Politični ogled. Avsti'ijske dežele. Nj. veličanatvo biva sedaj na Dunaji in vdeleži se, kakor po navadi, av. obredov v velikem tednu in tudi natajenja nav veliko soboto. Le-to ae obbaja v cerkvi sv. Štefana v največjem lesku. — Grof Taaife ae posvetuje tudi z nadvojvodi in tedaj ae brž vlada vendarle ne obrne na levo, na stran nemških liberalcev. — Drž. zbor 8nide ae neki še le po belem tednu in dotlej bode 8e že tudi vlada apremenila, ako ji bode apremembe treba. — Štajarski dež. glavar, grof Wurm- brandt, snuje nekako nemško goapodarako atranko, najbrž miali ,,učeni" grof, da razcepi tako dosedanjo stranko nemškib konaervativcev ter jih približa stranki nemikih liberalcev; in tako pa pride leta na krmilo vlade. Iz te moka pa pač ne bode kruba. — Koroški Slovenci so v resnici pravi trpini in se človek le ("udi. da jih puate1 se živeti na njib ozemlji, kajti nemškutarji ai laatijo vae pravice in če je čejo tudi Slovenci kaj za-se, tedaj so jim pa že ,,bujskači" ter ,,kalijo mir". To ae je pokazalo tudi v pravdi župnika Einapielerja zoper urednika Foreatija. Kedaj bode bolje? — Delalci v Ljubljani imajo dne 30. marcija zborovanje iu govorilo ae bode o socijaluo - demokratičnem gibanji. Kakor je ta beseda tuja, tako tudi pomeni nekaj tujega in ne vemo, če bi bili delalci sami srečni, ko bi se vpeljalo življenje, kakor jim ga mala socijalni demokratizem. Ne, eno kopito ni za vae noge; tako pa mora biti tudi nek razloček pri Ijudčb, razni atanovi in razne pravice za-nje. — Na Primorji se je aedaj burja pri tamošnjib Slovencih vlegla, vendar pa bode vsled nje škode, kajti nekaj jako delavnib rodoljubov čuti ae razžaljenih in ti d&jo roke križem, gotovo na škodo alov. atvari. — Na Greti pri Tratu naprayi se otroški vrtec za alov. otroke, doslej je le laški in v njem je 8korej največ otrok alov. starišev. — V Pulji ob Jadranskem morji zidajo novo cerkev in je svitli ceaar za-ujo poalal 5000 fl. — Nadškof v Zagrebu postane neki mag. Števo Hrovatic in pravi se, da bi bila to sreona volitev. — Ogerski miniater za drž. finance je bil te dni na Dunaji in ae pravi, da za to, naj se vpelje pri nas zlati denar, blizo tako, kakor že velja v Nemčiji. Kakor pa ae ališi, še ni atvar gotova, kajti prememba, da-si je dobra. požrla bi veliko denarja, sila pa še ni za tako premembo. — Pri poljakib drž. poslancih je večina zoper to, da ae pridružijo atranki nemških-liberalcev in vsled tega je pri zadnjih buda nevolja zoper poljsko gospodo, Vunanje države. Papež Leon XIII. ao izrekli željo, naj ostane ,,katoliško aredišče" v nemškem drž. zboru še tako, kakor je bilo doslej, ko mu je bil dr. Windborat na čelu. To je velika pohvala za pok. vodja in za vso goapodo v katol. aredišči. — Novo ministeretvo v Italiji je arečno prebilo prvi naskok Criapija in njegove atranke in mu je velika večina v drž. zboru izrekla svoje zaupanje. Crispiju bode najbuje v oči, da njegov naslednik, knez Rudini, ne mara preganjati katol. cerkve. Nova vlada si prizadeva tudi veliko, da zniža drž. atroške, toda tu ji hodi tesno. PrimanjkIjaja še je za 70 milj. — Predaednik francoake republike, Sadi-Carnot, ima svoje^križe, kedar pride v kako mesto, a eerkvo. Če gre va-njo, sameri se framasonom, če pa ne gre, zameri se ljudstvu in zato ae mož varuje, da ne pride kako nedeljo v kako meato na obiakovanje. — Belgijski kralj Leopold II. jo bil te dni v Londonu iu se je sedaj odločil za to, da ae izpremeni drž. ustava in 6e bode treba, razpuati se tudi aedanji drž. zbor. — Dosedanji vodja irskib poslancev, Parnell je že vendar le odložil svoje poslanatvo. Daj Bog, da bode njegov naalednik srečniši! — Nemška vlada ae pogaja že dalje časa z našo, avstrijsko za novo trgovinsko zvezo. Kolikor ae kaže, pa še ne bode tako k malu pogodba gotova. Naj bo, da bi le bila srečna! — Ruski car Konstantin je aedaj že deaet let ,,vladar vaeh Rusov" in je obbajal torej te dni desetletnico svojo. Doslej je bila še vselej sreea na njegovi strani. — Med bolgarsko in srbsko vlado se je vršilo poravnavanje meje, toda srbaka vlada je našla ,,las v juhi" ter je pretrgala dotične obravnave. — Turaki aultan dobi novo nevoljo na otoku Kreta, kajti vse kaže, da pride ondi, kakor že vsako leto nekaj časa aem, do ustaje. Najnoveje poročilo pa pravi, da se ni bati letoa kake uataje. — Pri grški kraljevi rodbini je bila te dni avatrijska cesarica ELizabeta; se ve, da 80 jo vzprejelt v Atenab z veliko častjo. — Iz Afrike se poroča, da abiainjski kralj Menelik noče vzprejeti pogodbe, dogovorjene med njegovim poslancem m italijansko vlado. Mož sodi dobro, če Italijanom ne zaupa preveč. — Nova republika v južni Ameriki, Brazilija je v denarnib stiakab in ne zna se, če in kdo ji pomore iz nje. — V novem Orleanu, v aeverni Ameriki, so umorili več Italijanov, obdolženih, da so zabodli necega drž. redarja. Sodnija jib je bila izpoznala za nekrive, toda ljudstvo je udrlo v ječo ter jih poatreljalo ali pa poobeailo brez uamiljenja.