P63tnlnS plačana v gotovini 1 u^mmpnmp1wff i Maribor, ponedeljek 21. oktobra 1935 Stev 239 Lelo IX XV1). ▼1 ■ M BORSKI Cena 1 Din VECERNIK llredni&Uo in uprava: Maribo.-, Gosposka ul. 11 / rolaion uredništva 2440, uprav« 2465 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan »*> ie- / Velja meseino prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Pofitnl čekovni račun St. 11.409 11 JUTRA! Kipti za Mišami svetovne diplomacije Laraimra akcija se vea^cSarS© - PomirBIBva Saidwaitowa &z;ava - Lord Edep se posvetile v Parizu - Tudi Društvo narodov zavlaiujfe sklenitev izvalansa sankcij Mussolinijevi predlogi | di, da med angleškim ministrskim pred-PARIZ, 21. oktobra. Zdi se, da priza- »ednikom Baldvvinom in ženevskim de-devanja zadnjega časa, ki se vodijo za 1 eg!tom EdenoJ". 111 so«,as- kulisaini evropske diplomacije velesil, i ?/ ,n ““top®, Ede" dosh boU "eP°m,r-yendarle niso ostala brez vseh posledic. !,v0’ ^a'f0r smel. Izvajanje sankaj ©dgodeno ŽENEVA, 21. oktobra. Plenum odbora Vse kaže, da se pogajanja za mirno likvidacijo nastalega položaja vendarle Nadaljujejo. Zatrjuje se, da se je Lavalu .... • . ^„ končno posrečilo pridobiti teko Musso- fa..saf,kc',er.,e sPreJel Edenov predlog o Unija, kakor tudi Baldwina za pogaja J b°jkotU »inskega blaga z vsem, g la-hj„ ji , . .... | sovi, razen glasov Avstrije, Madžarske ®Ja. Mussolini ni Lavalovi akciji nena^ . ... .. ,, , . , , , klonjen in ie na njegove orecei določe-!'" A,ban'5e’ k' se glasovanja niso udele-in Je na n!e-ove precej a010te j žile. Po tem predlog« se določa vse ono blago, ki se v Italiji ne sme kupovati, 'ie predloge tudi določno odgovoril. Glede likvidacije abesinske zadeve predlaga Mussolini ustavitev vojne pod pogoditi, da dobi Italija brezpogojno pokrajino Tigre in mandat nad onimi abesinskimi pokrajinami, ki jih označuje koi ®tiopske kolonije. Sama Etijopija, to Je tedro sedanje Abesinije, pa naj bi ostala samostojna, toda pod mednarodno nad-^Iastjo, pri kateri bi imela Italija glav-1,0 besedo. BaIdwinov govor LONDON, 21. oktobra. Angleški ministrski predsednik Baldwin je imel včeraj v Worcerstru govor, v katerem je med drugim dejal, da Anglija v Društvu narodov ni mogla postopati drugače, kakor je postopala doslej, naglaša pa, ponovno, da med Italijo in Anglijo ne obsoja noben konflikt, marveč samo med ‘talijo in Društvom narodov. Nekateri zadnje dni preveč govorili o vojni, kar gotovo ni koristno. Anglija je vedno ®rtDravljena na sporazum in mirno po-jjjvnavo vseh vprašanj, V svetu se *e 's4io. da je namen Anglije, boriti se r°fl fašizmu in ga zdrušiti, to pa je či- sto navadna laž. Ta BaIdwtnov govor ?e v angleškem, kakor tudi francoskem I” drugem tisku zelo obširno komentira •J naglaša, da bi utegnil mnogo doprine-•* do tega, da bi se razgnali temni Maki, Baldwinov govor dokazuje, da 6 anglija za sporazum. Vendar listi ne Prikrivajo težleoč, ki še obstojajo in b: ” bilo treba premagati. lord Eden v Pari*« ^ARIZ, 21. oktobra. Angleški miniter *a Društvo narodov lord Eden je prl-8’ včeraj v Pariz, kjer se je sešel z ge eralnim tajnikom Društva narodov vs.. tega so Italijani pozvali prebivalstvo zasedenega ozemlja, da takoj izroči vse svoje orožje. Abe sinci prihajajo zaradi tega iz svojih skrivališč in izvršujejo tr. ukaz. Po drugih krajih pa vrše Italijani preiskave in so zaplenili že mnoco orožja. Posledica vse te akcije je, da so italijanske čete lobile t>dwP0,lc*isk° službo, kar pa hvaležno a,,ia. Nadalje poroča pariški tisk tu- različnejšega evropskega izvora. Aneksija Tigre in Agame ASM ARA, 21. oktobra. Italijanski po- veljnik general de Bono je izdal včeraj na ljuds’ i zasedenegi ozemlja prokla-macijo, v kateri slovesno izjavlja, da sta vlja pokrajini Tigre in Agame pod oblast Italije v imenu njenega kralja ter prevzema vlado nad tenr ozemljem v svoje roke. Odslej stoje prebivalci omerje.iih pokrajin pod zaščito italijanske zastave in postajajo podaniki Italije. Duhovščina in drugi voditelji se morajo v teku dolo- čenega roka javiti pri italijanskih vojaških oblastvih, kjer morajo priseči zvestobo Italiji in bodo prejeli tudi nadaljnja navodila. Kdor se temu ne bo pokoril, bo proglašen za sovražnika in se bo proti njemu postopalo po določilih vojnega stanja. Tribut se odpravlja in ukinja se tudi carina med zasedenim ozemljem in italijanska Eritrejo. 1,200.000 vojakov RIM, 21. oktobra. Z doslej izvršeno mobilizacijo ima Italija vsega skupaj pod orožjem preko milijon 200.000 vojakov. V Afriki ima okoli 200.000 vojakov, nadalje več 10.000 miličnikov in domačinske čete. Odpošiljanje vojaštva v vzhod no Afriko se nadaljuje in je včeraj odpotovalo iz Neaplja na dveh parnikih zopet 3.000 mož. Iz Barcelone pa poročajo, da je tjakaj prispelo s parnikom »Augustus« 492 Italijanov iz Argentine. Urugvaja in Brazilije, ki se vračajo v domovino kot prostovoljci, da se udeleže bojev v Afriki. Med temi je 80 bivših častnikov. &km m svet Nadomestne volitve v francoski senat PA'R1Z, 21. oktobra. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah v senat so dobili konserva*" tivci 3 (prej 3), skupina Louis Marin 16 (20), ljudski demokrati 5 (2), levičarski republikanci (Tardieu- 8 (6), neodvisni radikali 7 (7), radikalni socialisti 39 (43), rep. socialisti { (1), neodvisni levičarji 4 (3), novosocialisti 4 (5), starosocialisti 5 (6), neodvisni komunisti 1 (1), komunisti 1 (fl). Laval je izvoljer v dveh okrajih. & iamm damm psBM mvmmamsgmasmnmi n i n imir 11— im—ihtmtim Ste an Ciršc ostane predsednik skupščšne Komnenovač je propadel — Senat je zopet izvolili dr. Tomašiča za predsednika BEOGRAD, 21. oktobra. Včeraj dopoldne sta se sestali obe zbornici narodnega predstavništva k novemu zasedanju. Na sporedu je bila volitev novih funkcionarjev, ki jim je potekla poslovna doba. Prvokrat po letu 1926 sta bili za volitve v Narodni skupjini postavleni dve listi. Zanimanje za izid volitev je bilo ogromno. Galerije so bile nabito polne, vse vstopnice so bile razdane in tudi diplomatska loža je bila čisto zasedena. Od 313 poslancev sta manjkala samo dva. Po uvodnem nagovoru starostnega predsednika narodnega poslanca Steva-i:a Jankoviča so bile volitve Točno opoldne je starostni predsednik razglasil sledeči volilni rezultat: Za predsednika ]e bilo oddanih 3ll glasovnic, dosedanji predsednik Stevan Čirič je dobil 171 glasov, minister Mirko Koninenovič 136» štiri glasovnice pa so bile prazne. Za predsednika Narodne skupščine je torej ponovno izvoljen Sta-van Čirič proti vladnemu kandidatu Komnenoviču. S tem Je opozicija zmagala. Za podpredsednika je bilo oddanih 311 glasovnic. Dobili so Fran Markič 166, dr. Josip Režek 166 in Radoslav Vuče-tič 162 glasov. Ti trije so izvoljeni. Od ostalih so dobili Dragiša Cvetkovič 146, dr. Vekoslav Miletič 146, in Zafer beg Kulenovič 139 glasov. En glas je bil oddan za Vojo Laziča, ostale glasovnice so bile prazne. Tudi pri volitvah tajnikov so bili oddani glasovi vseh navzočih poslancev. Izvoljeni so bili Ante Kovač s 169, Voja Nenadič s 166, Mustafa Mulalič s 163, Aleksander Lazarevič s 160 in dr. Drago Damič s 146 glasovi. Dalje so dobili Mi* loje Sokič 135, Novica Popovič 135, dr. Andrej Veble 133, M^lan Bajdak 133 in Dragomir Stojadinovič 133 glasov. —-Praznih je bilo sedem glasovnic, ostali glasovi so se cepili. V senatu je imel uvodni govor starostni predsednik Ivan Hribar, nakar so sledile volitve, katerih izid je vsa zbornice sprejela z velikim aplavzom. Za predsednika je bilo oddanih 79 glasov, enako število za podpredsednike, za tajnike pa 78 glasov. Izvoljeni so bili za predsednika dr. Ljubomir Tomašič s 67 glasovi, za podpredsednike dr. Miroslav Ploj s 66 in dr. Uroš Krulj s 65 glasovi, za tajnike pa Miljutin Dragovič s 65, dr. Djuro Kotur s 66 in Vaso Glin šač s 66 glasovi. Ostale glasovnice so bile prazne. Po glasovanju za predsedstvo Nanv dne skupščine je dal dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in minister zunanjih zadev, na prošnjo novinarjev izj iavo, v kateri jim je kratko odgovoril: »O volitvah predsedstva Narodne skupščine sem imel ondan priliko pojasj niti v klubu stališče kraljevske vlade; Tej svoji izjavi nimam ničesar dodati, •ne vzeti.- . ,'arihorsEl »Večernic« Jutra. — i m mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm dmuui jazg&edi V slovo generaloma Sokoloma Mogočna odhodnica generaloma Hadžiču in Putnikoviču ter podpolkovniku Radovanoviču in dr. Cerkveniču — Pomemben zahvalni govor generala Svetozarja Hadžiča Sobotni poslovilni večer namenjen počastitvi štirih odhajajočih vrlih Sokolov, mestnega poveljnika generala Svetozarja Hadžiča, poveljnika tukajšnje inženjerske podoficirske šole generala Bože Putnikoviča, poveljnika tukajšnjega 32. topniškega polka Mihajla Radovanoviča ter neutrudnega prosvetarja sokolskega društva Maribor I. dr. Cerkveniča, se je razvil v spontano in učinkovito manifestacijo za vzvišene ideje Sokolstva ter onih načel, ki jih je v svojem vladarstvu uvelja vil blagopokojni veliki kralj Aleksander I. Zedinitelj. Hkrati pa se je ob veličastni udeležbi, predvsem mladine pokazala krasna bilanca sistematičnega in podrobnega sokolskega delovanja, s kakršnim se lahko ponaša sokolsko društvo Maribor I., ki ima v starosti dr. L. Pivki svojega neutrudnega voditelja in organizatorja. Množica častnih gostov ter članstva omenjenega društva, ki je štelo v seznamu svojega članstva tudi omenjene štiri iz Maribora odhajajoče slavljence, je čisto zasedla prostrane prostore telovadnice in priključene gledališke dvorane tukajšnje inženjerske podčastniške šole. K poslovilnemu večeru so prihiteli Člani in članice sokolskega društva Maribor I., častna zastopstva ostalih mariborskih sokolskih društev, številni predstavniki vseh tistih nacionalnih organizacij, predvsem Narodne obrane in strelskih družin, ki so v imenovanih 4 slavljencih imeli svoje nesebične sodelavce, oziroma vnete in goreče pospeševalce. Med drugim je bilo opaziti med odličnimi gosti bivšega mestnega predsednika mariborskega dr. Franjo Lipo 1 d a s soprogo, magistralnega direktorja Rodoška, kot zastopnike ma riborske sokolske župe starosto dr. Goriška, podstarosto Kranjca in tajnika D o j č i n o v i č a, vpokojenega šol skega nadzornika Tomažiča kot zastopnika Narodne obrane in Ciril - Metodove družbe, ravnatelja dr. J. Tominška kot predstavnika Naših kril-Mestne godbe in Akademskega sablja-škega kluba, nadalje dr. Dolarja, predsednika NO in Maistrovih borcev, J. Vokača, predsednika UJNŽB, M. Kralja pred. »Nanosa«, nadalje dr. Šalamuna kot zastopika ptujskega Sokola in strelske družine, nadalje predsednika tukajšnjega združenja rezervnih častnikov J. Perhavca, dr. Vauhnika kot zastopnika tukajšnjega okrožnega odbora strel škili družin ter druge številne odlične predstavnike mariborskega javnega življenja. Posebno močno zastopstvo so poslali mariborski častniki s polkovnikom g. Stanešičem ter polkovnikom Nikoličem. Najprej je pevski zbor »Jadrana« pod mojstrskim vodstvom prof. Vrabca ubrano odpel uvodno pesem, nato pa je spregovoril toplo občutene pozdravne be sede dr. L. Pivk o, starosta sokolskega društva Maribor I., ki je svojim odhajajočim visoko čislanim članom priredilo to edinstveno lepo odhodnico. V svojem nagovoru je povdarjal, da so temelji omenjenega društva čvrsto zasidrani v članstvu, da ni radi redukcije plač niti eden član izstopil Iz društva. Nasprotno so strnjene vrste tega sokolskega društva, ki ga tvorijo pretežno pripadniki nižjih delavskih slojev iz dne va v dan vse močnejše in številnejše. Sledila je ljubka deklamacija Sokoličice R a č i č e v e, nato zanosno recitiranje pomembnih izrekov velikega kralja Alek sandra I. Zediitelja po dijaku Č r t a-! i č u. V mehko občutje je izzvenevala deklamacija g. Anice Štraserjeve, v gladkem poteku je orisala s. Krajnčev a veličastne vtise ob priliki letošnjega sofijskega sokolskega izleta, nakar je spregovoril poslovilne besede sta rosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek, ki je v svojih z navdušenjem sprejetih izvajanjih podčrtal, da gre sokolska mladina v vzvišenih ciljih Sokolstva ter izpolnjevanju veliastne oporoke kralja Zedi-nitelja svojo ravno pot In da je pri tem nikdo in nič ovirati ne more. V prisrčnih besedah je nato odvetnik dr. Miloš Vauhnik kot podpredsednik tukajšnjega okrožnega odbora strelskih družin naglašal nevenljive zasluge, ki si jih je pridobil pri organizaciji strelskih družin odhajajoči general Božo P u t n i-k o v i č, ki ga je ob odhodu iz Maribora 52 strelskih družin izvolilo za svojega častnega člana ter mu izročilo krasno izdelano spominsko diplomo. Nato se je dvignil v imenu vseh 4 slovljencev general Svetozar Hadžič ter v svojih zahvalnih izvajanjih razvijal nekatere pomenljive idejne smernice, ki se naj jih drži sokolska mladina. Izrazil je svoje veselje, da vidi ob svojem odhodu Iz Maribora, kako čvrsto in trdno je zasidrana sokolska In jugoslovanska misel v srcih mariborske mladine. Frenetičmi a-plavz je sledil njegovim besedam. Žaklju čne besede je še spregovoril br. So-šič, nakar je sledil zabavni del krasno uspele poslovilne prireditve. Ves čas sta odlično in uspešno sodelovala pevski zbor »Jadrana« in orkester »Drave«; blagodoneče je zvenel v številnih solo-spevih Faganelijev bariton. General S. Hadžič odhaja v Sarajevo, kjer mu je poverjena važna naloga vzgoje naše rezervno-oficirske mladine kot poveljniku tamošnje šole rezervnih častnikov. General Božo Putnikovič je imenovan za mestnega poveljnika v Karlovcu, podpolkovnik Mihajlo R a d o-v a n o v ič se podaja v Beograd, kjer prevzame poveljstvo samostojnega topniškega polka, dr. Cerk veni č pa je odpotoval v Celje. Vsem odhajajočim želimo, da bi živel v njih spomin na Maribor v najsvetlekši podobi, da bi se Čim preje vrnili zopet v našo sredino in pa da bi na svojih novih službenih mestih dosegli čim lepša priznanja svojih odličnih sposobnosti, neumorne delavnosti in požrtvovalnega patriotionega in sokolskega udejstvovanja. Škodna fišmie S3C Zdezrrčar ima že dve točk! več P© koristnejši, igri je včeraj moštvo SK Železničarja odločilo tekmo s Cakovečkim SK na r jagovem igrišču v svojo korist in se obenem zasidralo na prvo mesto tabeie mariborskega čakovečkega okrožja — V Mariboru je Rapid sigurno odpravil Celjane — Bogat prvenstveni program po državi Včerajšnja nedelja je prinesla v našem okrožju le eno prvenstveno tekmo, in sicer sta se v Čakovcu srečala 6 a k o-v e č k i SK in mariborski Železničarji, ki se je končala s presentljivo zmago SK Železničarja. Zmaga SK Železničarja na čakovečkih tleh je tembolj pomembna, ker se zadnje leto niti enemu slovenskemu klubu ni posrečilo, da bi v Čakovcu iztrgal ČSK obe ročki. S včerajšnjo zmago se je SK Železničar krepko zasidral na prvem mestu pnenstvene tabele, ki kaže sedaj naslednjo sliko: SK Železničar 2 2 0 0 6:1 4 Čakovečki SK 2 1 0 1 5:2 2 1SSK Maribor 3 1 0 2 9:4 2 SK Rapid 1 0 0 1 1:4 0 V nastopnem prinašamo podrobnejše poročilo o prvenstvei tekmi v Čakovcu: SK Železničar:Čakovečki SK 2:1 ,2:0). Po nepričakovaem, zato pa tem lepšem uspehu SK Želzničarja v borbi z ISSK Mariborom, so šanse SK Železničarja zelo porasle, zato je bilo zanimanje za včerajšnje srečanje tem bolj napeto. Železničar se e podal v Čakovec v »spremstvu« okoli 150 »drukerjev«, ki so bili ves čas tekme tesno zvezani z moštvom, ki je imelo težko nalogo, da zapusti igrišče neporaženo. Vremenske prilike niso bile baš ugodne, ker je ves čas deževalo, zato tudi igra ni bila na posebni višini. Treba je kar v začetku poudarti. da je tekmo za Železničarja v veliki meri dobila ožja obramba, v kateri se je posebno odlikoval vratar Mahanic. Krilci so svoj napad dobro zalagali z lepimi žogami ter se tudi defenzivno z uspehom udejstvovali. Napad se zaradi polzkega terena ni mogel razviti, vendar je z u-činkovitimi napadi preko kril stalno o-grožal vrata nasprotnika. V tej formaciji je bila desna stran malce boljša od leve. Čakovčani so bitko izgubili po trdem odporu. V prvem polčasu so blii krepko potisnjeni v obrambo. Ko so pa v drugem polčasu v polju deloma predvlado-vali in izvedli nevarne in krepke napadalne akcije, je bilo že prepozno, na drugi strani pa je bila obramba Železničarja budno na staži, ter s krepsim startom čistila, kar se je dalo. Napad ČSK je bil po svojem učinku kaj pester. Obe krili sta dali malo dobro igro, a v notranji trojici se je izgubljal preveč v o-zadju vodja napada. Krilska vrsta in ožja obramba sta sicer podali dobro zasledovanju i igro, vendar sta posvetili premalo pa- žnje nasprotnima kriloma, od koder je stalno pretila nevarnost. Goli so padli v 20. minuti prvega polčasa po Lešniku, v 37. minuti je Turk zvišal na 2:0; v drugem polčasu pa je zabil častni gol za ČSK v 29. minuti Ronjak po avtogolu! Sodil je g. Schneller iz Maribora. Tekmo je imel ves čas v rokah ter opravljal svojo funkcijo objektivno in strogo. Prihodnjo nedeljo se prvenstveno tekmovanje nadaljuje, in sicer se bosta srečala na Rapidovem igrišču SK Železničar in SK Rapid. Da se čimbolje pripravi na to važno prvenstveno tekmo, je SK Rapid včeraj povabil v goste moštvo SK Celja, s katerim je včeraj na svojem igrišču odigral prijateljsko tekmo. Rezultat je bil SK Rapid:SK Celje 5:0 (0:0). Rapid ni imel težkega stališča ter je zasluženo zmagal. Napad je vprizoril lepe akcije, ki pa niso vedno rodile uspeha. Šele v drugem polčasu, ko je obramba Celjanov nekoliko popustila, se je Rapidovemu napadu posrečilo zaporedoma zabiti pet golov. V ostalem se je tekma gibala na precej nizkem nivoju, ker so bili Celjani prešibek nasprotnik. Sodil je dobro g. Bizjak- V predtekmi je rezerva ISSK Maribora porazila v prijateljski tekmi rezervo SK Rapida v razmerju 3:1. SK Ptu::SK Drava 2:1. V Ptuju se je včeraj popoldne odigral domači »derby«, ki se je končaj z zmago SK Ptuja. Tekma je bila vseskozi zanimiva ir, napeta ter je potekla v znamenju boorbe za točke. Sodil je objektivno g. Kopič iz Maribora. Kvalifikacijske tekme za državno prven stvo. Ljubljana: Ilirlja:Gradjanski 2:1 (1:1). Zagreb: Prlmorje:Hašk 2:1 (l;i). Beograd: BSK:Vojvodina 4:0 (2:1). Niš: Jugoslavija:Gradjanski 5:1 Zemun: Sparta: ŽAK (Vel. Kikinda) (3:1). Osijek: S!avija:Krajišnik 3:0. Sarajevo: Slavi ja :Hajduk (S) 3:0. Osijek: Concordia:Graflčar 5:2. Split: Hajduk:Osvlt 5:0. Ostale nogometne tekme. Zagreb: Slavija (Varaždin):Sparta 7:2 (3:1). S to zmago je varaždinska Slavija postala prvak zagrebškega podsaveza. Celje: Olimp Jugoslavija 2:1. Vodil ga je ravnatelj dr. Josip Tominšek, ki je tudi v splošnem označil deio-vanje kluba, po številu članstva, ne velikega, a v udejstvovanju doma ter v ino zemstvu pomembnega. Podrobno poročilo in o delovanju blagajniškem stanju je podal dr. Fran Pichler; vidna je požrtvovalnost vsega članstva, posebno izvršujočega, zato so očitni uspehi pri turnirjih — klub se je udeležil petih, banovinskega je v Mariboru priredil sam — najvažnejša notranja pridobitev pa je lastna moderno urejena sabljama, kipa kajpada dokaj obremenjuje blagajno. — Klub je tudi pridobil prvovrstne vežbače tako da se sabljači res morejo izvežbati do popolnosti; zato se priporoča pristop. — Izvolil se je novi odbor. Upravni odbor: predsednik dr. M. Ploj, I. podpredsednik dr. Jos. Tominšek, II. podpreds. ravn. Krejči, tajnik dr. Fr. Pichler. blagajnik sodu. okr. sod. Štukelj, odborniki: upravnik dr. Vrečko, inž. Šlajmer, polk. Reizner, pdlk. Vavpotič, polk. Bunc, (dve mesti se izpopolnita po koopciji); nadzorni odbor: ban. ravn. B. Pogačnik, mag. ravn. Rodošek, ravn. Loos; disciplinski odbor: dr. K. Škapin, dr. Marinič, dir. Fišer, inž. Menzi. Razdelitev nagrad udeležencem in zmagovalcu II. srednjega lahkoatletskega mitinga v Mariboru. Kakor znano se je vršil v dr.eh 5. in 6. oktobra drugi srednješolski miting mariborskih srednjih šol pod pokroviteljstvom direktor a Drž- trgovske akademije g. Petra Modica. Na tem tekmovanju je zmagalo mo ! štvo klasične gimnazije pred trgovsko akademijo in realno gimnazijo. V soboto i se je vršila na trgovski akademiji primerna slavnost, na kateri je dobilo zmagovalno moštvo prehodna pokala JLS in združenja »Sidra« in so bili nagrajeni posamezni tekmovalci s praktičnimi darili in diplomami. Poleg dijakov so bili tudi navzoči zastopnik klasične gimnazije g. prof. Sila, zastopnik realke g. prof. Cestik, zastopnik JLS g. Bergant in domačin, g. prof. Degen. Goste je pozdravil dijak četrtega letnika Smerdu ter se prvenstveno zahvalil gg. direktorjem posameznih zavodov za primerno naklonjenost ter povdarjal važnost telesne vzgoje za razvoj duha. Zahvali se je tudi upravi SK Železničarja, ki jc dala brezplačno na razpolago svoj stadion ter vsem onim mariborskim tvrdkam, ki so materialno podrle' to prireditev Govorili so še g. prof. Sila, gosp. prof. Cestnik, g. Bergant in g. prof. Degen. Tekmovalci so dobili okusno izdelane diplome, deset najboljše plasiranih pa praktična darila. Najboljše so se plasirali Grgič (Trgovska akademija), Hla-de (ki. gimnazija), Trelec (realka) in pa Smerdu (ki. gimnazija). Občni zbor MASK Mariborski akademski saiblj&ški klub je imel 12, t. m. svoj redni občni zbor. Otrok utonil v po eku. Dne 17. t. niše je dogodila v Drbetincih pri Sv, Andražu v Slov. goricah nesreča, ki ie zahtevala žrtev 2 leti starega Alojziju Gomzeja, sinka tamkajšnje posestnice. Otroci so se igrali v bližini potoka Črnec brez nadzorstva. Mali Alojz se je zaletel v potok in utonil. Ostali otroci so s® razbežali in poklicali stariše. Ko so fantka potegnili iz vode, je bil že mrtev. Poskusili so sicer z umetnim dihanjem toda brezuspešno. Nezgode in nesreče. Marjeta Kolednik. 161etna hči viničarja v Slatini v Halozah, je pri žetvi ajde padla na srp in se nevarno poškodovala. — Filip Kumer, 29-letni viničar v Repišah pri Leskovcu v Halozah, je pral sode z vrelo vod0. Pri tem pa se mu je spodrsnilo, pri če* mur se je celi škaf vode razlil po glavi-Dobil je zelo težke opekline na obrazij in prsih. — Nevarne poškodbe na glavl je dobil Ivan Ambrož, 36 let star dninar v Muretijicih. V prepiru ga je obdela* neki domačin tako hudo, da mu je ,,a več mestih prebil lobanjo- — Ista usada je doletela 491etnega posestnika Ivana Rižnarja v Vitomercih. Z nožem je dob1* več sunkov hrbet, tako da so pljuča ranjena; razen tega ima težke poškodbe na glavi, prizadjane s kamnom. Vse z-ff0' raj navedene poškodovance so spravil* v ptujsko bolnišnico. »Čuvajte Jugoslavijo'* Mariborski »V e £ e r n! It« Jutra. gapESVsa^TfTi ^vtVuč^aaaaMa hlaedotsUiu sMiske atouite v Ponsercih Pred mariborskim malim senatom sta bila zaradi uboja obsojena na skupno 11 let in dva meseca težke ječe Ljudevit Lah in Jernej Beranič Dne 5. marca t. 1. je bila v Pongercih Ra Dravskem polju plesna veselica, pri kateri je bilo zlasti veliko mladine. K tej Plesni veselici sta priša tudi 21-letni Ljubovi! Lah in 281etni Jernej Beranič. Okoli polnoči je prišlo med Antonom Medvedom in Josipom Lahom, bratom obtoženega Ljudevita, do prepira radi Prispevka svirajoči godbi. Navzoči so Prepir sicer ublažili, toda bojno razpoloženje je še tlelo. Ko se je Anton Medved Podal domov sta ga ob nekem voglu pričakala Ljudovit Lah in Jernej Beranič lor ga z nekim topim predmetom do krvi potolkla na tla. Zbral je Medved vse svoje moči skupaj ter se zavlekel na neko dvorišče, kjer so pa njegove moči opešale in je v nezavesti obležal s presto lobanjo. Nekaj dni zatem je Med- ved poškodbam podlegel v mariborski splošni bolnišnici. Kmalu zatem sta Ljudovit Lah in Jernej Beranič premikastila tudi Medvedovega brata Vinka Medveda, ki je moral iskati pomoči v ptujski bolnišnici, kjer pa je okreval. Orožniki so Ljudevita Laha in Jerneja Beraniča zaprli. Prišla sta na zatožno klop in sta se morala zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom. Oba sta sicer tajila vsakršno krivdo, vendar pa se je mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, prepričal o krivdi obeh obtožencev in je Ljudevita Laha obsodil na 5 let in 1 mesec težke ječe, Jerneja Beraniča pa na 6 let in 1 mesec težke ječe. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever. Mariborski grad v dimu in ognju Včerajšnje velike jesenske gasilske vaje se potekle brezhibno ter v navzočnosti velike množice Mariborčanov Točno tri minute po 10. uri dopoldne h bil oddan signal o požarnem alarmu. Požarni objekt včerajšnjih velikih jesenih gasilskih vaj je bil mariborski grad, Ki je v trenutku bil v dimu, ki so ga pomočile dimne bombe. Treskale so pe-*arde, ki naj bi predstavljale napad z kpmbami iz zraka. V trenutku se je razgibalo v Gasilskem domu na Koroški mti, kmalu zatem je odbrzela gasilska četa skozi mesto proti požarnemu ob-i®ktu. Najprej je drvel poveljniški voz s Predsednikom in poveljnikom ter podpornikom, nato turbina, sledila je Ma-gVrusova lestev, velika turbina, priklop-turbina, podeželski voz, Kruppov voz ln rešilni voz. V akcijo je takoj stopilo ® aktivnih gasilcev, ki so položili 12 Cevi, in sicer 3 z napadom od znotraj, 9 pa z napadom od zunaj. Kakor bi trenil, so se vzpele kvišku tri lestve, in sicer Magyrusova lestev in dve razstezal-ni lestvi. V četrt ure je bilo gašenje končano, sledil je raport vseh oddelnih vodij požrtvovalnemu poveljniku Ramšaku pod čigar vodstvom so se vršile lepo uspele velike jesenske gasilske vaje. Po sestopu celokupnega moštva in defileju je gasilska četa zopet odrinila nazaj v Gasilski dom. Včerajšnje gasilske vaie so najlepše priznanje neumorno delavnemu in vzorno požrtvovalnemu povelniku Franc Ramšaku ter tehnični izvežbanosti mariborskega gasilstva, katerega sloves so tudi te vaje kakor zadnje in vse prejšnje v povojnih letih ponovno potrdile. harmonikarji Rdečega križa v Avstriji Preteklo soboto popoldne je avtobus “Rdeči Francelj«' peljal 22 harmonikarjev Mariborskega Podmladka Rdečega križa J njihovim vodjo g. Vilkom Šušteršičem in mamicami preko meje v Gra-dec, kjer so na povabilo jugoslovanske-ga generalnega konzula g. dr. D j o r-'Leviča, graškega župana in vse javiti gostovali v veliki koncertni dvo-rat1'; »Rittersal«, ki je bila že nekaj dni ,)re<3 nastopom docela razprodana. Že meji so bili malčki Rdečekrižarji in •hihov zborovodja Šušteršič deležni top-'p Pozdravov, prav tako pa je bil pri-SrČen sprejem v Gradcu, kjer jih je pojavljala tisočglava množica. Točno ob llaPovedani uri se je koncert pričel. V v0rani en sam oglušujoč aplavz brez !)restanka. Harmonikarje je na odru spre Jel slavni pevski Šentpeterski zbor, ki je licijskega nadkomisarja g. Iva A n t i n-čeviča, ki je premeščen v Dubrovnik ter imenovan za šefa dubrovniške policije. Lepega poslovilnega, večera se je udeležil tudi šef obmejne policije g. Sie-vo Krajnovič in referent pri sreskem načelstvu g. Trojan. V imenu uradništvain vseh nastavljencev se je poslovil policijski nadkomisar g. Stanko Kos najprej od predsednika g. Radoševiča. V izbranih besedah se mu je zahvalil za vso naklonjenost in mu želel na novem službenem mestu najboljši počutek in mnogo sreče ter uspehov. Izročil mu je skromno darilce z željo naj bi ga češče spominjalo na obmejni Maribor. Za pozornost in ljubeznivost se je nato zahvalil vsemu uradništvu in nastavljencem predsednik g. Radoševič. Dejal je, da težko zapušča Maribor, ki ga bo ohranil v najlepšem spominu in apeliral na vse navzoče naj bodo tako zvesto naklonjeni tudi svoje- „_________________ __________________ mu novemu šefu Prav tako prisrčno seje ^Šim malčkom odpel pozdravno pesem, nadkomisar g. Kos poslovil tudi od nad rosti 80 let vdova po nadsprevodniku drž. železnic Marija Perc. V splošni bolnišnici je izdihnila v starosti 46 let zasebnica Berta Višič. Težko prizadetim in žalujočim naše toplo sožalje! »Miha s puško« nam piše, da se je v sobotne mariborske pomenke vrinila mala pomota. Zadevni pasus v »Slovencu« od 13. oktobra se namreč glasi dobesedno »podžupan Martin Kores« in ne »podžupan bo Martin Kores«, kakor se je v omenjenih pomenkih pomotoma glasilo. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v torek Savostova in Vidmarjeva. Škrlatica razsaja po Mariboru. Proti širjenju bolezni so se izdala potrebna navodila. Krvava veselica. Snoči je neka skupina fantov pokvarila s svojo objestnostjo in podivjanostjo gasilsko veselico pri Sv. Miklavžu na Drav. pol;u. Fantje, ki so bili že vinjeni, so pri plesu navalili na 261etnega posestniškega sina Franca Sa-darna in njegovega 39letnega tovariša Ivana Rebeka ter oba zelo hudo z noži obklali. Kri je tekla in noži so se bliskali, končali pa so napadalci šele, ko so videli, da ležita dva v mlaki krvi. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, fantje pa bodo imeli opraviti pri sodišču. »V klasični deželi pretepov in poko-Ijev«, kakor je ob nedavni sodni obrav nav; označil državni tožilec g Sever -Dravsko polje je zopet vzplamtela vroča fantovska kri. V Braunšvajgu je prišlo do krvavega napada, katerega žrtev ie postal 211etni delavec Štefan Klep, ki je ranjen s 4 zabodljaji z nožem obležal nezavesten v mlaki krvi. Krivci se bodo morali zagovarjati pred sodniki. Nočni napad. Preteklo noč je okoli pol noči neznani moški napadel zakonca Polenšek s Pobrežja, ko sta se po Aleksandrovi cesti vračala iz Košakov. Ne znar.ec je >;ava'!l na zidarja Maksa Polenška, ga s pestmi pobil na tla. Pri padcu na pločnik je Polenšek zadobil veliko zevajočo rano na tilniku in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Napadalec je izginil v noč Nesreče iz dneva v dan, V soboto je mlatilni stroj zmečkal 24 letnemu posestniškemu sinu Ivanu Verončiou Strgoncih prste na levi roki. — Strojevodji Ivanu Jazbecu iz Studencev je stroj poškodoval levo roko, avtomobilska vra ta pa so težko poškodovala glavo kovaškemu pomočniku Alojziju Blatniku iz Taborske ulice. Vsi poškodovanci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Vandali ničemur ne prizanašajo. Posestniku Janezu Potočniku so v njegovem gozdu Šmiklavžu pri /Mariboru še GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Do vključno torka 22. t. ra. sijajna opereta ..CIGAN BARON" Adolf Wohlbriick. Ker so bile do sedaj vse predstave razprodane, prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji. — Od srede dalje novi šlager v našem podjetju »RAJ NA ZEMLJI . Sinfonija dunajskega valčka, Paul Horhiger, Hans Moser, Theo Lingen, Hermann Thimig, Adele Sandrock. — Dnevno pri vseh predstavah najnajnovejši posnetki iz bojev v Abesiniji. Svetovna senzacija Abesinija 1935 pa pride šele čez par dni izkliučno v naš kino. Kino Union. Od danes dalje sijajne šlager-operete: »Plavolasa Cartnen«. V glavni vlogi: Marta Eggert, Wolfgang Liebeneiner, Leo Slezak in Ida Wiist. ilm krasnega petja in očarljive glasbe. Sledi: »Dunajski valček«. __________________ REPERTOAR. Ponedeljek, 21. oktobra: Zaprto. Torek, 22- oktobra ob 20. uri: »Medvedji ples«. Premiera. Red B. Bloki. Sreda, 23. oktobra: Zaprto. Zanimiva premiera bo v torek, 22. trn. Uprizore komedijo češkega dramatika Vilerna Werjierja »Medvedji ples«. To delo je. srečna zmes veseloigre in drame, pisane z velikim poznavanjem odra in njegovih efektov, vsebina je obdelana prav učinkovito ter prikazuje v deloma komičnih, deloma pa ganljivih situacijah usodo starega samotnega čudaka, ki ga ujame mlada barska plesalka v svojo past. Je vsekakor tipično odersko delo, ki ustreza na sve strani: ugaja ljubitelju smeha, pa tudi ljubitelju resnih odrskih del. Režira J. Kovič, v vodilnih ulogah nastopijo Savinova. P. Kovič in Gorinšek. Sicer pa je še zaposlen ves dramski ansabl V drugem dejanju (baru) nastopi tudi del jazza. Premiera bo za red B in veljajo bloki. Sejem za prašiče. Na sejem 18. oktobra so pripeljali 282 prašičev. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 187 svinj, Cene so bile naslednje: 5 do 7 tednov •stari 40 do 50, 7 do 9 tednov 60 do 80-3 do 4 mesecev 120 do 160, 5 do 7 mesecev 200 do 250, 8 do 10 mesecev 300 do 350, leto stari 500 do 580 Din; kilogram žive teže 4.50 do 5.50, mrtve teže 7.50 do 9.50 Din. Umute pa je spregovorila mala deklica in Vs®ni izrekla dobrodošlico, za kar se je zborovodb ginjen zahvalil. Ni mo-popisati navalov navdušenja odlitega graškega občinstva, ki se je burno M°Pnjevalo od pesmi do pesmi. Zlasti so ^•Sali solospevi naših malčkov in pa . rasno izvajani narodni plesi, ki so jih *armonikarji morali večkrat ponoviti. G. Usteršič je bil v odmoru deležen nebroj pKrenih čestitk za uspeh, ki ga še v Radcu ni bil deleežn noben mladinski 'bor. Zlasti se je pohvalno izrekel naš ?°nzul, ki se je zboru Rdečega križa a”Valil, da so tako častno zastopali Ju-Tshivijo. Prav tako kakor sprejem je 110 Prisrčno tudi slovo. Prisrčno slovo M družabni dvorani Nabavljalne za-jjjMge na Rotovškem trgu so se zbrali si-uradniki in uslužbenci mestne poli-da se poslove od svojega predstoj-« a S. Svetislava Radoševiča, ki toit--en?e58en 7,3 P°kcije v Sremsko r°vico, v svoj rojstni kraj in od po- komisarja g. Antičeviča, ki je služboval v Mariboru 3 leta in v zadovoljstvu vsega meščanstva opravljal svojo težavno in odgovorno službo. Tudi njemu je izročil skromno darilce in ga prosil naj >: večkrat spomni v solnčr.i Dalmaciji na severni Maribor. V imenu uradništva in nastavljencev kriminalne policije se je od obeh odhajajočih posebej poslovil višji policijski nadzornik g. C a n j k o, v imenu obmejne policije pa šef g. Krajno-v i č. Poslovilni večer je potekel pozno v noč in v najlepšem razpoloženju. Oba, predstojnik g. Radoševič, ki bo še tekom današnjega dne izročil svoje posle nad-komisarju g. Kosu in nadkomisar gosp. Antičevič-bosta še danes odpotovala na nova službena mesta. Avstrijski konzul v Mariboru. Včeraj se je mudil v Mariboru ljubljanski avstrij ski konzul g. Hammer ter imel pri »Orlu« sestanek s člani tukajšnje avstrijske kolonije. Mrtvaški zvon doni... Na Aleksandrovi cesti 51 je preminula v visoki sta- -eugotovljeni vandali posekali precejšnje število dreves ter jih odpeljali. Potočnik trpi občutno škodo okoli 1000 Din Purani in »kršene lisice«. V Grabah so se vtihotapili dvonožni lisjaki v kur-nik posestnice Frančiške Kosi ter si privoščili nekaj kokošk, pa tudi 7 purar.-čkov je izginilo. Tatvina vozička. Včeraj je še neizsle-deni tat odpeljal Hinku Uhlu z dvorišča v Splavarski ulici 7, ročni voziček, vreden 500 dinarjev. Deklica, ki vedno zbeži z doma. Zena mestnega uslužbenca Roza Kranjc s Koroške ceste je včeraj prijavila policiji, da je njena 91etna hčerka Rozika že tretjič pobegnila z doma in da r.i za njo nikak-šega sledu. Izjavila je, da je hčerka šla pred dnevi v šolo, od koder pa je ni bilo več nazaj. Nebo nad Razvanjem žari... Požarov pod Pohorjem ni konca. Zopet je gorelo v Razvanju. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Visočnika, razen tega še 50 stotov sena in 30 do 40 stotov slame. Na mesto požara so prihiteli razvanjski, bohovski in hočki gasilci, ki so preprečili, da ni ogenj povzročil še večje škode. V Dravski dolini gori... Posestniku Matevžu Jeseniku v Rušah je zgorelo gospodarsko poslopje in svinjak. Tudi ostrešje stanovanjske hiše je postalo žrtev uničujočega ognja. Ruški gasilci so s takojšnjo intervencijo preprečili, da niso plameni zajeli sosednjih hiš. Mariborsko vreme. Padavine 8.5, rela- Zadnja pot dr. K. Kodermana. Ob veličastni udeležbi pokojnikovih prijateljev in znancev je bil v soboto dopoldne pogreb blagopokojnega zaslužnega javnega delavca dr. Karla Kodermana na celjsko okoliško pokopališče. Med udele' ženci pogreba je bil tudi direktor »Jutra « g. Stanko V i r a n t. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil celjski opat Jurak, se je v toplo občutenih besedah poslovil od ranjkega najpreje starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec, v imenu glavnega vodstva CMD pa mu je govoril v slovo s. u. s. v Celju dr. B a u d e k. Velikega pokojnika ohranimo v trajnem in svetlem spominu! Nadškof Jeglič gre v samos an. Nadškof dr. Jeglič je v soboto dopoldne zapustil Gornji grad ter se s avtomobilom odpeljal v Stično, kjer bo odslej živel v stičenskem cistercianskem samostanu. Iz železniške službe. Premeščeni so: prometni uradnik Friderik Škorja-nec iz Ptuja na mariborski glavni kolodvor, prometni uradnik Stanko Cretnis iz Zadanega mosta na mariborski glavni kolodvor, nadzorik brzojava Peter Zupanc iz ljubljanske signalne delavnice na Pragersko, oficial Anton Svetic iz Pragerskega na ljubljanski glavni kolodvor, prometnik Franc Omahen od Sv. Lovrenca na Pohorju na Jesenice, pomožni brzojavni nadzornik Ludvik Tarman iz Pragerskega v Ljutomer, Roman Božič iz Vidma na Pragersko, Rudolf Jakše iz Zidanega mosta na Pragersko, Franc Zimšek od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Maribor gl. proga, Iv. Očko iz Slovenskih Konjic na mariborski glavni kolodvor, Ferdinand Ma:er iz mariborskega glavnega kol. na Pragersko, Rudolf Šabeder iz Murske Sobote v Maribor. Za komisarjla združenih rezervnih tivna vlaga 89. minimalna temperatura, častnikov je bil imenovan rezervni 8.2, maksimalna 113, barometer 728.7. 'sodni polkovnik Djordje Djordievič. MARJ J S KALAN ROMAN Sida Otonova Trudila sem se, da bi ga poiza-uila in se približala tebi. Storila sem vse, kar sem mogla, da bi ti postala prava zakonska žena. V Dubrovniku sem padla pred podobo Madone, zatekla sem se v vero, iskala v njej moči in milosti. Zaman, vse je ostalo zaman. Neskončne muke mojih naporov so me še bolj oddaljevale od tebe, dokler me naposled niso docela oddaljile in vrgle spet v naročje tistega, ki sem ga še vedno ljubila, dasi sem mislila, da je postal tuj in ga sovražim. In vendar: ko sva se prvič zopet srečala, sem se ga branila z vsemi sredstvi. Hotela sem ti kljub vsemu ostati žena. Toda boji, ki so zavihrali v moji duši, se niso več polegli. Gnali so me dalje, vrteli nad prepadi, dokler me niso strli in z zlomljenimi živci vrgli ob tla. Šele tedaj sem se vdala in se znova vrgla okoli vratu prvemu.« »In vsega tega mi nisi povedala! To je bilo podlo! Jaz...« »Hotela sem, a nisem impla poguma. Lahko me obsodiš, lahko me ubiješ, toda brez pravice. Kriv si sam. Trudila sem se postati ti žena in bila bi ti morda tudi postala, kljub vsemu, če bi bil mož. Prav tedaj, kadar sem ti bila najbližja, si me s svojo nemokostjo sunil daleč proč. Zaman sem se trudila, da bi vzbudila v tebi tisto, česar ni bilo. Ni bilo. Nisi moški, ki bi me mogel privezati nase, razplamteti. Tvoja ljubezen je plamen brez toplote; sveti, a ne greje. Meni se je pa hotelo ognja. Vsa moja mladost je kričala po njem. V neštetih nočeh sem bedela ob tebi. Moja duša in moja kri sta rjuli v gluho temino, tl pa si spal in ju nisi slišal. Potem je moj krik po tebi utihnil. Spoznala sem, da ne moreš, da sploh ne moreš biti drugačen, da tistega, česar v tebi ni, ni mogoče prebuditi. Vedela sem tudi, da ti sam tega nisi kriv, da ti je prirojeno. Toda to mi ni zadostovalo za odpoved, ki bi jo bila morala skleniti, ako bi ostala pri tebi. Čemu si se poročil? Ker menda sam nisi vedel, da nisi za zakon. Ne z menoj ne s katero drugo. Pač morda: ako bi bil našel sebi enako... In tudi sedaj vidim, da nisi mož. Za hip, le neskončno kratek hip si vzplamtel, nato si se pa zrušil kakor prazna vreča, namesto da bi planil, pograbil karkoli in me ubil, žensko, ki te je varala, izdala, osramotila ...« Mirni ton njenih besed, ki je zrasel iz prvih viharnih vzplamtenj. se je zopet izgubljal v novem izbruhu histerije. »Mor'’;i bi fp vedno lintvin.« je kriknila, morda bi te vsaj prosila odpuščanja, ako bi sedaj zdivjal kakor moški, me udaril, ubil. »Ubij me!« je zarju-la. »Cernu me ne ubiješ? Čemu sediš kakor kup nesreče in se ne zganeš. Reši me teh peklenskih muk! Osvobodi me življenja, ki je zrušeno in ne bo nikoli več celo. Uniči z menoj vred tudi plod mojega greha. Naj izgine ta rod, ki je preklet. Stori nekaj! Govori!« Planila je k njemu, ga zagrabila za ramena in divje stresla: »Stori nekaj! Tako sprejemaš izpoved svoje do dna pokvarjene žene, ki te je varala in nosi v sebi vidni dokaz tega varanja. Kaznuj nicvrednico, ki je sama iskala ljubimca, sama odkrila in uredila gnezdo greha. Uniči vse, samo njega pusti, njega — dr. Frangeža ...« »Dr. Frangeža ...« je kriknil Ervin, ko da se je v grozi prebudil iz strašnih sanj. Vstal je in stal pred njo bled kakor zid. V očeh mu je gorel plamen silne bolečine, prehajajoče v brezmočni obup. »Da, njega, Danila. On je. Njega sem ljubila, njegova sem bila, njegov je otrok... Vsi vedo to, vsi ob Jasnicl, vsi ob Dravi, vsi v Mariboru, samo ti nisi vedel... Uniči me!« »Ne,« je zajecljal. »Živi! Sedaj vidim, vem vse. Sam sem kriv. Pet in trideset let sem se ogibal žensk, ker sem se zavedal, da nisem zanje in moral bi se jih bil ogibati še dalje. Priklenil sem te nase, ker sem v svoji slepoti mislil, da me res ljubiš, da stopaš 7 meno? v za- kon iz ljubezni. Potem sem pričel spregledovati in spoznavati. Ne misli, da se nisem sam zavedal, da najin zakon ni zakon • Samo tega nisem vedel, za kakšno ceno si postala moja žena. Kupil sem tc> kupil kakor blago, posestvo, tovarno. Tvoja poroka z menoj je bila žrtev..-To je strašno, najstrašnejše. Ob tem je vse drugo nepomembno.« »A jaz sem se pustila proJati, zato sem sama kriva.« »Nisi, bila si le prodajno blago. Oče ie bil prodajalec, jaz kupec.« »In lastnik,« je kriknila v novem navalu. »Uniči to blago! Stori mi uslugo!« »Tebe in sebe,« je zakričal v blazni grozi obupa. »Prosim, stori!« »O, ne...« je omagal. »Ne. Živi! Živi in hodi svoja pota! Nimam pravice. Nikoli nisi bila moja. Samo o sebi lahko odločam. Živi ...« S sklonjeno glavo ir. povešenima rokama se je obrnil proti vratom in hotel oditi, toda Sida je planila predenj in nm zastavila pot: »Kam hočeš?« »Svojo pot.« »Kam?« »Tam, kjer bom večno sam ...« »Ervin ...« »Pusti me!« »Ne. Kričala bom, rjula, priklicala vso hišo.« (Se bo nadaljevalo.) ■I živtienja u* sveta Negusova vražia vohunka Doživljaji in spretnosti učenke polkovnika Lawrencea — Brezprimerna drznost mlade in lepe vohunke — Vse se ji posreči, vse izpelje 8 dneh je bilo tansko zunanje ministrstvo v Londonu točno informirano o tajnem dogovoru med Lidijem Jassujero in Turčijo. To je bilo za Jassuja usodno. Kmalu za tem je te razmere udaril Raz Taffari, današnji neguš obesinski Ljid Jeassu je izgubi prestol in pozneje najbr že tudi slavo. Beračica . . . Ko so se pričele pred meseci italjan-ske sovražnosti, je Woezero Manen zopet šla na delo. Takoj se je znašla med italjanskimi n abesinskimi četami pri Ual uala, kjer so bombe, strojnice in banditi razganjali prebivalce. Woezero Manen se je, preoblečena kot beračica, plazila okoli vojaških transportov in je vse prav dobro čula in videla, o čemer je dobro vedela, da v Addis Abebi vse to potrebujejo. Ponoči sc je pretolkla preko meje in kmalu zatem je poveljnik abesinske ga obmejnega ozemlja bil dobro poučen, o prodoru italijanske vojske in je na ta način preprečil, da bi njegovi vojaki bili poraženi ali pa ujeti. Italijani so dobro vedeli, da je v ozadju spretna špijonska roka. Toda vse njihove poizvedbe so bile zaman, niti najmanj pa ni padel sum na ubogo, v cunjah in krpah oblečeno beračico, ki je bila nenadoma izginila. Ko so se nazadnje spomnili, da bi"uteg- nila biti ta beračica vzrok vsega zla, je h agenti m zaupniki so v razjasnitvi ta- bj,a Woezero Manen že davno na var- Ni vojne brez špionaže in protišpiona-že. Špionaža sega v najstarejšo dobo človeštva in se je v teku svetovne vojne v vseh svojih tveganih pretkanostih in drznili zasnutkih razvila do viška. Tudi Abesinija ima svojo špionažo, ki je v teku zadnjih mesecev ob zapletljajih z Italijo svoji domovini imenitno služila. V Adis Abebi kar mrgoli raznih nemških, italijanskih, japonskih, francoskih in ruskih agentov, pa tudi zaupniki britanske špionaže delujejo z vso vnemo. Toda Abesinija ni držala napram temu križem rok. Ime »vražje špionke«, kakor imenujejo mlado Woezero Manen, je postalo slavno po vsem svetu in ob njenem imenu strepetava celica italijanske poročevalske in špionažne službe v Mo-gadiskiju v italijanski Somaliji. Prva preizkušnja: pomagal je opij. Manen Woezero je odkril slavni polkovnik Laerence. Njena prva sijajna preizkušnja v špionažni službi sega v 1. 1917. Britanska špionažna celica v Adis Abebi je tedaj razvila v razkrojeni Abe-siniji neverjetno delavnost. Na cesarjevem dvoru v Adis Abebi so se godile čudne reči. O vsem tem smo čitatelje že seznanili v posebnem članku. Lawrence je hotel na vsak način dobiti popolno jasnost glede tega, kaj se dogaja za za: vesami abesinskega dvora. Celo najbolj* jinstvenih dogodkov odpovedali. Tedaj :e padla njegova pozornost na lepo mlado ženo iz Amhare, na Woezero Manen. Mlada žena s svetlo rujavo kožo, malodane povsem evropski, obraznih potezah n izrednim talentom za jezike, je vzbudi a Lawrencovo pozornost. Takoj jo je pritegnil v svojo šolo ter jo uvajal v abe celo in skrivnosti špionaže. — Ko ;e videl, da kaže mlada Woezero Manen zredno nadarjenost za te drzne posle, ;i je poveril kočljivo nalogo, da dožene, caj se dogaja na besinskem dvoru. Mlada žena je imela- srečo. Ni minil teden dni in že se je zaljubil vanjo osebni pribočnik mladega negusa Lidija Jeassua. Mi minulo 14 dni in že se je Woezero Manen nemoteno sprehajala po hodnikih dvora v Addis Abebi. Strast v uživanju »pija, ki jo je VVoezero Manen takoj opazila pri svojem ljubimcu, je prinesla možnost, da izvede mlada špijonka svojo nalogo. Polkovnik Lawrence ji. je dal na ■razpolago precejšnje količine omja in po nem v Addis Abebi. V »levjem brlogu«. Kmalu zatem se je podala naravnost v levji brlog. Abesinski vojaki so jo spremljali po skrivnih stezah in sredi italijanske somalijske pokrajine tik do obmejnih stražarjev pred Mogadiskijem, kjer se je na mah vse izprevrglo v rafiniran teater. Woezero Manen je vsa obu pana bežala, za njo pa abesinski vojaki italijanski obmejni stražarji so v svoji naivnosti takoj sklepali, da ne more to biti nič drugega; kakor da Abesinel lovijo to ženico, ki je gotovo Abesincem kaj neprijetnega napravila. Italijani so sprejeli Woezero Manen z vsem navdušenjem, ona pa je takoj zahtevala, naj jo takoj peljejo k poveljniku, ki da mu ima sporočiti važne stvari. Na ta način se ji je posrečilo priti v italijanski glavni stan. Nekega večera je izginrla in v italijanskem vojnem stanu so opazili, da je z njo vred izginilo vašno gradivo, v kate- rem so bili pomembni podatki o italjan-ski protišpionaži v Addis Abebi. Hoeze-ro Manen je to gradivo spravila takoj v prave roke v Addis Abebi. Deležna najvišjega odlikovanja. Marca letošnjega leta pa je izvršila mojstrsko špionažno delo. Med Abesini-jo in Japonsko so bila tedaj v teku poga janja glede sklenitve vojaške pogodbe. Toda Italijani so bili o stvari dobro poučeni in posrečilo se jim je, da so prišli do besedila osnutka pogodbe. Izginotje važne listine se je takoj opazilo. Jasno je bilo, da se morajo listine nahajati še v Abesiniji, najbrže v Addis Abebi. Zopet je imela drzna Manen Woezero važno nalogo. Nikdar ne bo znano, kako se ji je posrečilo priti v notranjost italijanskega poslaništva v Adis Abebi. Takšni triki se ne izdajajo. Na vsak način pa' se je zgodilo, da je na večer istega dne, ko je ta važna listina izginila, bila še zopet v posesti abesinskega vojnega ministrstva. Woezero Manen, ki je že imela kot edina ženska odlikovanje Meneli-kove kolajne, je postala za to neverjetno spretno izpeljano špionažno delo deležna najvišjega vojaškega odlikovanja abesinskega, to je etiopske zvezde in razen tega je prejela tudi lepo denarno nagrado. — Kje se nahaja VVoezero Manen. Italijani so vse napravili, kar so mogli, da napravijo konec nevarnemu špion-skemu delovanju te »vražje špionke«, toda vse zaman. Gotovo je, da igra vražja špionka Manen Woezero, zlasti sedaj v vojnih dogodkih na abesinskih tleh, vodilno vlogo. Morda se skriva kje v puščavju Ometa in Gale, morda jaha kje okoli Harrarja, v Ogadnu ali pa v okoli ci Kaffe, da prinese kakšnemu vazalnemu knezu važno negušovo sporočilo. Morda pa je Woezero Manen kakšna slu žabnica vodilnega italijanskega častnika v Eritreji ali Somaliji, ki mu bo že znala pomagati z opijem ali podobnim. Nemara pa je ta vražja ženska v Addis Abebi in snuje drzne načrte za izvedbo nalog, ki bodo morda v poteku italijanske-abe-sinske vojne odločilnega pomena. Abesinski cesar kot sodnik Abesinski cesar Haile Selasie je oseba, o kateri danes govori ves svet. Ves tisk na svetu posveča tej kronani glavi veliko pozornost in med vodilnimi listi lahko opazimo tekmovanje, kdo bo izčrpneje in čim več zanimivega objavil o njegovi osebi. Vsi evropski in ameriški listi so preplavljeni s kratkimi in dolgi mi članki o Abesiniji in njenem poglavarju cesarju Haile Salasiju. Pred dnevi je neki angleški list objavil resnično zgodbo iz sodne prakse abesinskega cesarja. Abesinski cesar Haile Selasie se Je udeležb neke slovesne otvoritve novozgrajene ceste. Ko se ;e vrača! v svojo palačo, ga je zbrano abesinsko ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Pri tej priliki se je povzpel neki Abesinec na streho hiše, da bi boljše vide! cesarja in zgrmel na nekega svojega znanca, ki je stal ob hiši, ter ga nevarno poškodoval, doč.m se radovednežu ni nič zgodilo. Nesrečnež je v bolnišnici umrl in njegovi sorodniki so zahtevali smrtno kazen za človeka, ki jim je ubil dragega sorodnika. Po abesinskih zakonih so imeli pravico zahtevati smrtno kazen. Negu« !° bil pred tešavno rešitvijo, kajti člov^’ ki je padel s strehe ni smrtno poškodoval svojega znanca, ni storil tega hote-marveč po nesreči. Zato je mučno zadevo Negus razsodil naravnost s Salamonovo modrostjo. Obsodil je obtoženca na smr*‘ k° so se sorodniki ne- srečneža radovali obsedbe, jih je presenetila Neg"sova obrazložitev, n:v" da mora biti ubit na podoben način kot njegova žrtev. Neki sorodnik ubitega je moral skočiti s strehe na obsojenca ga usmrtiti. Tako korajžnega pa r.i bilo med sorodniki in je za to tudi Negusova smrtna obsodba bila brezpredmetna. V knjižnici. Gospa: Ta dela mi ne ugajajo, s° preplitva. Dajte mi nekaj globljega. Knjižničar: Izvolite morda zgodbo »Dvanajstih milj pod morjem«? Razno Naznanjam, da nisem plačnik za dolgove. ki bi jih naredila moja žena Rozalija Kumpor-šck. Ivan Kumporšek, Sv. Marjeta ob Pesnici. 4815 Prodam JABOLKA oddajamo po Din 1.50 naprej. Velika izbira. Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 4749 AFRIK, ŽIMA, vata, žimnice, otomanc, kau-če, naslonjače v veliki Izbiri nudi najceneje Novak. Ve= trinjska 7, Koroška 8. 4285 Sobo odda Starejša dama dobi lepo. solnčno SOBO 7. uporabo kopalnice itd. Oskrba v hiši ali brez po dogovoru, Avtobusna postaja pri hiši. Kettejeva ul. 10. 4514 Širit« „Večernih Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru