IZHAJA vsak četrtek uredništvo in uprava: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-!e“a Postale) Trst 431. PoStni »kovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotoi~ini D N I K NOVI Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1633 TRST, ČETRTEK 6. JULIJA 1989 LET. XXXIX. Položaj slovenske manjšine se je hudo poslabšal do, Kdor v zadnjih letih pozorno spremlja dajanje na Tržaškem, Goriškem, v Be-^čiji in Kanalski dolini, se pravi na četnem območju, kjer živi slovenska na-T?dna manjšina, bo prav kmalu ugotnv:1, a is v večinskih političnih krogih, in si-Cer tudi v tistih, ki so še pred leti ka?a~i Zaninianje za ureditev manjšinskih proble ^°u, zavladala nekakšna otopelost in c'a za te kroge manjšina postala nekakšna udležna muha, ki se je z zamahom roke Po proslavi 600-letnice kosovske bitke SRBI ZDAJ ENOTNI KOT ŠE DOLGO NE? Sku: se saš iznebiti. Ozračje se je v primerjavi Prejšnjimi leti vsekakor skazilo, tako da . ’ Je začel dvigati greben vsem tistim ri-arn, ki so bile, so in bodo tudi v prihod-n°sti proti pravični ureditvi manjšinskega vPrašanja, predvsem proti enakopravnosti v °dnosih med italijansko večino in s7o-Vensko manjšino. . Samo zaradi takšnega ozračja se je anko zgodilo, da so v tržaškem občinskem SVetu s tolikšno ihto zavrnili vred dne^i edlog, naj se po vaseh na Krasu pns*a-Vhli° dvojezične table, čemur se pred 20 le-1 ^danja občinska uprava v Trstu, z žu-Psnom Spaccinijem na čelu, na primer ni Pr°tivila. Samo v takšnem ozračju se je Qh.ko zgodilo, da sta tržaška občina in d?-2^a s tolikšno naglico odobrili lokacijo za s*nhrotron, čeprav sta dobro vedeli, da °vensko prebivalstvo Bazovice in b7iž-okolice, kot tudi vsa manjšina, odloč-.9 nasprotuje takšni lokaciji. Naspro'uje ^ ne samo iz razlogov, ki jih navajajo sta-}n novopečeni naravovarstveniki, tem-feč tudi zaradi tega, ker bo sinhrotron od-. slovenskemu prebivalstvu zemljo, to e temelj, na katerem stoji njegova ncrod-°stna zgradba. Samo v ozračju, kakršne G0 smo omenili zgoraj, se lahko doaaja, di 0 v oblastvenih krogih prav praviloma ne ,P°števajo stališča in predlogi slovenskih goljenih predstavnikov tako na Tržaškem na Goriškem. *.. ^osebno poglavje pa predstavlja Bene-Dr Marino Qualizza, znani teolog in ultumi delavec, v zadnji številki lista 0?D n-.’X _7 _T“1 -X-T -*-» /n>»/-(zrni" n So Mit in stvarnost: ta dva pojma si še nikdar nista bila tako blizu kot na letošnji Vidov dan, ko je poteklo natančno 600 let od Kosovske bitke med turškim polmesecem in srbskim križem. Več kot pol tisočletno epsko izročilo o tragičnem porazu, ki je Turkom odprl pot v Evropo in zasužnjil Srbe, o junaštvu Miloša Obilica, ki je sredi turškega tabora do smrti zabodel sultana Murata, o »izdajstvu« Vuka Brankoviča, ki se po izgubljeni bitki ni strinial s politiko kompromisov Lazarjeve vdove, kneginje Milice, pač pa skušal navezati nova zavezništva z Ogrsko, se je s svečanostmi v samostanu Gračanici in na Gazi Me-stanu, kjer sta se udarili srbska in turška I vojska prepletlo s prepričanjem, da se je | srbski narod končno in za vedno otresel ' podrejene vloge. Zaradi pomanjkanja virov si zgodovinarji še niso na jasnem, kako je potekala bitka, kolikšno je bilo razmerje sil. Dejstva je v naslednjih desetletjih in stoletjih prekrila epopeja ljudskih pesmi in ker mit ne pozna vmesnih odtenkov, je celo stvarnost postala črno-bela z junaštvi po eni in izdajstvi na drugi strani. Proslava, ki jo je z vso pompoznostjo priredilo novo srbsko vodstvo kot potrditev pravilnih izbir, predstavlja novo etapo na poti unitarizma. Srbija, ki si je z ustavnimi spremembami šele pred meseci zagotovila popolno suverenost tudi nad avtonomnima pokrajinama, je bila prisiljena, da proslavi poraz, ker jo je prav poraz privedel, čeprav po dolgih šestih stoletjih, do ponovne državnosti. Obletnica je padla kot nalašč, da nova Srbija znova potrdi svojo oblast nad nemirnim Kosovom z albansko večino. Proslava na višavju med rekama Lab in Sit- dalje na 2. strani ■ Gorbačov o narodnostnem vprašanju v Sovjetski zvezi 0TP- piše, da so Benečani nezaščiteni, ča \ žrtve »nestrpnosti, nasilja in ustrahova-Ja« in da so v Benečiji bila odprav1 jena t ?Vl°kratična pravila«. Pisec je prišel do ®.^h zaključkov po požigu zakristije žvp-cerkve pri Stoblanku in po znani l rijavi sodnim oblastem žuvnikov Zua^el-e in Gujona s Trčmuna oziroma Matajur- dalje na 2. strani ■ V mednarodni javnosti je vzbudil ve-i liko pozornost zadnji radijski ter tele-' vizijski govor sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova. Doslej se je sovjetski voditelj po radiu in televiziji obračal na državljane le ob Novem letu in je samo enkrat imel poseben radijski in televizij-j ski nagovor na državljane. To se je zgodilo ob katastrofi v jedrski centrali pri Černobilu. Komentatorji in izvedenci se predvsem vprašujejo, zakaj in čemu se je Gorbačov odločil za takšen nastop. Pri tem najprej ugotavljajo, da se je Gorbačov pojavil na televizijskih ekranih in pred radijskimi mikrofoni tik pred ponovnim od-i hodom v tujino. V torek, 4. t.m., je namreč odpotoval na uradni obisk v Francijo ter Romunijo. Iz lastne izkušnje mu je znano, da rado prihaja do notranjih razpletov v Sovjetski zvezi prav med bivanjem šefa j države v tujini. Zadnji nagovor na državljane je bil v celoti posvečen narodnostnemu vprašanju. Govornik je pozval predstavnike vseh na-i rodov v Sovjetski zvezi, naj sodelujejo v | okviru prizadevanj za ustavno in upravno I preureditev države. Sedanja temeljna ure-, ditev, kar zadeva posamezne republike in avtonomne pokrajine, sicer ostane, vendar je treba preprečiti zapostavljanje narodnih in drugih manjšin, se pravi zagotoviti enakopravnost vseh narodov v Sovjetski zvezi. Gorbačov je svaril pred narodnostnimi spori, ki utegnejo ne samo odpraviti perestrojko, temveč hudo zamajati same temelje sovjetske države. Dejal je, da bodo oblasti odločno nastopile proti vsem tistim, ki ščuvajo k narodnostni mržnji in ogrožajo enotnost države. Priznal je, kako je nujno spoštovati pravice vsakega naroda znotraj Sovjetske zveze, a je poudaril, da se meje obstoječih republik ne bodo spremenile. Na katere republike je Gorbačov mislil, izvedenci do zdaj samo ugibajo. Najbolj aktaulno je — kot znano — vprašanje v baltskih državah, ki jih je Sovjetska zveza osvojila po sporazumu med Stalinom in Hitlerjem. Narodnostni spori so nastali v zadnjem času v Uzbekistanu, Ka-zakstanu, Georgiji in drugod. Vse kaže torej, da je narodnostno vprašanje trenutno eno temeljnih problemov, ki jih mora rešiti vodilni politični sloj v Sovjetski zvezi. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 9, julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Aleš se potepa«, radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Prežganka« - antologija humorja Borisa Kobala in Sergeja Verča; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Jožko Lukeš: »Miramarski vodnjak želja«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 10. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila iri deželna kronika; 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«; 9.15 Otroški kotiček: »V skalnih gorah« (Rado Bednaržik); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Sonatina za glas in klavir v interpretaciji Adrijana Rustje; 12.40 Obirski ženski oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »U-trinki«; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 11. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na pc-čitnice; 9.15 Otroški kotiček: »V skalnih gorah« (Rado Bednaržik); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 »Glas harmonike«; 13.00 O poldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Boginja iz Sesljanskega zaliva«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 12. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »V skalnih gorah« (Rado Bednaržik); 10.C0 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Folklorna glasba; 13.03 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Iz zemlje gre v trto — o umetnosti; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.C0 Spomini Staneta Kavčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 13. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: »V skalnih gorah« (Rado Bednaržik); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Ss-ghizzi v Gorici; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »Utrinki«; 16.00 Koroški portreti; 17.00 Poročila in kulturna krorvka; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 14. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: »Živalske dogodivščine« (Drago Gorup); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v Gorici; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srce in orkescter; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 15. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: »Živalske dogodivščine« (Drago Gorup); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12 40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v Gorici; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sonatina za glas in klavir; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Srbi zdaj enotni kot še dolgo ne? 00 nadaljevanje s 1. strani nica pa je po drugi strani še bolj zaostrila medetnične odnose, saj so Albanci občutili j prihod srbskih množic na Gazi Mestan kot provokacijo v trenutku, ko na Kosovu ve-i Ijajo po marčnih neredih, ki so zahtevali | na desetine žrtev, posebni ukrepi, kjer se nadaljuje »diferenciacija«, kjer je več sto Albancev v zaporu, na tisoče pa v izolaciji. Albanska večina je kar najdostojnejše izrazila svoj protest proti slovesnosti: poskrila se je po domovih in počakala, da se j je množica po proslavi vrnila v svoje kraje. Kot je večina podatkov o Kosovski bit-| ki izpred šestih stoletij zavita v skrivnost, | ostaja neznano, zakaj so v zadnjem hipu J spremenili protokol. Po izvedbi jugoslo-: vanske himne bi moral namreč spregovoriti predstavnik Kosova, toda na 17 metrov i visokem govorniškem odru, se je pojavil predsednik srbske republike Slobodan Miloševič, ki je ob burnem ploskanjli in vzklikanju »Slobo-sloboda« poudaril, da sta nesloga in junaštvo najpomembnejša opomina Kosovske bitke. Zaradi nesloge je Srbija izgubila svojo državnost polnih 600 let. Pri tem je kar se da ostro pometel s srbskimi politiki in voditelji, ki naj bi bili kri- vi pred narodom in zgodovino, če Srbija ni bila suverena na lastnem ozemlju, celo v novi Jugoslaviji ne. Sedanja sloga med delavstvom in intelektualci, med partijo in Cerkvijo, med doma živečim prebivalstvom in izseljenci je eden naj večjih uspehov Slobodana Miloševiča, ki se je pravoslavni Cerkvi oddolžil s citati v govoru, se zdomcem zahvalil za doprinos k razpisanemu posojilu za razvoj srbskega gospodarstva. Zdaj lahko z dokajšnjo gotovostjo računa na podporo pravoslavnih vernikov, saj je patriarh German poudaril, da gre novemu srbskemu vodstvu zahvala, če so lahko pričeli z gradnjo cerkve sv. Save v Beogradu, ki bo največja pravoslavna cerkev na svetu. Pred Miloševičem so partijske oblasti 82-krat odbile prošnjo za postavitev cerkve. Dokaj zanimivo je tudi dejstvo, da med svojim govorom Miloševič ni niti enkrat omenil Zveze komunistov, da na proslavi ni bilo niti ene Titove slike in da je imela večina srbskih zastav namesto zvezde štiri »s«. Drugi element njegovega populistične-ga skoraj peronovskega govora je bilo j**" naštvo. Krvi, ki je bila prelita na Kosovem polju, ne smemo pozabiti, kakor tudi ne junaških dejanj, ki so nam potrebna praV tako v današnjih bitkah, ki bodo potekale brez orožja, čeprav ga znamo prijeti, če bo potrebno. Jasen opomin Sloveniji in K**' čanu, ki je prejšnjo soboto v Tacnu dejal da nihče ni sprejel Slovencev v skup**0 izborjeno državo in da jih iz nje tudi nihče ne more izgnati. Niti besede o Albancih, ne o »dobrih«, ki so zadovoljivo prestali diferenciacijo, ne o »slabih«, separatistih in kontrarevoluc*0' narjih. Prav tako tudi ne nobenega jasnega namiga na bližnjo razpravo v plenutf*** Zveze komunistov o medetničnih vprašanjih. Morda bo zdaj nastopilo poletno pre' mirje, zbiranje sil za nov juriš ob izrednem partijskem kongresu, ko naj bi prevladaj0 nad sedanjo federalno ureditvijo partije »demokratično« načelo: en človek, en glaS-S tem bi si srbska partija zagotovila absolutno večino v Zvezi komunistov Jugosla' vije, čeprav pa podobnega načela: en človek, en glas, Albancem na Kosovu ne PrI' Saša Rudolf znava. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Položaj slovenske... ■ nadaljevanje s 1. strani ja zaradi prošnjih procesij 25. aprila Ib-tos. »Zahtevamo dejansko spoštovanje — poudarja msgr. Qualizza — pravic vsakega posameznika. Mi smo učili, naj se sr°" štujejo pravila odprtega soočanja, loj"ln0' sti in odkritosrčnosti. Žaljivi napisi, nnu-zanje ali celo odstranjevanje dvojezičnih tabel so dokaz nasilja, ki ga omikana družba ne sme dovoliti.« Na Tržaškem in Goriškem sicer še n1' smo dosegli takšne stopnje neenakopnO-U' nosti kot v Benečiji, toda razvoj dogodkov gotovo pojde v enako ali podobno smer, ?e se ne sprejmejo ustrezni ukrepi. To vel]& tako za prizadeto manjšino samo kot tud-\ in zlasti za odgovorne kroge na večini strani. V nasprotnem primeru se bodo TdZ' mere zaostrile s posledicami, ki jih zdaj 711 mogoče niti predvideti. Res samo »bogataši in prijatelji«? Dnevnik New York Times je pred dne-j vi objavil uvodnik, ki graja ameriškega predsednika Busha zaradi imenovanja Petra Secchie za veleposlanika v Rimu. List; ostro kritizira tudi ameriški senat, ker ni j zavrnil njegovega imenovanja. V uvodniku je rečeno, da se žal ni spremenila tradicija zadnjih let, po kateri se za veleposlaniška mesta daje prednost »bogatašem in starim prijateljm«. New York Times trdi, da ameriški predsednik imenuje za veleposlanike ljudi, ki nimajo nobenega diplomatskega izkustva, kar kaže na dobršno mero nezanimanja za njihovo delo in kar meji že na zaničevanje. Pri tem list izrecno omenja primer Petra Secchie in Josefa Zappale. Slednji je bil imenovan za vele' poslanika v Madridu in je gradbenik v Fl°' ridi. New Yorlc Times se sprašuje, ali mo*e poplačati zvestobo Italije in ali more P_°' miriti španski nacionalizem imenovanjf veleposlanikov, o katerih je znano, da nl' majo nobene diplomatske izkušnje in da tudi ne poznajo razmer v državah, v kat®' rih bodo predstavljali Združene države A' merike. Predsednik Bush bi moral, poudarja New York Times, resno razmisliti o celotni zadevi in obe imenovanji preklicat*-Ce pa se to ne bi zgodilo, bi bilo prav, bi ameriški senat takšna imenovanja vrnil. Avstrija in EGS Avstrijski parlament je prejšn'i teden sPrejel sklep, ki pooblašča zvezno vlado, aaj se začne pogajati za vstop Avstrije v Evropsko skupnost. Dunajska vlada bo u-skezno nismo naslovila na pristojne urade v Bruslju verjetno že v tem mesecu. V pi-sjnu bo poleg želje za pristop h gospodarji skupnosti poudarjeno, da je Avstrija pripravljena vstopiti v Evropsko skupnost - s pogojem, da ohrani status trajne nev-ralnosti. Prav to vprašanje bo skorai go-°vo najbolj trd oreh na pogajanjih z Brus-'ern' Med pogaialskimi smernicami so tu-1 tiste, ki določajo, da se Avstrija za ce-110 vstopa v Evropsko skupnost ne sme odpovedati svojim visokim ekološkim standardom, pridobitvam v socialni politiki, fekalni ureditvi in avtonomiji občin. Pnse-?ei je treba ščititi interese avstrijskih ^rnetov ter preprečiti, da bi vston v F.vroo-jo skupnost odnrl vrata za razorodaio av-strijskih zemljišč tujcem. Proti skleou za p°§ajanja z Brusljem so v dunaiskem par-amentu glasovali poslanci zelenih, ki me-?ho, da predstavlja že sam predlog za za-Cetek pogajanj o vstopu Avstriie v Evrop-Ko skupnost kršitev avstrijskega statusa rajne nevtralnosti. ne prejemajo več ukazov V intervjuju za dnevnik madžarske ko-^•'histične nartiie je ministrski predspd-Mikoš Nemeth poudaril, da so minili asi> ko so madžarski voditelii soreiemali akaze od Kremlja. Novo madžarsko vod-.. 0 je trdno odločeno nadaljevati po po-1 demokracije v popolni neodvisnosti od p°vjetske zveze, je deial Nemeth in prijavil, da madžarski voditelii ne hodiio več ^ Moskvo po nasvete in ukaze glede nošnje in zunanje politike. praznik izseljencev v DOLENJSKIH toplicah ^ Predsednik Socialistične zveze Jože ihole se je v govoru v Dolenjskih Tooli-C£>b zavzei za vse večje konstruktivneiše ?°delovanje Sloveniie s Slovenci po svetu. ,.ed drugim je dejal, da so z demokratiza-,Cl1° padle še malo številne zaoreke in di-^iiae, ki so nekaterim od več kot 1500 sionskih društev v tujini onemogočale po-polni stik z matično domovino. Smole je padalje podčrtal nujnost sodelovanja z Vropo in svetom in poudaril, da mora bi-! dolgoročna strateška opredelitev Jupo-avije polnopravno članstvo v Evropski skuPnosti. • V komentarju ljubljansko Delo poudar-A da se bodo naši ljudje vračali samo v , ržavo, ki zagotavlja varnost njim in nji-a°vim družinam, kjer bo družba gospodarno močna in tudi politično tako odprta, a bodo lahko v njej ljudje različnih na-orov in ustvarjalnih potreb dobili trden očutek, da je v tej odprtosti prostor tudi a njihove poglede. Ni mogoče nadalje več ?anemarjati neprecenljive vrednosti sode-ovanja s slovenskimi strokovnjaki in u-varjalci na najrazličnejših področjih v Ojini. »Na tej poti je naša prihodnost v še rdhejši uveljavitvi zamisli o Tretji sionski univerzi in polnopravnem članstvu evropski skupnosti«, je napisalo Delo. Svetovalec Brezigar po odobritvi važne resolucije Slovenščina v dež Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je izrazil zadovoljstvo zaradi poteka razprave o resoluciji v zvezi z zakonskim predlogom za zaščito jezikovnih manjšin. Resolucija je bila sprejeta v deželnem svetu z veliko večino glasov. Predstavnik slovenske stranke meni, da gre za pomemben izraz politične volje po ODLOŽEN OBISK KANCLERJA KOHLA V Bonnu so objavili sporočilo, iz katerega izhaja, da je bil za nedoločen čas odložen obisk, ki bi ga moral sredi tega meseca opraviti na Poljskem zahodnonemški kancler Kohl. S tem so bile potrjene govorice, da namerava kancler Kohl odložiti obisk v pričakovanju konsolidacije političnih razmer na Poljskem in v pričakovanju zaključka pogajanj o pomoči, ki jo bo Zahodna Nemčija nudila Poljski. zaščiti kulturnih in jezikovnih posebnosti, ki jih je treba tudi ovrednotiti v skladu s pomembnimi listinami, ki sta jih odobrila evropski parlament in Evropski svet. Svetovalec Brezigar je posebno pozornost posvetil predlogu, ki je prišel do izraza na seji deželnega sveta, naj se med deli deželnega sveta dovoli raba slovenskega, furlanskega in nemškega jezika. Gre morda za obrobni aspekt problematike zaščite manjšinskih jezikov, a je vsekakor pomemben za sliko, ki si jo dežela Furlanija Julijska krajina hoče izoblikovati. Brezigar sodi, da je napočil čas, da se v tem smislu tudi stvarno ukrepa, saj obstajajo med drugim pravni pogoji za takšne ukrepe glede na to, da je sardinska dežela že odobrila ustrezni notranji pravilnik. Svetovalec Slovenske skupnosti bo v prihodnjih dneh stopil v stik z vsemi skupinami, ki so glasovale za resolucijo, da bi ugotovil, ali obstajajo možnosti za odobritev ukrepa, ki bi dovoljeval rabo manjšinskih jezikov v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine. Ustanovni deželni k Pod geslom »Sami oblikujmo svoj jutri« je bil v soboto, 1. julija, v Globasnici na Koroškem prvi deželni kongres Mlade KEL. Mladi na Koroškem so začutili potrebo po samostojni politični organizaciji, ki bo aktivno soodločevala v okviru samostojnih list koroških Slovencev. Na občnem zboru so določili, da bodo z delovanjem krepili samozavest in narodno zavest pripadnikov manjšine. Pozorno bodo spremljali deželno politiko, ovirali bodo politiko asimilacije in vpliv nemško nacionalne miselnosti med Slovenci v Avstriji. Zboru je predsedoval Pavle Zablatnik. Uvodno poročilo pa je podal Bernard Sadovnik. Na občnem zboru je bil sprejet statut Mlade KEL, izvoljena izvršni odbor in še nadzorni odbor. Sprejeli so resolucije v zvezi z Glasbeno šolo na Koroškem in proti zaprtju tovarne celuloze Obir. Prvega deželnega kongresa Mlade KEL so se udeležili predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, Kmečke mladine, Slovenske demokratske zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije predstavniki zelenih iz Slovenije in Avstrije. Posebne pozornosti je bila deležna delegacija Mladinske sekcije Ssk, saj sta si organizaciji v smernicah in načinu delovanja zelo podobni. Delegacijo Mladinske sekcije so sestavljali člana deželnega tajništva Peter Gerdol in Peter Rustja, ki je obenem podpredsednik Mladine evropskih narodnostnih skupnosti, ter tržaški tajnik Mladinske sekcije Marjan Brecelj. TURČIJA PROTESTIRA Turška vlada je ostro napadla bolgarske oblasti ter jim očitala, da se zločinsko vedejo v odnosih s pripadniki turške manjšine v Bolgariji. Turki v zadnjih mesecih množično zapuščajo rojstne kraje in se za- i tekajo v čedalje večjem številu v Turčijo, j Turški zunanji minister je izjavil, da se je zateklo na turško ozemlje že 100 tisoč pri-| padnikov turške manjšine v Bolgariji. O | tem hudem problemu so turški predstav-j niki že spregovorili v okviru Organizacije Združenihnarodov, Evropskega sveta, Konference za varnost in sodelovanje v Evro-| pi in v okviru islamske konference. SLOVESNOST V BRKINIH Pred »Dnevom borca« so bile v nedeljo, 2. t.m., po Sloveniji številne slovesnosti. Na Primorskem je bilo slavje v brkinski vasi Suhorje. Pri kulturnem programu sta sodelovala Tržaški partizanski pevski zbor in postojnska godba. Slavnostni go-, vornik Bojan Poljak - Stjenka, predsednik združenj Zveze borcev Slovenije, je poudaril potrebo po demokratizaciji družbe in spoštovanja človekovih pravic ter uresničevanja pravne države. Zavzel se je za de-monopolizacijo Zveze komunistov. Ostro je napadel težnje po razvrednotenju in omalovaževanju narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda. Številna občila v Jugoslaviji trdijo, da so Slovenijo osvobodile e-note iz drugih predelov Jugoslavije. Zgodovinska dejstva govorijo drugače. Enote sedmega in devetega korpusa ter četrte o-perativne cone so vztrajale na primorskih tleh do konca vojne, velik pa je bil krvavi delež prekomorskih brigad. Poudaril je tudi pravico, da si slovenski narod sam oblikuje državo po svoji volji. ZAKLJUČNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ANSAMBLA »SYNTHESIS 4« V petek, 30. junija, je bil v gledališču Prešeren v Boljuncu zaključni koncert harmonikarskega ansambla »Synthesis 4«, ki deluje v okviru Glasbene matice in ga vo-j di profesor Klavdij Furlan. Nastopili so z j živahnim, tehnično dokaj zahtevnim, a predvsem zabavnim sporedom. Odlično se je izkazal ves orkester, učinkovito pa sta solistični vlogi odigrala Aleksij Mahnič in Maurizio Markežič. Ansambel »Synthesis 4« je tudi v petek potrdil svoj sloves in dokazal, da je harmonika instrument, ki lahko poustvari edinstveno vzdušje in občutke. Skupina je v minulem delovnem letu imela tudi več pomembnih nastopov. Naj omenimo, da je ansambel sodeloval na zaključnem slavnostnem koncertu ob koncu dnevov kulture slovenske manjšine v Ljubljani in da je nastopil tudi med rojaki v Porabju aprila. —o— Kriza vlade traja v Italiji že poldrugi mesec in v trenutku, ko pišemo, še ni prav jasno, ali se bo poslancu De Miti posrečilo sestaviti novo vlado ali ne. Opozicija protestira in predmet graje je tudi predsednik republike Cossiga, ki ga voditelji opozicije pozivajo, naj poskrbi za imenovanje novega mandatarja. Ponovno o Sesljanskem zalivu Predstavniki družbe FINSEPOL so v prejšnjih dneh predstavili upravi in gradbeni komisiji devinsko-nabrežinske občine načrte za turistično območje Sesljanskega zaliva, ki jih je lastništvo prilagodilo opombam dežele v zvezi z varianto regulacijskega načrta. Na srečanju so predstavniki družbe FINSEPOL izročili tudi poročilo o vplivu tovrstnega posega na okolje, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov pod vodstvom arh. Pietra Cordara. Načrt ne predvideva čezmernih sprememb glede na načrt, ki je bil predstavljen pred nekaj meseci v Devinu. Vsekakor gre predvsem za spremembe v prid naravovarstvenega a-spekta tega načrta. Naj omenimo, da bo načrtovano obmorsko cesto, ki naj bi povezovala zaliv s kamnolomom, zamenjala kjer so gostovali v zadnjih dneh | podzemska povezava. Infrastrukture ne bodo več tvorile enotnega polkroga, ampak bodo razdeljene v bloke, kar bo preprečevalo razbitje tako imenovanega »zelenega slapa«, ki se spušča do morja. Spremembe zadevajo tudi parkirišča Ob predstavitvi načrtov je dr. Quirino Cardarelli poudaril, da namerava družba FINSEPOL začeti z deli čimprej, ter zagotovil, da nameravajo vsekakor realizirati celotni načrt. Ssk v Trstu ocenila izid volitev v evropski parlament Slovenska skupnost v Trstu je objavi-j la tiskovno poročilo o seji strankinega po-1 krajinskega sveta, ki je bila 28. junija in j je bila posvečena razpravi o izidih evrop-1 skih volitev. V sporočilu je rečeno, da so na seji ugotovili, da so se slovenski glaso-j venskim duhovnikom v Benečiji in jim izrazil solidarnost. Z zadovoljstvom je vzel na znanje vest, da je Državni svet v Rimu sprejel pritožbo proti neutemeljeni dodelitvi mesta konzultorja na Zahodnem Krasu predstavnici proletarske demokracije, vi tudi tokrat razpršili, še bolj kot na dru-| čeprav je imela manjši ostanek glasov ka-gih volitvah. Zato glasovi, oddani za listo kor drugi predstavnik Slovenske skupno-manjšin, s katero je sodelovala Slovenska | sti. Tako bo imela stranka odslej na Zahod-skupnost, predstavljajo pomembno združe-|nem Krasu dva predstavnika, valno jedro za celotno manjšino. Lista bi Avtocesta Sesljan - Nabrežina Delegacija tržaške sekcije Svetovnega sklada za varstvo okolja, ki jo je vodila predsednica Lia Brautti, se je srečala na nabrežinskem županstvu z županom Bojanom Brezigarjem ter z odbornikoma za urbanistiko Rito Contento oz. za javna de' la Igorjem Tuto. Sestanka se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Na srečanju so preučili načrte za sklop avtoceste Sesljan - Nabrežina. Tržaška sekcij3 Svetovnega sklada za varstvo okolja je namreč predstavila zahtevo za sprememb0 omenjenega sklopa, kar bi omogočilo zaščito nekaterih arheoloških in naravoslovnih bogastev prizadetega območja. Gre predvsem za zavarovanje Pejce v Lašci, k1 bi jo sicer pokril viadukt. Upravitelji devinsko-nabrežinske občine so zagotovili podporo pobudi, soglasno pa so sklenili zaprositi za sestanek z vodstvom družbe ANAS, na katerem bodo skupno zahtevali spremembe avtocestnega sklopa. OCENA MLADINSKE SEKCIJE Ssk Mladinska sekcija Slovenske skupnost1 je izrazila zadovoljstvo nad izidom evropskih volitev, saj je bil ponovno izvoljen predstavnik liste Federalizem, pri kateri je sodelovala tudi Slovenska skupnost. Uspe*1 manjšinske liste je vzpodbuda za krepitev zavezništva s strankami narodnih manjšin v Italiji. Negativno stališče pa je Mladinska sekcija Slovenske skupnosti zavzela do por°; Čanja Primorskega dnevnika v voliln1 kampanji. Kljub načelnim izjavam o nestrankarski usmeritvi je glasilo Slovenske kulturno gospodarske zveze neposredno podprlo socialistično stranko Italije in komunistično partijo, medtem ko je imelo do Slovenske skupnosti omalovažujoč in nekorekten odnos. Nove podagoške smeri na tržaškem učiteljišču Listo za Trst in sprejela med svoje kandi- ^jn Slomšek v Trstu odobren načrt petlet-date deklariranega protislovenskega pred- nega eksperimentalnega pouka za pedago- se bila še bolj uveljavila, trdi Slovenska skupnost, ko bi jo vse manjšinske organizacije podprle, na žalost pa sta tudi tokrat ena od krovnih organizacij in edini slovenski dnevnik ubrala pot razprševanja J glasov. V tiskovnem poročilu je še rečeno, | da so slovenski socialisti skoraj v celoti. Pristojne šolske oblasti so pred dnevi j načrta obeh smeri v prvih dveh letih P°/ glasovali za socialistično stranko, ki je na sporočile tržaškemu šolskemu skrbništvu, i polnoma enaka. To pa naj bi omogočilo di' sami vsedržavni ravni sklenila sporazum z ja je državnemu učiteljišču Anton Mar-j jakom, da kasneje, ko bo odobrena tudi U' metniška smer, brez težav nadaljujejo štU' dije v tej izobraževalni smeri. —o— POMEMBEN SPORAZUM Na tržaški pomorski postaji so pre. dnevi podpisali statut združenja pristani' škega sistema gornjega Jadrana. Pobud0 sta dali pristaniški ustanovi iz Trsta in b-0' pra. Gre za prvi primer uradnega sodel°' vanja med pristanišči različnih držav n® istem prevoznem področju. Novi pristan1' ški sistem naj bi prispeval pri izboljšanj11 in koordinaciji uslug, ki jih nudita tržaško in koprsko pristanišče. Združenje računa-da se bodo pobudnikoma pridružili še drti- stavnika Camberja, ki si je za program postavil preprečitev zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. To dejstvo onemogoča kakršnokoli enotno akcijo Slovencev v boju za manjšinske pravice. Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu je pohvalil pobudo profesorja Lokarja na zadnji seji tržaškega občinskega sveta glede dvojezičnih tabel na Krasu in mu izrekel solidarnost zaradi napadov. Obravnaval je še pobudo mladinske sekcije, ki je seznanila »zelene« iz Slovenije z nasprotovanjem slovenske manjšine Pokrajinski svet je odločno obsodil o-življanje nacionalistične gonje proti slo- ško smer. Po mnenju ministrstva nova eksperimentalna smer zagotavlja pedagoško pripravo dijakov za delo v otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Učiteljišče Slomšek je tudi vložilo prošnjo za odprtje eksperimentalne umetniške smeri, ki bi dijakom zagotavljala izobrazbo za poučevanje raznih umetniških predmetov, kar bo potrebno še posebej v luči novih učnih načrtov za osnovne šole. Postopek za odprtje te smeri pa še ni zaključen. Ravnateljstvo vabi dijake, naj se vpišejo v nove eksperimentalne razrede. Čeprav umetniška smer še ni odobrena, to ne predstavlja nobenih težav, ker sta učna gl pristaniški drana. operaterji severnega J 3 Zakaj ponekod ni bilo zaključnih šolskih maš? (Pismo Slovenske duhovne zveze Šolskemu skrbniku v Tx-stu) Slovenska duhovska zveza je 29. junija našlo-, de. Res pa je ta prepoved šolskih maš tudi pro-Vl'a na Šolskega skrbnika v Trstu, dr. Corbijajti več kot dvestoletni tradiciji na naših šolah, daljše pismo v zvezi z njegovo okrožnico z dne proti črki in duhu novega konkordata, še pose-^2. februarja 1989. Pismo se med drugim glasi bej proti čl. 1 in 9, proti Dodatnemu protokolu takole: “Letošnji zaključek pouka dne 10. junija je Novice z Goriškega pod 5, a, b, 1), 2, c, pravo nasilje nad vestjo staršev in otrok, učencev ter dijakov; da ustvarja na Tržaškem zelo neprijetno iznenadil večino j ločevanje med vernimi in neverujočimi dijaki in ^°venskih staršev, učencev, dijakov, katehetov I starši, ločuje med šolo in življenjem, za katero jn javnost. To pa zato, ker so nekateri ravnate-! šola pripravlja mladega človeka, ustvarja nasi-Ji šol — jn to je prvič po nad dvestoletni tra- lje nekaterih nad ogromno večino, ne dojema ®°iji pri nas — prepovedali šolske maše. To se ' zgodovinskega razvoja narodov v naporu za svo-zgodilo zadnji trenutek. Nekateri smo namreč! bodo; da je hujše od predpretekle dobe, da vna-2vedeli za prepoved šolskih maš šele 9. junija ! ša zmedo med dijake, ki se niso odločili za šolski verouk in jih celo pušča brez alternative, da je kakofonija sredi urbanega, harmoničnega slavja Besede mladih ljudi na šolskih mašnih slavjih; da zavaja ljudi, češ da je verouk le informacija ali "obred”.« »Zaradi vsega tega — zaključuje pismo Slovenske duhovske zveze — odločno poudarjamo, da se pravica do šolskih maš še naprej spoštuje povsod tam, kjer je za to ustaljena navada — tradicija, ki jo celo zakon potrjuje, in sicer na začetku šolskega leta, za velikonočno slavje šolarjev, na zaključku šolskega leta in vse to med rednim šolskim urnikom«. Za Slovensko duhovsko zvezo so pismo pod-. . pisali Jože Kunčič, Viljem Žerjal, Milan Nemac, 11 aj bi se spraševalo o veri ali neveri, niti o ver- Stanko Zorko in Marjan Zivic. Pismo je bilo po-cerkveni pripadnosti, ne staršev ne otrok slano v vednost ministru za šolstvo, predsedniku 2večer, medtem ko smo v dogovoru s kateheti, kor vedno, že bili na nedeljo prej oznanili v C®r^Vah zaključne šolske maše. Ravnatelji so se Ločevali na Vašo okrožnico štev. 3144/C27/SP/ z dne 22.2.1989.« Najprej poudarjamo — nadaljuje pismo — e: konkordat sta 9klenili dve enakovredni in popravni strani, to je Italijanska republika ^Postolski sedež za katoliško Cerkev (čl. 1). V | n Pa omenjate stalna izrecna vprašanja glede Nič pa ne omenjate vprašanj s cerkvene ari>, ki jih baje sploh ni; ali vsaj ni znano, Qn K’ * 01 izražati želje po posebnih slovesnostih, še arlski da sem se odločil za jutranji avtomo- Šel ne izlet po našem Krasu. Med potjo sem ob- slovenske občine goriške in tržaške pokraji-tjg ln Pogledal, ali so naši upravitelji izobesili županstvih poleg italijanske tudi slovensko Ustavo. kitalo me je razočaranje. Ugotovil sem nam-eS' da razen dolinske občine vse ostale niso iz- vence - Trst, tajništvu Italijanske škofovske konference in vatikanskemu državnemu tajništvu. Post avile slovenske zastave. Kot da omenjene lrie niso »naše - slovenske«. Gospodje slovenski župani kar tako naprej! 0rajža plača. Očividno razsodba ustavnega sodišča je »fla-tUs vocis«. Vse naše tegobe bo rešil zakon o globalni zaščit; g Čampa cavallo ... pravijo Italijani, a mi Trža-ni izražamo isto misel z drugimi besedami. Pino Pečenko ZBOROVSKI KONCERT V KRIŽU V sredo, 28. junija, je bil v Križu celovečerni koncert tamkajšnjega moškega in dekliškega zbora »Vesna«. Koncert je bil v Domu »Albina Sirka«. Kot prvi je nastopil moški pevski zbor, ki je zapel šest pesmi. Med predstavitvijo je povezovalka sporeda Lilijana Bezin povedala, da se kriški moški pevski zbor pripravlja na proslavo 40-letnice ustanovitve, ki jo bodo obhajali jeseni. Dekliški pevski zbor, ki bo prihodnje leto slavil 15 let svojega delovanja, pa se je pod vodstvom Bogdana Kralja predstavil z zahtevnim in zanimivim sporedom. Približno 25-članski pevski zbor je pokazal dokajšnjo pevsko kulturo, lepo muziciranje in prepričljivo interpretiranje. Lesene zasteklitve, okna in vrata iz raznovrstnega lesa tovarne HOBLES lahko naročite v trgovini Železnina Terčon v Nabrežini. Poverjeni zastopnik za Trst NIKO PERTOT. ZAČELA SE BO PEVSKA REVIJA »SEGHIZZI« Pevska tekmovalna revija »Cesare Au-gusto Seghizzi«, ki jo že tradicionalno prirejajo v Gorici, je že pravi pojem med pevskimi sestoji, saj se tega tekmovanja udeležujejo zbori iz številnih evropskih držav, a tudi z drugih celin. Letos so organizatorji naleteli na nekaj organizacijskih težav. Prostori telovadnice Goriškega telovadnega društva, kjer so običajno prirejali tekmovanje in koncert ob nagrajevanju, niso bili pravočasno obnovljeni in u-sposobljeni za javne prireditve, kot zahtevajo novi varnostni predpisi. Organizator, pevsko društvo »Seghizzi« se je zato odločil, da mednarodno pevsko revijo priredi v goriškem deželnem avditoriju. Začela se bo v sredo, 12. julija, končala pa v soboto, 15. julija. Tudi letos se bo tekmovanja u-deležila cela vrsta pevskih zborov iz najrazličnejših evropskih držav. NOVI KVESTOR V GORICI Novi goriški kvestor, dr. Angelo Torricelli, je 3. t.m. sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki jo je vodil pokrajinski tajnik dr. Špacapan, ob njem pa sta bila še deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin in goriški podpredsednik Marjan Breščak. Delegacija je novemu kvestorju izrekla dobrodošlico in ga seznanila s sedanjim stanjem slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Še posebej je izrazila potrebo po zaščitnem zakonu, ki naj omogoča normalen razvoj celotne narodnostne skupnosti. Novi kvestor, ki prihaja iz Sardinije in je služboval tudi v Dolini Aoste ter na Južnem Tirolskem, je izrazil pripravljenost, da po svojih močeh in pristojnostih skuša reševati tudi narodnostna vprašanja v goriški pokrajini. ANSAMBEL LIPA PRVI V ŠTEVERJANU Ansambel Lipa iz Cerkelj je zmagova-| lec letošnjega 19. festivala narodnozabavne glasbe, ki se je zaključil v nedeljo, 2. t.m., v Števerjanu. Osem članov ansambla Lipa je dobilo prvo nagrado za najboljšo izvedbo in trofejo društva Frančišek Borgia Sedej. Njim je šlo tudi posebno priznanje za najboljšo melodijo za pesem Biseri iz morja, ki jo je uglasbil Franci Lipičnik. Komisija za besedilo je sklenila, da ima letos najboljši tekst pesem Slepec. Besedilo pesmi je napisal Ivan Malavašič, izvajal pa je ansambel Bratov Poljanšek iz Kamnika. Ansamblu Ptujskih pet in Setri Potrč iz Gorišnice je šla druga nagrada za najboljšo izvedbo, izvajali pa so pesmi Fič Firič in Mamina pesem. 35-LETNICA SMRTI Msgr. IVANA TRINKA Z mašo zadušnico so se prejšnji teden na Trčmunu spomnili 35. obletnice smrti msgr. Ivana Trinka, velikega Benečana in slovenskega narodnega buditelja. Mašno daritev je daroval g. Božo Zuanella. Po o-bredu pa so se prisotni duhovniki in Trin-kovi sorodniki zbrali na grobu monsinjor-ja Trinka, kjer so z molitvijo počastili njegov spomin. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Obnovili so prezbiterij gotske cerkve na Ptuju Na praznik svetega Petra in Pavla so na Ptuju slovesno posvetili in ponovno izročili bogoslužnemu namenu obnovljeni prezbiterij tamkajšnje gotske cerkve svetega Petra in Pavla ob ptujskem minoritskem samostanu, ki letos slavi 750-letnico ustanovitve. Ob navzočnosti številnih cerkvenih in civilnih oblasti je obred vodil mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger. Slovesnosti se je udeležilo nad 2000 ljudi. Večina sploh ni mogla v cerkev in je zato spremljala obred po televizijskem zaslonu na dvorišču. Ptujski minoriti so ob letošnji obletnici poskrbeli tudi za obnovitev celotne samostanske zunanjosti. Gre za lepo zgradbo, v kateri so med drugim tudi narodna in študijska knjižnica ter drugi prostori za javno uporabo. Zanimiva je novejša usoda letos obnovljene zgodnjegotske cerkve. Porušena je bila med bombnim napadom leta 1945. Čeprav so ptujski minoriti velikokrat zaprosili pristojne oblasti, da bi cerkev smeli obnoviti, jim to ni uspelo. Pred desetimi leti pa so oblasti velik del ruševin porušile in na njihovem mestu dale zgraditi novo pošto. Ostali so le zidovi prezbiterija, ki so jih letos s prispevkom celotne slovenske minoritske province in republiške ter občinske Kulturne skupnosti lepo obnovili pod nadzorstvom akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča z maribor- skega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnovljena cerkev je dobila tudi nove okenske vitraže, ki jih je poslikala akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. Prezbiterij minoritske cerkve je spet dobil barvana okna, ki vabijo obiskovalce, da se zazrejo v teh sedem zanimivih umetnin. Prvo okno predstavlja Frančiškovo hvalnico stvarstva. Drugo prikazuje sv. Frančiška z ranami. Tretje okno je posvečeno Gospodovemu oznanjenju Mariji. Glavno okno v prezbiteriju je četrto in predstavlja križanega ter od mrtvih vstalega Kristusa. Na desni polovici okna je razpeti Križani, na levi pa sta upodobljena sveti Janez in Mati božja. Peto okno je nadaljevanje misli s tretjega in četrtega okna; na njem je upodobljen prihod svetega Duha. Na šestem in sedmem oknu pa barvano steklo prikazuje sv. Petra oziroma sv. Pavla, katerima je cerkev posvečena. Ob obnavljanju so zgradili tudi kor in pri splošni obnovi vgradili v zidove tista kamnita rebra in sklepnike, ki so ostali nepoškodovani. Ob tem dogodku na Ptuju naj poudarimo, da gre za pomembno pridobitev slovenske kulturne in arhitekturne dediščine. Vsakomur, ki se sprašuje, kam naj bi šel med počitnicami na izlet, svetujemo, da se odpravi na Ptuj, saj je mesto res zanimivo in zelo gostoljubno. Ante Markovič v londonskem Financial Timesu Londonski dnevnik Financial Times je objavil daljši pogovor, ki ga je imel njegov dopisnik v Beogradu s predsednikom jugoslovanske zvezne vlade Antejem Markovičem. Dopisnik pravi, da se je Markovič predstavil kot odločen zagovornik tržno-usmerjenega gospodarstva, da je kazal optimizem, kar zadeva možnost uresničenja njegovega programa reform, vendar je bil zelo oprezen, kar zadeva morebitne politične reforme. Markovič je uvodoma dejal, da je čas njegov največji sovražnik. To naj bi pomenilo: čim-več časa preteče med predlaganimi reformami in izvedbo teh reform, tem bolje bo za administrativne in politične konservativce, da se organizirajo in blokirajo reforme. »Pričakujem sovražnost, je dejal Markovič, od dogmatikov, konservativcev in skrajnih levičarjev. Ti še niso združeni, a pričakujem, da se bo to zgodilo. Ne bojim se jih, saj gre za normalen proces. Toda hitrost je bistvenega pomena zato, da konservativne sile ne prevzamejo iniciative«. Ante Markovič je dodal, da je prvo leto njegove vlade kritično. Do poletja naj bi bili sprejeti vsi zakoni, ki so potrebni kot ogrodje novega gospodarskega sistema. To pa je ogrodje za ekonomski sistem, ki bo ustrezal trgu, ki bo mednaroden in bo tudi ekonomski sistem z različnimi vrstami lastništva. Gre za petletni program, katerega končni cilj je konvertibilni dinar in nadzorovana inflacija. Novi sistem daje samoupravljanju več prostora, je poudaril Ante Markovič, in ga potiska v ospredje. Delavci bodo dobili nove pravice in tudi nove dolžnosti, ki jih prej niso ime- li. Reforma obstoji predvsem v motivaciji posameznika in na njegovem prevzemu odgovornosti za samega sebe. To mu daje možnost, da vpliva na lastno okolje. Gre za problem vseh družb v razvoju. Cilj je, delavce zbližati s trgom in jim dovoliti, da se odločajo po znakih, ki jih sporoča trg. V zvezi s problemi Kosova je Markovič dejal, da so bile ustavne spremembe v Srbiji v okviru jugoslovanske ustave, kar obvezuje vse državljane. »Dejstvo je, da pred temi spremembami srbska republika ni bila ustrezno konstituirana, zdaj pa je. Odnosi med Srbijo, Kosovom in Vojvodino se lahko razvijajo le v skladu z ustavo. Potreben pa bo čas za praktične rešitve problemov in napetosti, ki se pojavljajo«. Kar zadeva politične spremembe, je dopisnik dnevnika Financial Times dobil vtis, da si Ante Markovič prizadeva za pluralizem znotraj komunistične stranke, ali da vsaj noče jasno in glasno povedati, za kakšne spremembe se bo zavzemal v prihodnosti. Markovič je dejal, da so bili v Jugoslaviji radikalni in da so še zmeraj radikalni na področju ekonomskega sistema, toda politični sistem se zaradi tega ni ustrezno razvijal. Markovič je izrazil upanje, da bodo izvedli spremembe na gospodarskem področju, kar naj bi obenem prineslo politične spremembe. Beri - širi - podpiraj "NOVI LIST" »Županova Micka« v izvedbi SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu je za *e' tošnjo poletno sezono izbralo Linhartovo »Zup8- novo Micko«, da bi se s tem spomnilo na 200- letnico slovenske dramatike. Linhartova Mic^8 je namreč nastala pred natanko 200 leti, mend8 prav v poletnih dneh ob prvem odmevu francoske revolucije. Prepričani smo, je zapisal ravnatelj našega gledališča Miroslav Košuta, da nam Linhart ne bo štel v zlo, če njegovega dela o1' smo vzeli v roke s spoštovanjem do arhivskega prahu, pač pa da smo skušali v njem razprt18*1 xxiv. Studijski dnevi »DRAGA * 8 9 « Trst - 1., 2. in 3. septembra 1989 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Petek, 1. septembra, ob 17. uri: — Predstavitev letošnje DRAGE Petek, ob 17.30: — O PROBLEMIH IN REŠITVAH V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem Po predavanju diskusija. Sobota, 2. septembra, ob 16. uri: — Slovesna otvoritev, nato: MANJŠINA — ŽRTEV IDEOLOŠKIH BOJEV? Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju Sledi diskusija Nedelja, 3. septembra, ob 10.30: — VIZIJE IN MEJE NARODNE SPRAVE Zareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi Po predavanju diskusija. Nedelja, 3. septembra, ob 16. uri: — SLOVENIJA MED EVROPO IN BALKANOM Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike Po predavanju diskusija. Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem. tisto iskro ganljive veselosti, ki mu jo je vdahnil s svojim talentom. Igro je namreč namen1* zabavi in izključno zabavi. To pa je tudi klju*'’ ki ga je za tržaško postavitev izbral režiser E°" ris Kobal, ki je tudi napisal dopolnilno besedil0' Predstava je namreč posodobljena v toliko, h8 prisostvujemo navideznemu neposrednemu tel*1 dalje na 8. strani ^ l francosko predsedništvo egs Pred dnevi se je začelo 6-mesečje francoskega predsednišlva v Evropski skupnosti. Po mnenju političnih opazovalcev bo 0 Predsedništvo posvečalo veliko pozor-n°st tudi procesu gospodarskega zbliževa-nJa z vzhodno-evropskimi državami. Ta Proces se je začel s pogajanji o sporazu-s Sovjetsko zvezo, Poljsko in Madžarsko. Ce naj bi Evropski svet prevzel nalo-j>° kulturnega sodelovanja z vzhodnim de-om evropske celine, bedel nad spoštovali®11:1 človekovih pravic in skrbel za par-arnentarni dialog, bo Evropska skupnost “držala monopol nad gospodarskim in pocenim sodelovanjem ter izvajanjem ne-aterih načrtov v vzhodno-evropskih drža-3h. Evropska skupnost se bo za časa francoskega predsedništva tudi odločneje loti-a utrjevanja poti k miru na Bližnjem j^hodu. Francija je z obiskom Arafata v arizu pokazala, da bo dala prednost pričevanjem za zbliževanje stališč med Iz-raelci in Palestinci ter med Izraelom in arabskimi državami. Nemško društvo v SOVJETSKI ZVEZI V prestolnici sovjetske republike Ka- anstan Alma Ati so pred dnevi ustanovili P°litično-kulturno društvo sovjetskih Nem- ^v- Novo društvo se imenuje »Preporod«. /■°t Poročajo, si je društvo postavilo za cilj Prebujanje in utrditev ter rast nemške na- dne zavesti in materinega jezika ter kul- Ure tistih Nemcev, ki živijo v Sovjetski zvezi. y. Po uradnih podatkih šteje nemška manj-llla v Sovjetski zvezi približno 2 milijo- ljudi. Skoraj vsi živijo na ozemlju Ka-ahstana, kamor so jih pripeljali za časa ^talina. IRA PREVZELA ODGOVORNOST Irska teroristična organizacija IRA je prevzela odgovornost za atentat na britanskega vojaka v Hannovru, ki je izgubil življenje zaradi eksplozije bombe. Ranieni so bili njegova žena in štirje otroci. IRA je v svojem uradnem sporočilu poudarila, da se je odločila za atentate v tujini, ker so britanske oblasti prepovedale poročanje o akcijah irske republikanske armade IRA na ozemlju Velike Britanije. Ministrska predsednica Thatcher je ostro obsodila a-tentat. IRA je prevzela tudi odgovornost za tri atentate na 'letališču v Belfastu, kjer so eksplodirali trije peklenski stroji in u-ničili dve letali ter poškodovali nekaj letaliških zgradb. OBVEZE BODO IZPOLNJENE Potrjen je predvolilni dogovor v okviru liste Federalizem, ki je združevala manjšinske politične skupine v Italiji na evropskih volitvah. Senator Carlo Sanna, ki pripada Sardinski akcijski stranki, je odposlal kandidatu, ki je prejel največ glasov v severovzhodnem okrožju, Alfonsu Benedik-terju pismo, v katerem potrjuje obveznost sjlede rotacije izvoljenega evropskega parlamentarca v Strassburgu. Čez tri leta bo Benedikter nasledil Sardincu Mariu Melli-su, predsedniku dežele Sardinije, ki je prejel največ preferenčnih glasov. Benedikter je prejel v severovzhodnem okrožju 23.000 preferenc. Alfons Benedikter, ki je bil do pred kratkim najtesnejši sodelavec predsednika Magnaga v Južnotirolski ljudski stranki, je pred dnevi izstopil iz stranke in bo ustanovil novo gibanje. Benedikter je prišel v spor z Južnotirolsko ljudsko stranko zaradi vprašanja takoimenovane oprostilne listine v zvezi z uresničitvijo južnotirolskega paketa. Pozor na klope! V počitniškem času, ko se veliko premikamo po travnikih in gozdovih, obstaja nevarnost, da s takega izleta v naravi prinesemo s seboj tudi klopa. Zdravniki zadnje čase opozarjajo, da so klopi nekaterih predelov Slovenije okuženi s klicami meningitisa in druge, doslej malo poznane bolezni, ki se imenuje borelija ali lajmska bolezen. Gre za precej resno zadevo. Meningitis in njegove posledice v glavnem vsi poznamo, velja pa opozoriti na lajmsko bolezen, ki ima seveda več stopenj in mnogotere oblike. Lahko jo tudi zamenjamo z nekaterimi drugimi bolezenskimi znaki. Začenja se navadno s kožnimi izpuščaji in vnetjem sklepov. V drugem stadiju bolezen že lahko prizadene živčevje in srce, v tretjem pa so prizadeti vsi sklepi, simptomi pa so zelo podobni revmatičnemu artritisu. Pred nekaj dnevi je Ljubljansko Delo opozorilo javnost na to bolezen. Strokovnjaki svetujejo predvsem preventivo. Ljudje, ki se odpravljajo v naravo, naj se primerno oblečejo in obujejo. Priporoča- lo obleke svetlejših barv, gostejšega tkanja in z dolgimi hlačnicami oziroma rokavi. Izletnik ali delavec v naravi naj tudi obuje visoke čevlje. Svetujejo nadalje, naj bo glava pokrita in po možnosti naj bi se tudi zaščitili s sredstvi, ki odganjajo mrčes. Kdor bi našel v koži klopa, naj ga najhitreje odstrani s pinceto ali kleščicami, rano naj razkuži. Proti okužbi meningitisa se lahko obra- 1 nimo s cepljenjem, za lajmsko bolezen pa niso še našli cepiva, čeprav ameriški in nemški znanstveniki že dolgo iščejo učin- I kovito cepivo. Sveti Frančišek Asiški 0 M. Federerju prir. M. K. . Kakor izklesana skala je mesto Assisi. *§a sloni vrh hiše, tesno se objemajo, za ?cne čase so združene, vse gledajo na rav--ln° pod seboj, na dehtečo, modrikasto ^brijo. Spodaj so njive in njivice, mur e se držijo s trto za roke, škržati modru-na oljkah, škrjančki pojo v modro, i °dr° nebo in lasiovke-sestrice se podijo lovijo in so iz srca vesele. Zadaj so otož-e> Položne in strme rebri in so hribčki iz Ulnene prsti, kakor da bi jih za igračo na-ravili otročiči. Tu se je rodil in živel in umrl Franči-s, — »najmanjši, najneznatnejši, naj- roninejši brat«. • Kakor sedaj je bilo tedaj: leta vojne bojev so izglodala srca, lepote so sprh-j e> izžele so se duše. Denar je bil gospod, ]ieilar je ukazoval mislim, zasužnjil si du-3 Podjarmil človeka in ga izmaličil v ni-,e- Hrbtenice značajev so se zvile spričo, ,enarja, ljubezen do bližnjega je prepodi-j samoljubje in grabežljivost je stikala 1^. eroč okrog in podirala domove. Bog je v besedah — v srcih ga ni bilo. v Frančišek je bil mlad, bogat, življenja j®sel. Nameraval je postati vitez, plemič v°jščak. Pa je videl trdoto srca in puh-i lost denarja in ničemurnost sveta. In se je osvobodil in je storil, kakor je zapisano: »Če hočeš biti popoln, pojdi in prodaj vse, kar imaš, in razdeli med reveže!« »Norec!« je klical svet za njim. »Svetnik!« je vzklikal, kdor je Frančiška spoznal in je videl resnico in ljubezen v njem. In so se mu pridružili tovariši-bratje in je nastal red najmanjših bratov, Frančiškov red. Pa se je zbudil ženski svet in je sprejela njegove nauke Klara, da je postala sestra Klara, »najzvestejša«. Preosnoval, preoral se je svet. Trdota srca se je umaknila ljubezni. In tako je živel in delal sveti Frančišek. Veliki papež Inocenc III. je umiral 12. junija 1216 v nadškofijski palači mesta Perugie in je ležal na visokih blazinah pri odprtih oknih. Kar iznenada je zadelo krepkega gospoda in ga vrglo od velikih načrtov od mize, ki je bila še polna mokrih ukazov, v smrt. Polovico dneva je zadostovalo: nezrela pomaranča, zmeden zdravnik in — smrt. Ležal je in zrl v dolino reke Tibere in videl, kako so se tam daleč svetlikala mesteca Assisi, Spello, Foligno in Trevi. Ni mogel več govoriti ne pisati, tu- di ne namigniti s prstom. Spodaj pod okni so topotali konji, so prihajale in odhajale kočije, so dirjali sli v Rim. Umirajoči je slišal, kako so se prerekali njegovi zdravniki, lučali arabske puhlice drug drugemu v obraz in pošumevali s svilenimi haljami. Dvorjani in služabniki pa so šepetali: »Iz bogate hiše je doma in varčen je bil. Kakšen je bil njegov testament? Kaj nam je zapustil?« In zoprno je bilo slišati, kako so se pričkali zaradi ključev. Se hujše pa je bilo, ko so vzklikali: »Moj Bog, kaj bo zdaj z našo Cerkvijo? Cesar je tako mlad, Turek tako grozen, papež tako potreben kakor sonce na nebu! In kdo bo zasedel njegov prestol? Svet se bo podrl!« Vse take in enake besede je slišal umirajoči, zakaj tanko je uho umirajočega. A papež se je smejal sam pri sebi. Prava reč! Kake budalosti šušmarijo okrog njega! Saj je na onem griču Assisi! In živi tamle nekdo, ki je najbolj pripraven ob takih prilikah. Kje je Frančišek, berač? Frančišek, pridi! Ah. da bi ga mogel poklicati! Kako je stal nekoč v Rimu nenadoma pred njim in ga ponižno vprašal: »Gospod papež, ali smemo biti ubogi?« Mladi papež je bil tedaj zmajal z glavo, dvorjani so se pričeli glasno norčevati. »Ali smemo živeti od uboštva?« je bil še bolj ponižno ponovil Frančišek. Inocenc se je bil nalahno nasmehnil. »Kakšna hrana pa je to — uboštvo? Kakšna bogatija je to, če nimaš nič?« »ŽUPANOVA MICKA« V IZVEDBI SSG ■ nadaljevanje s 6. strani vizijskemu prenosu preko naše novoustanovljene zamejske televizije. Ker pa je Tele-Kavo na pol privatna televizija, se vrstijo sponsorski spoti domačih firm, trgovin, ustanov in celo odbojkarske komisije pri Združenju slovanskih športnih društev v Italiji. Vse pa je seveda obarvano s humorjem, tako da se gledalec sprva sprašuje če gre res za originalne sponsorizacije, ali pa za satiro na račun z reklamami vse preveč zasičenih televiijskih oddaj. Postavitev je vseskozi tekoča, zabavna in duhovita, čeprav je zgodba zelo preprosta in kar nalašč za počitniški čas, ko si želimo le razvedrila. Predstavi tu pa tam manjka še nekoliko uigranosti in točnejša naštudiranost teksta, kar pa se bo ob ponovitvah prav gotovo popravilo. Podobna ugotovitev velja tudi za gorenjsko narečje, ki ga nekateri še niso povsem osvojili. Naslovno vlogo krije Maja Blagovič z dokaišnjo živahnostjo, čeprav se zdi tu pa tam nekoliko hladna. Odličen je v svoji pristni gorenjščini in kmetavski robatosti Tone Gogala kot Mickin ženin Anže. V ostalih vlogah nastopajo Anton Petje kot Tulpenheim, Bogdana Bratuž kot Steren-feldovka, Adrijan Rustja kot Monkof, Alojz Milič kot župan in Silvij Kobal kot Glažek. Televizijska napovedovalca v okvirnem pripisu pa sta Stojan Colja in Vladimir Jurc. Predstavo smo si lahko ogledali na odprtem po raznih krajih na Tržaškem, Goriškem in Slovenski Benečiji. V okviru poletne sezone pa bo Slovensko stalno gledališče ponovilo na Repen-tabru, v Gorici, ljubljanskih Križankah in na Brezjah Hofmanstahlovega »Slehernika«. Saša Rudolf Sovjetski predsednik Gorbačov je opravil dvodnevni obisk v Parizu, kjer je bil gost predsednika Mitteranda. Pred odhodom v domovino je govoril na seji Evropskega sveta v Strasbourgu. »Gospod papež — takole si mislim: Ali smem ustanoviti družbo samih snubačev? Pa ne takih, ki bi snubili hčere plemenitašev ali stolčke za škofe ali naslove baronov! Ne, ne! Moji snubači so taki, da snubijo lepo, čisto, blaženo gospo revščino. A-li smemo živeti od miloščine? V gozdu bi živeli kakor ptički in veverice. In bi sedeli na stolu-zemlji in jedli in spali in se uči- li na zemlji, ki bi nam bila miza in postelja in pisalnik. Pa živalce bi brenčale in godle okrog nas — to bi bila naša godba — in z vodo bi se igrali. Smemo? Se smemo veseliti brez vseh skrbi prirode in njenega velikega Stvarnika? In ker ie prav gotovo res, da je tako uboštvo edino bogastvo: ali smemo vse to oznanjati drugim? Vsem onim, ki se trudijo in so obteženi? Ki so slabe volje in so skopi? In vsem zapravljivcem? Da bi postali vsi preprosti? Zakaj, kdor je preprost, živi po besedah evangelija, in to se pravi, da živi blaženo! Ali smemo, gospod papež, povejte, če smemo?« Pred nekaj leti je bilo. Kako dobro se še spominja! In kako natančno vidi pred seboj onega bledega, mladega, sončnega meniha! Stal je ondi v zaprašeni halji in kakor ptički so ga obkrožali tovariši. Tako veselo je prosil, kakor bi bilo modro nebo v njegovih očeh in bi mu angel govoril z jezika. »Pa boste nadlegovali ljudi, ko boste SE O SPORAZUMU HITLER - STALIN V glavnem estonskem mestu Tallin je pred dnevi bil mednarodni posvet za pravno oceno sporazumov med Stalinovo Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo iz leta 1939. Gre za pogodbo o nenapadanju, ki sta jo 23. avgusta podpisala zunanja ministra Molotov in Von RibentropD, in za pogodbo o prijateljstvu ter ureditvi mejnih vprašanj, ki je bila podpisana 28. septembra, torej že po zasedbi Poljske. Velika pozornost je bila posvečena še vedno skrivnostnim tajnim protokolom, s katerimi naj bi si diktatorja prijatelisko razdelila Poljsko in prisodila Sovjetski zvezi Baltske države. Mnogi predstavniki Estonske, Litve in Latvije poudarjajo, da je bil tak sporazum protizakonit in torej mednarodnopravno brez vrednosti. Izsledki posveta v Tallinu bodo ob koncu na razpolago tudi posebni komisiji kongresa ljudskih poslancev, ki ima nalogo, da preuči ta vprašanja. NOVA VLADA V GRČIJI V prisotnosti novega grškega ministrskega predsednika Tzannetakisa in prima-sa grške pravoslavne Cerkve Serapheima je bilo 3. t.m. v Atenah prvo zasedanje novega grškega parlamenta. Novo grško vlado sestavljajo predstavniki konservativne Nove demokracije in predstavniki grške levice, s komunisti na čelu. Vlada naj bi ostala na oblasti tri mesece, nato pa bi razpisali nove politične volitve. Glavna točka programa nove grške vlade je boj proti korupciji, pri čemer letijo hude obtožbe na mnoge ministre dosedanje socialistične vlade ministrskega predsednika Papandreua. Ta se ni udeležil prvega zasedanja novoizvoljenega parlamenta, ker je še vedno v bolnišnici. beračili okrog, in potem boste trpeli in ne zdržali do konca!« »Kar brez skrbi, gospod papež, bo že šlo! Če se posreči tako življenje nevednim ptičkom, če zmore kaj takega celo vrabček in kalin-debeloglavček — pa se ne bi posrečilo nam, preprostim stvarcem?« Uslišal ga je Inocenc. In so odskakljali manjši bratje iz marmorne dvorane Late-rana in je tako nebeško zadišalo za njimi po gozdu in smoli. Nežna, modrikasta meglica je zaplavala pod stropom v spomin nanje in je počasi izginjala. Tedaj se ie spomnil papež prvikrat, odkar je nosil belo svilo papeža, da je še nekaj višjega na svetu, kakor je blesteča se slava njegove krone: da je večja preprostost Frančiškove duše, preprostost svetega berača. Zdaj se je izmotal iz zmešanega in vijugastega, branjevskega sveta in stoji pred smrtjo. Stoži se mu po tej preprostosti. Hrepeneče se zazre čez končnice proti As-sisiju, kjer živi in deluje že več let oni svetnik s ptički in z lisicami in s tovariši in je kakor Adam novega stvarstva. Ah, ko bi bil zdajle tukaj ta ubogi Frančišek in bi mu govoril o pokoju duše, da bi mu govoril zdajle, v teh važnih, poslednjih trenutkih! Tisti, ki so stali okrog papeža, so videli, kako polzijo potne kaplje po njegovem bledem čelu in kako se mučijo oči in iščejo. Kaj bi rad? MORJE CVETI — ZASKRBLJIV DOKAZ ONESNAŽENOSTI Čeprav so morski biologi in izvedenci najrazličnejših smeri še pred mesecem dnl zagotavljali, da letos ne bo prišlo do poj3" va cvetenja alg v Severnem Jadranu, so se žal hudo zmotili. V zadnjem tednu J3" nija in v teh dneh je bilo morje v Tržaškem zalivu in tudi pred istrskimi obalam' vse rumenkasto od alg, ki so se razmnožile z izredno hitrostjo. Pojav je še bolj obsežen kot lani in že v teh dneh so turist'3; ni operaterji ugotavljali, da se je za skoraj 40 odstotkov odstotkov zmanjšala prisojnost turistov. Posebno nemški in avstrijski turisti izbirajo druge plaže in se odpravljajo bolj na jug, kjer je morje še cisto. Vzroki cvetenja morja so znani. Pre" komerna prisotnost najrazličnejših fosfatnih snovi, ki pridejo v morje z rekami 'd po odtočnih kanalih, povzroča čezmerno razbohotenje alg. Tako deželne kot tud' vsedržavne oblasti so že lani napovedale odločen boj proti tistim dejavnikom, ki povzročajo onesnaženje. Žal pa je vidne re; zultate mogoče doseči le daljnoročno. Tud' letos se bo marsikdo zato odpovedal kop3" nju na domačih plažah. Skoda, ki jo poj3V cvetenja morja povzroča tudi ribištvu 'n naravnemu ravnovesju v morju je veliko-Vprašanje zase pa je tudi smrad, ki se bo kmalu začel širiti ob pihanju morskih s3' pic, saj bodo alge kmalu začele odmirati m gniti. 19. JULIJA ZAČETEK POGAJANJ EGS-SZ V Bruslju so potrdili vest, da se bodo 19. julija začela pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Sovjetsko zvezo za sklenitev gospodarskega sporazum3 in sporazuma o trgovinskih izmeni avan-Pogajanja bo vodila Evropska komisij3 Ali bi hotel hladne vode ali nadškof3 Baldija ali zvestega dvornega kaplana? Ne, ne, nič takega! Ah, da bi mogel zaklicati njegovo ime! Ali bi molili? Papež je pritrdil s svojimi velikimi. cr' nimi očmi, ki so doma v Campagni. A da bi molil veliki, sveti berač! To b1 bila molitev! Molitev velikana! In so pristopili z gorečimi svečam' ^ pričeli brati psalme. Kako je zadonel o stotega speva: »Ne vzemi me iz sredine dnevov!« In potem iz devetnajstega: »Pa prihajajo z vozovi in prihaiajo s konji — jaz pa prihajam v imenu Gosp0 dovem!« ( Oh, pa vse to ni, da bi človeka odrešil0: Inocenc bi rad, da bi povedali kaj bo -j prisrčnega, da bi slišal besedo »sinko« ^ k jo tako sladko izgovori Frančišek Asišk1-Da bi slišal »oče«, »domovina«, ki ju ko domače izreče le on! Nezadovoljno m begajo oči in se ustavljajo venomer na daljnih, blestečih se zidovjih Assisija. . Pa se domisli neki klerik, da je čudoV1 ti Frančišek iz onega kraja zdaj v mest0 Perugii. Da so ga videli še dopoldne, k3" ko se je igral z berači na trgu. Norec Pa svetnik je! Mogoče bi on pomagal? In j3 tisto, kar išče umirajoči papež? »Ali bi poklicali beračka, svetost?« (Dalje)