega krila SMRJ s pozivom, naj se volitev ne udeleže. Kdo je podtaknil letak, ni težko ugotoviti. Posledica pa je bila, da so odpuščeni zaupniki izdali letak .s svojimi podpisi ter pozvali delavstvo na volitve z načelom, da je treba varovati čast rdeče barve.
Volitve so potekle v lepem miru, udeležba je bila nad 90%. JSZ je porasla za blizu 300 glasov in je obdržala tri zaupnike, SMRJ je pridobil 100 glasov in 8 zaupnikov, NSZ je pridobila 400 glasov iin 4 zaupnike. Količnik je bil 214 glasov tor je bilo izvoljenih s količnikom 14 zaupnikov, zadnja dva z ostankom sta dobili NSZ in SMRJ.
Glasov so dobile posamezne orgaini-JSZ 719, SMRJ 1609, NSZ 828, /JAj 275.
S0. .računali na drugačen izid, i iS 'sv<l>Jlmi 500 napisanimi glasovi je bila zelo poparjena, ker ni vedela, kam so se izgubili. Tudi NSZ je imela lepo račune im to zaradi posebnih ugodnosti, ki jih ima pri podjetju.
JSZ pa je ostala in veliko pridobila na moči ter pokazala čisto sliko disciplinirane organizacije.
2 — Št. 11 — 1938
DELAVSKA PRAVICA
nalili
Iz Prlekije
Ljutomer. Zadnji čas postaja med našim delavstvom, 'ki je zaposleno v različnih podjetjih, veliko zanimanje za JSZ. Saj je že skrajni čas, da se organiziramo. Nikjer mi pravega roda ne pri- delu, še manj pa pri plači. Prvi so uvideli stavbinci, da je le v strokovni organizaciji vsa moč in edina pomoč, sed^j prihajajo še drugi. Zato se vrši v nedel jo 20. marca Ob K) sestanek ljutomerskega delavstva v posebnem prostoru gostilne Strosser v Ljutomeru. Pridite vsi! O delavski zakonodaji in o važnosti strokovne organizacije bo govoril tov. Peter Rozman.
Cezanjevci pri Ljutomeru. Dne 1. februarja so se kršila pogajanja za delovno pogodlbo pri podjetju Ivan Rifbič im sin, mlin, oljarna in žaga. Sila neurejenih delovnih razmer, zlasti pa še prenizke mezde so delavstvo privedle, da se je organiziralo in zahtevalo po tej poti svoje pravice. Za JSZ je bil na pogajanjih tov. Rozman Peter iz Maribora. Pogodba je bila za delavstvo ugodno zaključena. Mezda je urejena tako, da dobe delavci v mlinu mesečne plače 500 din. Redni delovni čas se je določil na II ur. Kot odškodnino za nadurno delo dobe ti delavci hrano in stanovanje. Delo nad lit ur se plača po 4.50 din na uro. V oljarni' se je določila mezda 21 din za 11 urni delovni čas, tudi s popolno prehrano im stanovanjem. Preddelavec dolbi 26 din na dan. Za višje število uir se plača po 4 din za vsako uro. Na žagi dobi žagar mesečno 400 din, vso h rano in stanovanje, od vsakega sežaganega debla pa še 1 din nagrade. Pri nočnem delu dobe delavci še posebno hrano. Domači kruh je vsem delavcem vedno, tudi med delovnim časom na razpolago v poljubni množini. Postavil se je tudi obratni zaupnik za delavstvo. V ostalem se je podjetje obvezalo izvajati vse zakonite predpise. Delavci so s to pogodbo zadovoljni, saj se je prav v pogledu mezd, ki so bile prej komaj 10—12 din za 14 in colo 16 urni delovni čas, doisegel velikanski korak k izboljšanju. To naj l»o za zgled visom, kaj zmore strokovna organizacija in kako se dinarji, žrtvovani za članarino, potem vračajo tisočero. Besede mičejo, zgledi vlečejo: torej vsi in povsod v organizacijo!
Ljutomer. V nedeljo 20. marca se vrši točno ob 8 redni občni zbor skupine viničarjev v dvorani Katoliškega doma. Dnevni red: poročilo odbora in nadzorstva, volitve, predlogi in sklepi. Občni zbor obišče naš tovariš Rozman Peter, ki bo imel ipri tej priliki tudi redavanje o viničarskem vprašanju, ovariši, držite se točnosti!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Na praznik sv. Jožefa po rani sv. maši se vrši v društveni dvorani redini občni zbor naše viničarske skupine. Dnevni rod kot običajno. Na občni zbor pride naš nekdanji 'dolgoletni predsednik tov. Rozman Peter, iki bo imel tudi važno predavanje o .minimalnih mezdah in zavarovanju viničarjev. Tovariši, pridite v obilnem številu!
Celje
Ljubljanska drama je igrala predzadnji teden v gledališču »Belo bolezen«. Napisal je to delo češki pisatel j Čapek, ki je s to svojo ustvaritvijo dal vsemu svetu čisto in nepopačeno stremljenje vseh ljudstev. Igra je naperjena predvsem proti vojni-, proti militarizmu ter vsem nedemokratičnim stremljenjem. Del občinstva je z velikimi simpatijami sledil dejanjem na odru, ob nekaterih prizorih pa je prav krepko pritrjeval, s čimer je odkrito potrdil tendenco Čapkovega dela. »Bela bolezen« je v nekaterih državah pre-
fiovedana in tudi v Zagrebu so jo igra-i samo enkrat.
Zagorje
Delavska kulturna prireditev. — Na
pustno nedeljo, ko je prav gotovo polovica odrov v Sloveniji dajalo pustno kramo, je zagorska JSZ iskupno is KDM riredila odlično kulturno prireditev, a ne samo to, odlična je bila udeležba kakor izvajanje, ki je bilo nad povprečno višino. Spored je obsegal Fin-žgarjevo igro »Nova zapoved«, zborno deklamacijo, deklamacijo mlajšega tovariša, govor ter krstni nastop moškega pevskega zbora članov JSZ. Moški zbor, ki ga vodi z veliko ljubeznijo g. Slavko Mihelčič, je to pot prvič nastopil in pokazal predvsem tiste lastno-
sti, ki so že dokaz, da bo zbor krepko nadaljeval is pevsko umetnostjo, kajti za to mu ne manjka volje, ljubezni, redvsem pa ne pevskega strokovnj-a-a, ki je že s prvim nastopom vnel zagorska srca. Ves ostali spored je bil v znamenju delavske kulture. Tov. Ju-roč, ki je imel idejni govor, je predvsem poudaril, da ima delavstvo danes pravico do samostojnih kulturnih nastopov in da v tem pogledu ne rabi nobenih pokroviteljev. Naša delavska kultura je že z;»radi tega pristna, ker izvira iz živega ljudskega življenja, ki pa brez nadaljnjega rabi najprej sredstev za vsakdanje življenje, iz katerega šele more rasti vse drugo, kar imenujemo kulturo. In talko je videlo zagorsko občinstvo na odru žive potrebe, kakor zahteve širokih slojev. Hvale vredna je taka kulturna prireditev, hvale vredna, če pride iz vrst delavstva in to še na pustno nedeljo! Zagonski člani iin tisti, ki .so z velikim razumevanjem pomagali in to kot inte-ligenti, so lahko ponosni na uspeh, pa tudi »Slovenec« v svojem poročilu kar lahko brez skrbi reče, da je to prireditev Jugoslovanske strokovne zveze, kajti po branju sobotnega naznanila bi človek lahko sklepal, da ga je sram povedati, da to priredijo rudarji, člani JSZ. — Zagorskim članom pa: le tako naprej!
Maribor
Umrl je -naš stari član Želj Anton, usJužban pri Mestni občini. Pogreba se je udeležil za s t rokovno organizacijo predsednik ekspoziture M. Kores. V imenu organizacije izrekamo njegovi družini naše sožalje. Naj v miru počiva!
Kranj
Na praznik sv. Jožefa proslavimo, kakor vsako leto, svoj delavski praznik. Ob 8 gremo k Skupni maši, potem pa na zborovanje na »Staro pošto«, kjer bosta govorila tovariša Peter Lombardo in Jožko Jurač. — Delavci, pokažimo s svojo udeležbo, da se ne uklonimo pred nobenim viharjem, ki je zadnje čase tudi pri nas začel precej krepko pihati. Ta dan naj bo za nas praznik naše delavske zavednosti in neomahljivosti!
Umazana gonja. Zadnji »Gorenjec« si je spet dovolil umazan n^pad na JSZ. Pripoveduje, da je neki .naš član
Telefon Jugoslovanske strokovne zveze ter uprave in uredništva „Dalavske Pravice" je 49-48.
V nedeljo 27. februarja se je vršil občni Zbor tekstilnega delavstva škofjeloške predilnice. Občni Zbor je vodila tovarišica Kovač Minika. V imenu oblačilne skupine je pozdravil občni zbor tovariš Pintar, :ki je mod drugim izvajal sledeče: 'Delavstvo Oblačilne skupine vam želi, da bi z vztrajnostjo in borbenostjo dosegli vse, kar si želite, obenem pa, da bi s pravim krščanstvom pomagali po svojih močeh ustvarjati nov, bolj pravičen družaben red. Mi krščanski socialisti se zavedamo, da imamo tudi kot Slovenci pred seboj velike naloge. Naša matica JSZ vrši v Sloveniji poslaništvo, kakršnega ni pred njo vršil še nihče. Naj nas ne moti razno predbacivanje in intrigi-ranje; bodite vztrajni, zavedni in borbeni, na vse intrige odgovorite z delam. — Zastopnik centrale tov. Pestot-nik je v svojem temperamentnem govoru pokazal smernice delavstvu in bodočemu odboru. Zlasti je poudarjal, da mora delavstvo podpirati odbor, ki ima v bodočnosti nalogo, da vzgaja delavstvo za enotnost in solidarnost in da doseže uveljavljenje obstoječe kolektivne pogodbe in obratnih zaupnikov. Pokazal nam je edino pravo in rešilno pot, da se delavstvo udejstvuje in vzgaja v stanovskih vprašanjih. Govor tovariša Pestotnika je nagradilo delavstvo z odobravanjem. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni sledeči: predsednik Šubic Andrej, podpredsednik Kržišnik Anton, tajnica Kovač Minka, blagajničarka Guzelj Zofka, odborniki Nartnik Franc, Hribernik Franc, Bernik Franc, gospodar Bertoncelj Jože. Nadzorni odbor: Šubic Pepca, Kovač Zorko, Končan Marica. —
izjavil, da ga vera nič ne briga, da je vseeno, ali veruješ v Boga ali vola — in po vsem tem obsoja celotno organizacijo. Pozivamo »Gorenjca«, da objavi ime tega človeka. Ne verjamemo namreč, da bi imeli koga med seboj, ki bi bil zmožen takih izjav. Če je res, kar »Gorenjec« pripoveduje, bomo takega človeka prvi dan vrgli iz svojih vrst. Če pa »Gorenjec« tega ne stori, bo to obrekovanje le dokaz moralne stopnje njegovega kroga.
Jesenice
Bratovska skladnica. Za mesec marec 1958 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedel jah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 6. marca dr. Keržan Bartol, 13. marca dr. Čeh Milan, 19.. marca dr. Keržun Bartol, 20. marca dr. Čeh Milan, 27. marca dr. Keržan Bartol.
Laško
Prireditev. V nedeljo 20. marca ob 3 popoldne priredita skupini JSZ in KDM v nadlžupnijislki dvorani v Laškem akademijo s sledečim sporedom: 1. Uvodna beseda, govori Lešnik Alojzij. 2. Delo, izvor isreče in blagostanja (recitacija). 3. Naš praznik, govori' Srečko Žumer iz Ljubljane. 4. Nova zapoved, igra, spisal F. S. Finžgar. — Tovariši in tovarišice, to bo nalš dan, zato pridite!
Dobrova
Dne 17. februarja se je na opekarni »Opeka« pripetila huda nesreča. Našega tovariša Albrechta Karla, stanujočega na Vrhovcih, je plašit ilovice zasula do pasu. Težlko ranjenega je rešilni avto odpeljal v bolnico. Bog daj, da bii kmalu okreval iin zapustil bolniško posteljo in kmalu spet pričel z marljivim delom za dom, ki ga je komaj pred letom zgradil.
Žiri
Prireditev. Na praznik sv. Jožefa bo priredila naša skupina v Društvenem domu svojo vsakoletno prireditev s.sledečim sporedom:	1.	Deklamacija.	2.
Govor (tov. J. Pestotnik). 3. Nova zapoved, socialna drama v 2 dejanjih.
4.	Kolajna, burka v 1 dejanju. — vabimo k obilni udeležbi.
Kljub vedneinu opominjanju, naj člani skupine bolj točno plačujejo članarino', jih je nekaj, ki mislijo, da mora skupinski blagajnik prositi iin moledovati za tistega kovača ves mesec, preden se odloči jo in mu ga izroče. Prosimo tudi v tem pogledu več zavednosti in skupnosti. Vsak maj po možnosti plača članarino vsaj do 15. v mesecu, da se potem zaključi mesečni obračun.
Po izvršenih volitvah je tovarišica zaključila občni zbor, :ki nam je porok, da se tekstilno delavstvo prebuja in bo šlo z novimi močmi na delo.
Slovenska Bistrica
V nedeljo 27. februarja se je vršil redni občni zbor naše skupine. Udeležba bi bila sicer lahko boljša, ko bi se delavci zavedali svojih dolžnosti do organizacije. Občni zbor je vodil predsednik Špes, centralo JSZ pa je zastopal predsednik ekspoziture v Mariboru tov. Kores. — Iz predsednikove poročila smo razvideli, da je Skupina imela slkoraj vsak mesec po eno sejo. Sestankov je bilo skupa j išest. Skupina je imela preko ekspoziture v Mariboru stalen stik s centralo. Blagajniško poročilo pa je izkazalo, da je v preteklem letu članarina nekoliko padla, to
E a zaradi nerodne zaposlitve. Po odo-ritvi poročil je povzel besedo tov. Kores, ki nam je v lepih besedah pojasnil pomen delavske skupnosti in pa veliko važnost občnih zborov posameznih skupin. Na občnih Zborih iimačlan-stvo pravico in možnost, da izreka polivalo ali pa grajo za svoje odbore. Članstvo iima priliko, da iz svoje srede izbere najboljše može, katerim bo zaupalo svojo usodo. Zato je potrebno, da smo pri izbiri odbornikov natančni in previdni, ker le tako je možno, da si postavimo res poštene in agilne odbornike, ki lahko dvigajo naš pokret. — V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Špes Anton, podpreds. Tramška Hinko, tajnik Vengust Jože, blagajnik Jubard in odbornik Karenčin. — Upamo, da bomo glede zaposlitve v tem letu imeli več sreče in s tem nam bo tudi dana možnost, da bomo v redu plačevali članarino.
Obisk iz internacionale
Konec marca pride v Ljubljano generalni tajnik krščanske strokovne internacionale Serra-rens. Ob tej priliki bomo priredili poseben spored, ki ga bomo še objavili. Zadnjikrat je bil Ser-rarens v Ljubljani leta 1936. ob priliki kongresa krščansko socialistične delavske mladine.
Predlog za spremembo pravilnika bratovske skladnice
1. S § 50 novih pravil brat. s k latinice je odvzeta po neki dobi neza|>o-slenosti rudarjem pravica, da si ohranijo vsa pridobljena članska leta. če je n. pr. reduciran starejši rudar v 40. ali 45. letu starosti, se v današnjih prilikah lahko zgodi1, dla mu ne bo mogoče najti ponovnega zaposlenja v rudarski industriji. Po sedanjem tekstu bo mogoče rudarju ohraniti pridobljene pravice v primeru brezposelnosti le do 50. ali 55. leta starosti. V primeru, da rudar do te dobe ne pridobi pravice na rento, mu bodo propadle vse pravice. Pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani bi bilo tako prizadetih 957 bivših rudarjev.
2. S § 82 novih pravil brat. skladni-ce so okrnjene pridobljene pravice ne-zgodniim rantnikom, ki so jih že doslej uživali, posebno pa tistim, ki so postali invalidi. V celoti imamo okrog 300 takih ponesrečenih rudarjev. Smatramo, da bi. bilo treba glede § 82 upo-staviti prejšnje stanje. V primeru, da to nikakor ne bi bilo mogoče, pa naj bi obveljalo, dla vsi tisti, Iki so prejemali invalidnino pred letom 1938, ohranijo to pridobljeno pravico še nadal je.
Poleg tega po novih pravilih bratovske skladnice nameščencem niso priznane pridobljene pravice, kar je posebnost v naši zakonodaji. Nova pragmatika v glavnem uvaja išolsko kvalifikacijo, poleg tega pa ne računa dovolj s stvarno sposobnostjo in pridobljenimi pravicami. Tn:ko 'Imamo n. pr. slučaj, da bi moral biti plačan direktor kot pomožna delovna moč drugega reda im da bi se mu morala plača skoraj prepoloviti. Smatramo, da bi bilo potreb mo tudi glede tega vzpostaviti prejšnje stanje.
Vse te krivice bi se mogle popraviti samo na ta nučin, da bi se z amand-mani novega finančnega zakona dolbla takojšnja pooblastila:
1. da se is finančnim zakonom za leto 1938-39 popravi krivica, ki .se je zgodila rudarskemu delavstvu, predlagamo sledečo .odredbo za uvrstitev v "finančni zakon: »V pravilih bratovske skladnice z dine 30. 12. 1937 se razveljavljajo: a) odstavek 5 § 82, ter b) v š 50 lit. 3 zadn ji odstavek, ki se glasi: na ta inačin more član varovati svoje pravice, plačujoč pristojbino za tretjino časa svojega vračunljiivega članstva, katerega želi varovati, a v posebno utemeljenih primerih more glavni upravni odbor reduciranim delavcem podaljšati ta rok na polovico tega časa.«
2. Za nameščence bratovskih sklad-nic naj se s predhodnimi odnosno pre-vedbemimi odredbami zagotovi obvarovanje vseh doslej pridobljenih pravic, tako glede plač, položaja kakor tudi pokojnin.
*
V gornji zadevi je šla 8. februarja v Belgrnd delegacija II. skupine rudarske zadruge. Po ministrstvih so jo potrpežljivo poslušali in vse obljubili, vendar pa zgleda, da uspehov ne bo. Treba se bo še nadalje boriti!
Delavska tiskarna
1. Zadružniki, ki smo jim poslali opo-mine_ za plačilo zapadlih deležev, naj takoj nakažejo ,po položnici, kolikor jim je mogoče.
2. Strokovne skupine JSZ naj pristopijo kot članice :k zadrugi, če mogoče z več deleži.
3. Vsaka skupina naj takoj določi zaupnika Delavske tiskarne, če ga še nima. Če kateri zaupnik ne more vršiti potrebnih poslov, naj predlaga, da skupinski odbor poišče drugega.
4. Dolžnost vseh zadružnikov ie, da pridobivajo še novih članov, da Ivo naša skupna zamisel čimorej postala koristna ustanova vsem članom.
5. Deleži morajo biti plačani v teku dveh let po pristopu.	Odbor.
Naše skupine polagajo račune
Škofja Loka
Pesek v našem čevlju
Od' slovenskega ‘kulturnega delavca na deželi smo prejeli ta sestavek, ki ga radi priobčujemo.
Kot »tar naročnik »Delavske pravice« — tega najboljlšega slovenskega delavskega lista — imam priliko stalno zasledovati gibanje in delo krščanskih socialistov, ikot vnet opazovalec socialnega življenja na Slovenskem sploh pa to delo tudi primerjati s sličnimi stremljenji drugih delavskih orgamiza-cij. Jugoslovanska strokovna zveza more biti mirne duše ponosna na svoja prizadevanja in uspehe, in da je od vseh naših najpomembnejša slovenska delavska organizacija, ni treba dokazovati. Stalino se drži iste linije. D očim so nje nasprotniki in idejni sovražniki na levi in desni palktirali in koketirali z najrazličnejšimi protiljiuMdmi in protinarodnimi pok reti. iščoč za sebe, spreminjajoč se kakor kameleon, kako trenutno korist, je organizacija kršč. socialističnega delavstva stala neomajno kot granit, braneč demokratska načela in svobodo slovenskega človeka in boreč se za boljiši kos kruha slovenskega proletariata. Ravno ta stalnost in neupogljivost načel in dela je ustvarila iz JSZ prvoboriteljico za .delavske pravice tudi daines, ko butajo od vseli strani nanjo valovi natolcevanja, obrekovanja in nekrščanskega zasramovanja. Ravno ta stalnost in neupogljivost prikazuje JSZ kot edino resno delavsko organizacijo.
Boleti mora človeka gonja, ki jo v imenu »pravovernosti« uprizarjajo v zadnjih letih neki krogi na našo edino
cansko delavsko organizacijo. Radi govore o »ločitvi duhov«, ki da je za , ,v™co zgodovinskega pomena in kot da gre rtu zares za nekakšno velepomembno »ločitev«, za ubogi sloven-
, v1Juroy odrešujočo. Smošnost vsega uboštva teli »duhov«, ki so se »ločili«, pa je v tem, da so se kakor maškara v preclpnstu našemili z najčudovitej-sirni frazami dio na j,svetejših verskih krilatic in se postavili v pozo neoma-dezevanega m neoporečnega moralista, otepajoč na vse strani, ugonabljajoč z ogn jeni in žveplom tiste, ki ne marajo njih prvenstva in vzvišenosti1 priznati in se jiim — edino pravilno — le nasmehujejo. Kot užaljene veličine uprizarjajo svoje >i>okrete« jin igrajo voditelje in generale, da je getnljivo. Dolga je bila doba vrenja v JSZ. Tn da se je vino izčistilo in se pozlatilo ter postalo lepo kot cekin, je po prirodni nujnosti čiščenja vrgla priroda iz mošta vso nepotrebno navlako in smetje — drugače niti ni mogoče! Čisto pri-rodno je tudi to, da kar odpade, je navadno še strupeno zraven — od tod so zato razumljivi besni iin strupeni napadi na JSZ tistih, ki so se pred par leti še zvesto pokoravali načelom te edine slovenske krščanske delavske organizacije ter vedrili pod njeno streho. Kar si včeraj priznaval in ljubil, danes preklinjaš —■ je pač tako, in Ibogve, če;mu so tudi takšni »indivi-dni« življenju našega naroda potrebni. Da pa o »ločitvi« ne moremo govoriti, je ob vsem tem na dlani, saj osebno nezadovoljstvo ter užaljenost še ne ustvarja ločitve duhov, ki bi pač morala biti globljega izvora. Kvečjemu bi lahko govorili o »pesku v čevlju«, ker kljub neznatnosti ovirajo s tehnično nadinočjo ti naši nasprotniki naše hotenje pri delu in prizadevanjih. Imamo torej opravka le še s peskam v čevljih.
To, kair daje človeku misliti, je metoda borbe. Priznamo vsakemu svoje, ker vsakdo ima končno pravico ustanavljati »pokrete«, izdajati časopise itd. Če se je tedaj našim »katoličanom« zaizdelo potrebno, ustanoviti posebno »delavsko« strokovno organizacijo, kateri so stavili na razpolago ves aparat in moč tega aparata (inteligenco, tiskana sredstva, moralno podporo), bodi jim! Morebiti ne vodo, kaj delajo, in bodo spregledali šele db spoznanju, kio bo prepozno. Priznamo tudi, da se je del »inteligence« zadnje čase iz vrst JSZ odstranil na drugi breg, kjer sije trenutno lepše sonce. Pustimo vsakemu, kair mu gre. Ne moremo, pa ostati ravnodušni ob farizejstvu teh »katoličanov«, da so le oni in samo oni, pravoverni iin edino vredni verniki Kristusove Cerkve.
Prilika o farizeju in cestninarju je pač večna. Povsod je kdaj na sporedu, pri nas trenutno aktualna danes, ko grme »pravoverni« na nas »brezverce« kot na najhujišega sovražnika krščanstva in katoliške Cerkve. Niti Krekova podoba jim ni dovolj lepa, da ne bi izza plota mahali po njej in s svojim neverjetnim pigmejstvom žalili njene-
ga spomina. To, nad čimer se je treba zgražati, je takšno lahkomiselno one-čaščanje vere in iigralčkanje z najglobljimi čustvi in svetinjami svojega bližnjega, ki radi lahko, ker mi človek v svojih osnovah nikdar dovolj trden, v zablodo. In ves napor tega odurnega farizejstva je takšna zabloda! Bog pomagaj, Bog pomagaj: kako so nekateri pri nas v tej ubogi dolini šentflorjanski daleč od prave pameti in kako so že enkrat potrebni višjega razsvetljenja!
A ko zahtevamo izpolnjevanje človeških dolžnosti na temelju krščanskih naukov ter njih oživotvorjenje v vseh panogah našega javnega in zasebnega življenja ne samo v delovnem ljudstvu, tudi pri tistih, ki nam režejo večje ali manjše kose kruha, je naša zahteva dovolj jasna. Tudi za delodajalce živi Bog! Svojemu članstvu nudimo versko oporo in versko vzgojo, smisel delavske organizacije pa je v naših neurejenih nesocialnih časih, ko strada na tisoče ljudi ne zaradi lenobe ali dela-mržnosti, kajpak boriti se za socialno pravico in boljiši materialni položaj. Prvenstveno je naloga delavske organizacije, četudi je krščanska, boriti se za izboijišanje življenja organiziranega delavstva, zakaj za versko povzdigo ljudstva (z njim tudi proletariata) je na razpolago dovolj samobitnih verskih organizacij in vse obsegajoča Cerkev sama.
Tisti, ki so se sredi socialnih bojev /mislili na neko »misijonstvo« med na-
šim. delavstvom, pričenj-ajoč za versko akcijo (preberi še enkrat odstavek o farizejstvu!) s samostojno delavsko organizacijo, ki pomeni — kot ismo dejali — za naša prizadevanja le pesek v čevlju, najbrž ob nedeljah ne izpolnjujejo božjih in cerkvenih zapovedi, da bi spoštujoč Gospodov dan zahajali v cerkev k službi božji. Videli bi v predmestnih in mestnih cerkvah velikanske množice delovnega ljudstva, ki se molče, s ponižnimi srci kakor cestninar, klanja Bogu ter pošilja k Njemu svoje prošnje molitve. Videli bi pa tudi, da zahaja izpolnjevat svoje verske dolžnosti presneto malo število delodajalcev in kapitalistov, čeprav se mnogi tudi radi nazivi jejo »katoliški« ter se pusite oizinamenovati s »krščanskimi«. Tu je potrebno »misijonstvo«, tu ustanovite »Zvezo katoliških delodajalcev«, ki naj brez zavijanj oživi v dejanju ljubezen do bližnjega, pa boste storili dobro delo! Dotlej pa ste iin boste pesek v čevlju, ki ga bo slovenski delavec sezul in stresel pesek na cesto. Če bo kdaj zapihal drugačen veter, bo verjetno marsikaj pomedel, Jugoslovanska strokovna zveza pa bo kljubovala viharjem, ker ima ponosno, zavedno in visoko inteligentno članstvo.
Verujem v JSZ, ker ni v njej degeneriranosti, partizanstva ter služabni-štva nobeni drugi razen delavski politiki. Samostojno, s ponosno hrbtenico bo šla skozi neprijetne težave in borbe; kar je mrtvega, bo itak od nje odpadlo, kolikor namreč še ni. Prečiščena in prekovana bo slavila zmago v dobrobit slovenskega proletariata in celotne narodne skupnosti Slovencev.
Hudinjski.
r(2azqled po medu
Nov položaj v Avstriji nastaja po zadnjem šuišmikovem govoru. Sušnikov govor je izzvenel tako, da bo Avstrija v resnici branila z vsemi silami svojo neodvisnost. Sušnikov govor so v Nemčiji čitali le v nekaterih odstavkih. V Avstriji pa ima za posledico zbliževanje med krščanskimi socialcd in socialisti. Socialisti so pripravljeni dr. Sušnika podpreti, ako jim da primerno zastopstvo v vladi, kot so ga 'dobili narodni socialisti. Veliko vprašanje pa je, ali ,ne razpolagajo nairodni socialisti že daines z večjo moralno in oboroženo silo kot vlaidne isile. Prevladovanje hitlerja.ns/kega vpliva v avstrijskem javnem življenju je namreč že zelo, zelo očitno. Ali se ni Sušnik dosti prekasno zavedel, da sam ne bo zmogel težkega položaja?
Težek notranji položaj v Angliji nastaja po spremembi notranjega ministra. Javno mnenje je močno deljeno v tem, ali je prav, da se pred fašizmom Anglija dosledno samo umika. Javnost bo verjetno zahtevala in izsilila volitve, da se točno pokaže, za kakšno zunanjo politiko je večina angleškega javnega mnenja.
Francoski parlament ne odobrava angleške zunanje politike, kakor je pokazala debata v poslanski zbornici. Sam zunanji minister Delbos je zavr-
nil trditev angleškega predsednika, češ da sta se Francija in Aglija sporazumeli, da naj se izvede sporazum z Italijo. Francija je na to pristala le pod pogojem, da se poprej uredi sporazum glede španskega vprašanja. To je zahteval tudi Eden.
Balkanska antanta je priporočila svojim članom naslonitev na os Rim-Ber-lin v zunanji politiki. Sklenili so priznati italijansko osvojitev Abesiinije in pa imenovanje zastopnikov pri generalu Franku.
84 milijard dinarjev bo Anglija porabila v letošnjem letu za oboroževanje. _
Prijateljski obisk poljskega zunanjega ministra v Italiji razvija italijansko časopisje v veliko manifestacijo. Časopisi sla ve Poljsko kot ptvo državo, ki je prelomila s sankcijami. Poljska bo priznala osvojitev Aibesinije.
Dve značilni vesti z Japonske povesta o težkem položaju japonske vlade. Prva pravi, da je japonska vlada izjavila, da se nikakor ne umakne, preden ne dokonča sedanje vojne na Kitajskem. Druga pravi, da je zaradi vzdrževanja miru v Tokiu bila policija podvojena
V Palestini je prava vojna, trije angleški polki in šest letal vodi vojno proti arabskim vstašem.
Iz centrale
Na zadnji širši' seji JSZ smo razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, med drugim tudi o prodaji Članskega znaka. Predlog je bil, da vsaka skupina naroči določeno število znakov na svoj račun. Mišljeno je tako, da jih ima skupina v zalogi in da jih centrali takoj skupno plača. Vsakemu elanu pa, ki bi znak kupil, je dana prilika, da ga takoj dobi, ne da bi ga skupina šele naročala iz Ljubljane. Vsi dobro razumete, da bi bilo to prav in uspeš-nov_za čiim večjo razprodajo znaka. Naročili smo jih precejšnje število in vse je bilo treba plačati. Ker pa centrala vsega sama ne zmore, ji skupine na ta način lahko pomagajo. Prvo pa je, da vsaka skupina takoj obračuna vse znake, ki jih je že prejela. Če jih še niste razprodali, naj bodo ostali skupinska zaloga. Katera naša skupina bo prva razumela naš poziv?
*
Zadn je čase so spet začele skupine 'in posamezniki pošiljati centrali prošnje za denarne podpore. Nekoč smo že natančno pojasnili, da mi nimamo nobenih virov za take podpore ter naj skupine v tem pogledu ne dajejo ni-kalkih obljub. Kadar je bilo mogoče dobiti kak drug vir za podpore, smo jih vedno radi dali. Nekatere skupine v takih primerih same pomagajo z zbirkami in s podpornimi skladi. To bi morali povsod vpeljati!
Papirničarji
Vevče. Leto je preteklo po stavki in podpisu kolektivne pogodbe, ko nam je podjetje iztrgalo 7 in pol odstotka. Tedaj je padlo mnogo izjav s strani zastopnikov podjetja, da delavstvo ne bo izgubilo nič, ker bo odslej polno zaposleno. Komaj je minilo leto, smo že žrtve umetne krize, ki jo je naredil novo ustanovljeni kartel papirnic. Delavstvo je doma brez zaslužka in se zanj podjetje ne zmeni. Od gospodov, ki imajo lepe mesečine plače, ne bo nihče niič izgubil, zaito tudi za delavstvo ni nobenega razumevanja. Ko ta kriza mine — pravijo, da ne bo dolga in da bo potem dovolj naročil — se bo začelo s polnim obratom. Poditjetje bo zastoj nadomestilo z večjim dobičkom, delavstvo pa izgubilo praznovane dni. Tako delavstvo plačuje račune podjetniških manevrov. Prav bi bilo, da bi podjetje nudilo delavstvu vsaj četrtino izgubljenega zaslužka, ker bo potem razpoložen je na delavski strani gotovo drugačno. Seveda pa v tako dobrohotnost, ki bi ibiila sicer prav na mestu, malo verjamemo.
Za papirniško delavstvo v Sloveniji in državi pa ta zveza papirniških podjetij pomeni nov .položaj tudi glede delovnega razmerja, če se bo kartel uveljavljal tuddl pri mezdnih gibanjih. Zato bodimo na straži!
Oglašujte v »Del. pravici«
Časopisi fUšefr:
O Jesenicah...
»JUTRO« piše 6. III. o volitvah na Jesenicah: »Krščanski socialisti so pokazali, du so njihove vrste mnogo bolj enotne, kakor pa so računali tisti krogi, ki jih že dobro leto sem obsipajo z očitki, da so se izneverili slovenskemu katoliškemu občestvu. Pravo katastrofo so doživeli slovenski zeleni Ju-gorasovci, kljub temu, da sedi na Jesenicah njihov ideolog. Zavedno delavstvo jih je na Jesenicah prav tako odklonilo, kakor po vseh ostalih obratih širom naše domovine ...«
O Avstriji...
»JUGOSL. LLOYD« v Zagrebu piše o Avstriji: »Dogodki so izbruhnili s tako silo, da upravna moč ne bo mogla dolgo ostati v rokah sedanje vlade, posebno če upoštevamo grožnjo maršala Goringa, izrečeno pred nemškimi letalci, da je še v polni moči obljuba vodje Hitlerja, da ne bo miroval toliko časa, dokler ne osvobodi 10 milijonov Nemcev izven mejo Reicha. V Avstriji vedo, da se pri tem misli v prvi vrsti na sudetske Nemce v češkoslovaški in tako po vrsti, dokler se ne napolni število desetih milijonov.«
O vojni nevarnosti ...
»PRAGER PRESSE« v Pragi poroča o govoru češkoslovaškega min. predsednika Ilodže. Med drugim je izjavil: »Današnji položaj nas sili povedati, da se bo češkoslovaška republika, če jo bo usoda postavila pred potrebo obrambe, branila do zadnjega, oprta na vso svojo tehnično in moralno zrelost. Mi smo v tem pogledu dolžni dati popolno jasnost ne samo naši državi, marveč vsej Evropi.«
»OEUVRE« v Parizu poroča o novem nemškem oboroževanju: »Nemške letalske sile na zahodu (ob francoski meji, op. ur.) bodo razdeljene na 5 letalskih ozemelj z generali na čelu. Vsako letalsko ozemlje bo imelo 1000 vojnih letal. V Kiilnu je podzemsko letališče s prostorom za 300 letal, podzemsko letališče v Frankfurtu bo razširjeno za 600 letal. Grade se nova letališča v Essenu, Diisseldorfu itd.«
O ministru Edenu ...
, >S™A,ŽA V VIHARJU«, .glasilo dela katoliških akademikov, piše 3. marca: »Toda brez dvoma najveeji uspeh žolto-rdece aliance (med komunisti in fra-masoni, op. ur.) je predstavljalo imenovanje člana lože Edena za angleškega zunanjega ministra za časa abesinske vojne. Ugled angleškega svetovnega imperija je po nastopu Edena strahotno padel.. Toda kljub temu, da je Eden dobro vedel, da njegovo delovanje škoduje njegovi domovini, se je trdno držal mehkega fotelja. Prav ta primer lahko iz najnovejših dni posta-v™o ,z.a šolski primer framasonskega patriotizma... Toda to je treba napisati zato, ker se taki primeri neredko javljajo tudi pri nas ter končno zato, da se ne bo uvajala v zgodovino neka neresnica, kakor je n. pr. bajka o privrženosti k ideji Zveze narodov ter podobne ... Zato se moramo popolnoma z ideološkega stališča izpada tega eksponenta framasonsko-boljševiškega kartela iz angleške vlade iskreno veseliti ...«
»TEMPS PRfiSENT«, neodvisen katoliški francoski list, ipa piše 4. marca: »Po pravici lahko trdimo, da je eden najbolj zanesljivih Hitlerjevih in Mussolinijevih uspehov Edenov odhod... In vendar je bila edina Edenova skrb, zagotoviti ohranitev miru. Po Edeno-vem odhodu bo v angleški vladi bolj kot kdaj poprej prevladoval duh odlašanja in omahovanja, ki je tako ugoden za zaščitnike nemirov in iskalce prepira... Ob padcu g. Edena, mladega m pogumnega borilca za mednarodni mir in evropski ideal, je treba razkrinkati komplot industrijskih in finančnih borznih krogov, ki se jim Chamberlain ni znal dovolj upreti Ver-
J r,Ve ,t,u'U Prišel P°d vpliv germa-nofilske klike... G. Eden izhaja močnejši _ iz krize, kjer je pokazat toliko umerjenosti kot bistrovidnosti, poguma kot odločnosti, če je odhod mladega ministra brezdvomno oslabil angleško vlado, pa ni zato nič manj koristen: dobil je vrednost svečanega opomina. Antony Eden ima za seboj mladino britanskega imperija in vse ljudi po svetu, ki še verjamejo v človeške pravice. Brez dvoma se bo vrnil na oblast, ne le kot zunanji minister, temveč kot predsednik nove vlade.«
4 — Št. 11 — 1938
DELAVSKA PRAVICA
SL delavskih bo jile  ol,",i 'hori- *h»*“ "■ 'M,anki
W	Nazarje. V nedeljo 13. marca po prvi deljeik 14. marca ob 4 popoldne v ta
KED je odpustila vse stavkujoee delavce v rudniku »Resavci«.
Rudarji v Siveriču pri »Monte Pro-mine« so s stavko uspeli. Dosegli so povišam je plajč za 20%.
Dopolnilni pravilnik za zavarovanje mornarjev je potrdil minister za socialno politiko.
Rudarji v rudniku »Stanovsko« pri Poljčanah so z a,stavkali. Podjetje jim dolguje plače ;že za 3 mesece.
V delavskem zdravilišču Kasindol pri Sarajevu so stopili v stavko bolniki zaradi slabe hrane.
Delavci v parni strugami Vilhar d. d. v Samoborskem pri Ogulinu so ustavili delo, ker niso dobili zahtevanega povišanja plač.
Okoli 300.000 bivših vojakov v USA je brezposelnih. Vlada je uikazala, naj v prvi vršiti te zaposle.
Komunistični propagandi je bolj izpostavljena industrializirana Japonska, kakor 'kmečka Kitajska — je izjavil apostolski administrator v Nankingu, ki je predstavnik Svetega sedeža na Kitajskem.
Židovske naseljence, bodisi posamezne ali v sikupinah, bo rada sprejela turška republika, ker so bili za Turčijo vedno koristni, kakor je izjavil turški finančni minister.
Francoski parlament in senat sta sprejela novi statut deila, iki urejuje
GLASILO
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in oprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva cesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon št. 4948. — Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za celo leto 40 din. Naročnina za tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 (Maks I^lejec)
mezdna razmerja, varstvo delavcev, poravnalni postopek v sporih in drugo. Socialisti im komunisti so glasovali proti.
Vojna v Španiji bo trajala še dve ali tri leta — pravi angleški list »The Eco-nomist«.
Voditelja japonske delavske stranke
šakaitaišuta so napadli atentatorji. Seveda jih niso dobili in zaprli.
Belgijski socialisti so odločno proti sprejemu ruskih sindikatov v II. internacionalo. Enako izjavo so dali tudi zastopniki angleškega delavstva.
V Glasgowu v Angliji so zastavkali delavci pri gradnji razstavišča za angleško imperialno razstavo. Razstava bo odprta 3. maja, če se stavka ne bo podaljšala.
V Nici so stopili 1. mairca v stavko nameščenci štirih $\aj,večjih hotelov ter zasedli vse hotelske prostore. Zahtevajo kolektivno pogodbo.
44 urni delavnik so -vpeljali s 1. marcem na Madžarskem. Obenem so določili najnižje mezdo in plačane letne dopuste.
Poljski kmetje groze z generalnim štrajkom, če se jim ne izpolnijo njihove zahteve. Lanski kmečki štrajk je bil v krvi zadušen. Obenem se zavzemajo kmetje za čim tesnejše zveze s Francijo in Vel. Britanijo ter s češkoslovaško.
Nazarje. V nedeljo 13. marca po prvi sv. maši imamo članski sestanek, na katerega pride zastopnik centrale. Vabimo vse delavce, da se ga v čim večjem številu udeleže!
Maribor. Občni zbor strokovne skupine tekstilnih delavcev v Mariboru se vriši v nedeljo 13. marca točno ob pol 10 v Delavski zbornici (I. nadstropje, tajništvo JSZ). Dnevni red: poročila, volitve, predlogi in sklepi ter slučajnosti. Vabimo vse naše tekstilce!
Vevče. Občni zbor Strokovne skupine viničarjev se bo vršil 13. marca ob 9 dopoldne v prostorih Društvenega doma v D. M. v Polju. Vse tovariše in tovarišice vabimo, da se občnega zibora udeleže. Razgovorili se bomo tudi o drugih vprašanjih. — Odbor.
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev sklicuje članski sestanek v pone-
deljek 14. marca ob 4 popoldne v tajništvu, Loke 253. Članstvo obveščamo, da se sestanki vršijo odslej vsak ponedeljek ob isti uri iin v istem prostoru. To je potrebno, ker so rudarji in drugi delavci TPD v mezdnem gibanju. Za vsakega člana skupine so sestanki obvezni. _ Odbor.
Sorica. Sestanek delavcev, ki so organizirani v JSZ, se bo vršil 20. marca ob 11 dopoldne v gostilni Fajfar v ,Sorici. Na sesitanlku bomo izvolili odbor skupine. Pride govornik iz Ljubljane. Vabljenj tudi neorganizirani delavci.
Ljubljana, Zmaj. Naša strok, skupina ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 13. marca ob pol 10 dopoldne v prostorih JSZ v Delavski zbornici. — Vse člane in članice vabimo, da se občnega zbora udeleže, prav tako pa tudi sezijske članice.
GOSPODARSTVO
To in ono
Nov »pokretaš« v Celju. Pred časom smo poročali, da se je iz kamniškega revirja preselil v Celje gospod Godina. Sedaj nam pa iz Celja poročajo, da »milsijonsko« delovanje gospoda Godine tudi tam že kaže svoje sadove. V Celju je tako rekoč, kakor pravi naš dopisnik, že ustanovljena ZZD, kajti g. Godina je že naročil napis za njihovo pisarno in med šiviljami že gre agitacija za stoodstotno katoličanstvo. Celjani pravijo, da so sedaj zopet prišli za korak naprej pri delu za preljubo skupnost. Ko bo gospod Godina še v Celju napravil svoje delo, bo lahko zopet premenjal mesto in tako še nadalje sejal razdor med katoliškim delavstvom.
»Slovenski delavec« je v veliki nevarnosti, da pride v isto fronto s »fra-masonskimc »Jutrom« in zagrebškimi »Novostmi«. Oba namreč ponatiskuje-ta njegove »pravoverne« člamike. Ali pa je tej »framasonski« nevarnosti izpostavljena samo »Delavska pravica«, do-čim je »pravovernost« »Slov. delavca« nedotakljiva...
Volitve obratnih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani se bodo ponovno vršile. Povzročili so jih zelenci, ki so bili »terorizirani in goljufani«. Zelenci upajo, da to pot ne bodo iiznena-deni...
*
Škofja Loka. Večno zvestobo sta si obljubila v nedeljo 27. februarja naša tovarišica Micka Dolenc in g. Jurij Rupair. Novoporoeencema želimo sreče in božjega blagoslova.
Vevče. V zakon so stopili v letošnjem predpustu: tov. Anšur Ivam s tov. Ivanko Zupančič, tov. Pavšič Franc, član KDM v Sostrem s tov. Ivanko Perčič, tov. Hočevar Tone z gdč. Pavšič Marijo. Želimo vam mnogo sreče!
Nazarje. Tukaj se je poročila 27. II. Remic Tončka s Komarjem Antonom. Bila je od ustanovitve uslužbenka tukajšnjega delavskega konzuma. Delavstvo se ji za ves trud najlepše zahvaljuje in ji želi v novem stanu obilo sreče in božjega blagoslova.
PRISTOPI V ZADRUGO
»DELAVSKA TISKARNA«!
(Delavska
Iz uredništva
V zadnji številki smo po pomoti objavili imena nekaterih skupin, naj poravnajo račune za »Del. koledarček«. Te skupine, ki so seveda svojo dolžnost v redu izvršile, so: Količevo, Sorica, Hrastnik, Radomlje in Slovenska Bistrica. Za druge seved,a poiziv centralnega blagajnika v celoti velja.
Zaradi mnogih dopisov smo morali tudi v tej številki marsikaj odložiti za prihodnjič, posebno poročila o lepo uspelih občnih zborih naših skupin. Vodno bolj se kaže potreba, da bi Pravica izhajala dvakrat na teden. Razširjajmo list tudi med nečlani! Pridobimo najmanj 2000—3000 novih naročnikov, pa bomo tudi to lahko izvedli.
Grozečo uredbo o državni tiskarni
je Belgrad pod vtisom splošnega pritiska gospodarskih in delavskih krogov umaknil. Tzšla bo tako spremenjena, da ne bo škodovala privatnemu gospodarstvu.
Jugoslavija je naročila večjo množino premoga za železnice v Nemčiji. 1. marca je prispela v Split že prva ladtia, natovorjena s premogom iz Šle-zije.
Angleška družba Trožnik Mineš Ltd. je ustavila delo in odpustila vse delavstvo v svojem rudniku v Bakovičih. Veliki kapital si natlači žepe, pusti lačno delavstvo in gre ...
Kovance po 10 par bomo spet dobili. Finančni minister je izjavil, da jih zahtevajo posebno v Sloveniji.
Udeležba tujega kapitala pri jugoslovanskih rudnikih se ceni nad milijardo din, od tega na premogovnike 35%, na rudnike kovine pa 65%. Udeležba domačega kapitala je seveda dosti manjša.
Novo tovarno celuloze bo postavil v Krškem industrialec I. Bonač. Letna
Sroizvodnja bo znašala 600 vagonov, apitala pa bo vloženega 18—20 mil. dinarjev.
Sanatorij Trs. bolniškega in podpornega društva
>ŠLAJMERDEV DOM« «
Uubljana, Zaloška cesta št. 9 • Telefon št. 20-87
Ameriška družba Standard Oil of New Jersey hoče iskati in izrabljati petrolejske vrelce v Jugoslaviji. V dela bi vložila 4 mil. dolarjev (200 mil. din). Ležišča se baje nahajajo v okolici Banja Luke, v Sremu, v okolici Pančeva ter v vzhodni Srbiji ob bolgarski meji.
Nemško sovjetska trgovska pogodba je podaljšana do 1. januarja 1939. Pri trgovini idejna nasprotstva seveda nimajo kaj govoriti.
Jugoslavija je uvozila v letu 1937. za 366,2 mil. din strojev, od tega samo iiz Nemčije 58%, to je za 213,5 mil. din; iz Češkoslovaške za 36,2 mil. din, iz Anglije za 27,1 mil. din, iz Avstrije za 20,5 mil. din ter iz Združenih držav za 17 mil. din.
Pridelava železne rude v Jugoslaviji je bila v zadnjih treh letih takale: leta 1935. 234.729 ton, leta 1936. 450.859 ton, leta 1937. 629.172 ton; v vrednosti 1. 1935. 18,4 mil. din, 1936 37,8 mil. din, 1937. 58,9 mil. din.
Nova ležišča bauksita so odkrili pri Bosanski Krupi. Pravice so baje že prodane neki tuji družbi.
Riža bomo letos uvozili iz Italije 2500 vagonov, dačim smo pa lan. leto 1592 vagonov. Ves izvoz riza iz Ttalije je znesel lansko leto 15.104 vagonov.
Kosmati dobiček rudnika v Trep-čah, ki je last znane angleške družbe Trepča Mineš Ltd. v Londonu, je znašal v času od 1. oktobra 1936 do 1. oktobra 1937. 943.944 funtov šterlingov, v prejšnji odgovarjajoči upravni dobi 402.494, v upravni dobi 1934-35 307.517 funtov šterlingov.
Velika Britanija bo porabila za oborožitev od 1. 1937—194i — I5oo milijonov funtov šterlingov (330 milijard dinarjev).
Walter
Briesley
Bt&zp&seUti
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Mati je občutila sinov ponos. V njem je videla in slišala sama sebe. Kako naj bi bila jezna nanj?
»Kaj pa, če bi stopil jaz s teboj z dežnikom?« je vprašal ata.
Janko je močno zmajal z glavo. »Ne, ni treba. Bom rajši vzel svoj dežni plašč.« Bil je že prevelik, da bi ga oče spremljal v šolo. Ob sami misli, da lvodi po cesti, kjer je polno drugih otrok. in da drži nekdo dežnik nad njim, se mu je zavrtelo v glavi. »Ali lahko oblečem dežni plašč, mama?« je pritiskal nanjo. Očeta pa je ošinil s smelim pogledom, hoteč odbiti njegovo ponudbo.
»Da, da. Laliko si naitakneš kučmo na glavo.«
»Da, kučmo si nataknem.«
Ko je bil gotov, je za hip postal na vežnih stopnicah in opazoval, kako je deževalo. Pogledal je na plašč, .ki mu ga je zašila mati še tisti dan, ko se je nesreča pripetila. Raztrgal si je bil plašč od levega žepa pa skoro do roba. Ozrl se je na mater.
»Saj to nič ni, ikaj ne da ne?« jo je vprašal.
»Seveda ne,« je krepko pritrdila. »Zdaj pa kar hitro teci v šolo!«
»Papa!« je dejal in je zamišljen odšel po stopnicah. Očividno ni bil o stvari trdno prepričan.
Ko je deček odšel, sta mož in žena za hip molčala. Začela sla pospravljati po mizi.
Mož je nagrmadil posodja v Školjko, žena pa je odnesla ostale reči v jedilno omaro in v jedilno shrambo. Ko sta pomivala posodo, je prišel časopis. Prinesel ga je mlad fant. Skrbno ga je privlekel izpod baržunastega plašča in ga z naglo kretnjo pomolil proti Ivanlki. Vstopil se je bil pred vrata
»Danes je pa grdo, gospog Cook.«
»Grdo, pa smo potrebni dežja.« Fant se je okrenil in odšel s pozdravom: »Z Bogom!« »Z Bogom,« je odzdravil Ivan in stopil v liišo. Ni pa zaprl vrat za sabo, kajti jutro kljub vsemu dežju ni bilo hladno. Položil je časopis na mizo tako, da je naslovna stran gledala proti stropu. Nato je vzel prt im začel pomivati lonce.
»Hitler je prodal napadalne oddelke Franciji«, je-prečital in postavil čašo, ki jo je umil, na mizo poleg-časopisa. »Previšlki najemnin povrnjeni najemnikom«.. »Gostilničarji dajejo znak za umik.«
Zagrabil je drugo čašo, kii je ležala v školjki. »Ministrski predsednik se želi sestati z Rooseveltom.« »Major se zgrudil mrtev na lovu. v Bisley-ju.« »Samo Perry odpotoval na Angleško.« »Vireme: lepo in toplo.«
»Hm, ga je prekinila Ivanka. »To pa ne velja za
nas.«
:>Samo v bližnji okolici dežuje, do Srednje Anglije je komaj seglo.«
Govorila sta hitro in jasno, kakor bi drug drugemu polagala besede v usta. Tisti trenutek sta bila oba nekam občutljiva. Vsakdo je priznal drugemu, da je njegovo vedenje neoporečno, glede častne obljube* ki sta jo dala drug drugemu. Priznala sta, da je veliko bolje za dve bitji, ki sta se našli im ki nimata upanja, da bi se rešili drug drugega, da je mnogo bolje zanju, če držita skupaj v vsakem pogledu. Žal beseda, hud pogled je laliko zanetil med njima jezo in skalil mirno ozračje, lo sta dobro vedela. Že tudi poprej sta doživela podoben dan kdkor tistikrat, še preden je Ivana dež ali sneg priklenil v hišo. Prve mesece, ko je izgubil delo, so bili takšni dnevi vendarle precej puščobnejši: zamišljeno je čakal, da dobi zaposlitev. Z vsakim dnem je bilo mamj upanja. Dela ni dobil in ga ni dobil. Polagoma je pozabil na to in trhla stvarnost je vse temne misli potisnila v ozadje..