Št. 93. V Gorici, dne 20. novemlbra 1900. Letnik II. Izliaja vsak torek in sohoto v ti'ilnu ol> 11. mi ])I'imI|m)1iIiii' ah meslo [i*v ob H. 11si jM>|M>lilin- /.a dczi'lo. Slant' }io pnšli pivjeinan ali v Gorici na duin posiljan cHoleliio K K.. pollctno 4 K. in ci'lrtlclno 2 K. 1'rodaja se v (iorici v toliakarnali Schwarz v Šolskili iilicah in. .1 e1- lcrsitz v Nunskih ulicah po 8 vin. (Zjutninj^ izrianjt».) Ureduištvo in upravniätvo se nahajala v «N a r o d n i t i s karni», ulna Vetturini h. St. 1). Dopise je naslovili n;i uivdnistvo, oirlase in naročnino pa na iipravništvo «(jorice». Oglusi sc raOiunijo po petit- vrstah in si cm* ako so tiskajo 1-krat po Hi vin.. 2-knit no 14- vin., 8-krat po 12 vin. Ako sc veirkral tiskajo, raču- nijo st* po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni inrdnik Josip Mai-ušie. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). „Soča" in naša duhov- šeina. Neprijeten je posel, pečatisez ljudmi, ki smatrajo sanii sebe za najbolj razumne in ki teptajo z nogarni vse ono, kar ve in povdarja kdo drugi, a so pri torn no poslu/ujejo argumentov, ki jih stavi trczni razum, zdravi cut in smisol za pravič- nost, marveč katere vodi jodino le neka t r in a ali pa te/.ko prikrivano osob no sovraiStvo, ki no pozna in noee po- znati druzega, kakor saino sebe. Pri takih ljudeh naletiš vodno lo na odpor, na zaničevanje vsega, kar izvira od tebe in ako irnajo v svojem srci še tako jasno preprieanje, da si govoril resnico. Kajti njim je Je do tega, da so znosijo nad taboj in te javnosti prikažejo v neki po- dobi, ki te pri tej javnosti devlje v nie in ob veljavo. Takim ljiidem nc prides nikdar do konca. ker oni liočejo prodreti za vsako ceno in z vsakim srodstvom in sedeti na vi'hu, ker jini to narekava se- bičnost. Ker so okoli ,.Soce" in v krogu go- riske „narodno-napredne" in tako ne- p o t r o b n e „stranke" taki Ijudje, zaradi tega sino popolnoma obupali nad tem, da bi so ž njiini so kedaj doseglo spo- razumnje, in da bi ponebal goriški spor, doklor umelno vzdr/,uje ono stranko oseba, na kalere praporju je zapisano in po erni sebičnosti narekovano osebno koristolovje. Ako morarno odgovarjati na vsa razliena izzivanja. podtikanja in na mnoge neskladnosti, ki zagledajo beli dan na papirju „Soče", rnoramo storili to radi načela, katero zastopamo in katero na- čelo se hudomusno lira v blato od — osebe, katerej je načelo le krinka, pod katero rezi grda spaka osebnega kori- stolovja. Jeden tak odgovor na uvodnika' zadnje „Soče". V prvern uvodniku pod naslovom „Duhovščina na delu pri vo- litvah" se pisec, kateromu, — kakor znano — je duhovščina od nekdaj trn v peti, zaganja v duhovnike ter jirn očita baš one stvari, katerih se ob sedanjib volitvah zaveda on sarn in njegovi pri- staši, in s kakoršnjimi stvanni hoče pro- droti on se svojim kandidalotn in sicer iz golega osebnega sovrastva do kandidata pol. društva „Sloga". To pod- tikanjo laži. sleparstva, nasilja, spletkar- jenj, strašil itd. itd. pa se vr.ši z jediniin namenom, da so ol)rne s torn pozornost od čedriega dolovanja „narodno napredno" — pa na duhovsčino, da so prikažo po- slednja v vsej grdi luči nepostenosti, a vodstvo „napredne" \vd v gloriji naj- č i s t o j s o g a rod o I j n b j a in — mo rale, — uprav, kakor bi so bili izvestni kolovodje solali v poliLični šoli židovsko- liberalnega časopisja. Mej drugem pravi oni pisec v svojem članku: ,.Zraven drngih spletkar- jenj in lažij jim slnži v glavnom za sred- stvo pri volitvah importinontna Inlitov, da „lib(>ralci"' so „brezverci1'. Na la stavek moramo odgovoriti, da je popolnoma resnica, da je delovanje ,.liboraloov' popolnoma v prolislovju z navodili — k r š (¦ a n s k e vere. Ako pa imajo oni s vo j o „vero", katero so si ko- modno prir(;dili sanii, nas lo nic no briga, ako at» isti pisec še tako zaklinja s svojim obitjajnim „imporliii(»ntnim". Kajti dasi noeemo kontrolirati, ali hodita v cerk(;v Gabrišček in di\ Tiuna ko( ,.glavna stebrti" — ,.narodno-napredn(!", in ako lioiiij«) v cerkev vsi njibovi pravi somiš- Ijoniki kateregakoli slanu, ali c:e bodijo, da li ondi delajo cast svojomu k r- šč an skein u iinenu, ali ne -- brez ozira na vse lo, pravimo, kaže, da irnajo endue iiiiznro o veri, vse njihovo na- sts'panj(j v zivljonjn in pisanju „Soče", ki jo taka, da s(» nad njono pjsavo /gra- žajo colo naši politični drugorodni na- sprotniki. Človek, ki irna pravo vero, prav gotovo no pobujsuje siroke javnosti s taki mi o s t u d n o s I m i, kakor to dela „Soca". In ako člankar v svoji demon- ski zlobi in nadutosti pise: „Ako kako nicvredno farce okreamo, kakor zasluži, ako protestuj(?nio proli zlorabi nasib cerkva v politične svrhe, ako razkrinka- mo kakega zdivjanega kaplana ali ku- rata, ki se briga v svojem delokrogu za vse drugo, le ne za svoj poklic, ako se pravočasno postavimo po robu d o m o - r a I i z a c: i j i, ki se Siri In in lam iz farovžev. ako se upiramo razširjenju sorraštva in jeze med ljudstvom, ki pri- haja iz farovžov, — ako delamo tako, kdo more potern reci, da smo brezverci? !" -- odgovarjamo slovesno na to mi, da takega nastopanja ne odobrava krščan- ska vera. Kajti način, kako vi „krcate" duhovnike, kako so postavljate po robu — ne demoralizaciji, marveč opozarjanju ljudstva na politično bajdnštvo „narodno -naprodne" in kako so upiraterazžirjenju no sovrastva in jeze mod ljudstvom iz sarovžev, mai-vot: širjenju verskn rn o r a 1 e. ki je jcdina zaslomba narodu nasj)roti navalu tujinstva, — ta vas način je tak, da baš vse to učinjate med ljud- stvom vi sanii, kar v svoji zlobi podti- kate d u b o v š č i n i ! A vrbu tf»ga Vam moramo zaklicati, da je najslabšo „farče" in najbolj ,.zdivjan kurat ali kaplan", katiM'ega krcati si prisvajate pravico vi, — t i soc kra t bolji, kakor ,.najboljse-' pi- sunče, ki razžirja v „Soči" snirail narod- iK^ga pobiijšanja in mori v ljudstvu oni mozoj; narodno samozavesti, katere mu jik trtiba, ako hoče narodno živeti! Zdaj ob volitvab se blinite ljudstvu, da niste brezverci, le da bi prodrli proti kandidatu, katerijekot cist naroden značaj na poli vašeniu koristolovstvu. lJa ako bi pri.sli in i s ,,kri:anjeni" n a - p r e <1 n j a s k i h korif'ej, s krcanjem, ka- ko.štio si dovolijo velemožni naduteži okoli' „Soče" nasproti ,,kuratom in kap- lanom", ej, potem bi pač gledali njibovi somisljeniki in drugi. katere love v svoj tabor in ki so dado loviti na nedostoj- nosti „Soce"' o „kuratib in kaplanib" ! Fustimo torej ta kapitel v stran, ki vam je le pretveza, sredstvo v dosego nelepega cilja — mažčevanja. Ostanimo rajsi pri jedru. — „Sočo"' peče, da se pozivlje čč. d u It o v š č i n o na delo v teb važnib bipib, ko gro iztrgati nase dobro ljud- stvo iz žrela protinarodnib in protiver- skib zapeljivcev in z uprav zlodejsko ImdornuSnostjo podtika dubovnikom razna zanernarjanja svojega poklica, ako bi šli izvr^civat svoj sveli poklic na bojišče za sveto narodno stvar. Seveda, „Sočo" to peče, k(M- bi najrajša, da duhovniki polože roke v naročje in propuste narod izvestnim elementom, da ga tirajo tja, kjerga hočejo imeti kakor sredsto za do- sego svojib ciljev; ,.Soco" to peče, ker ve, ako vsi naPii narodni duhovniki store svojo sveto dolžnost, da bi bilo zastonj prizadevanje raznih Mef'istov v — sloven ski koži! Toda kako pa na- govarja „Soča" koj v drugem članku „UOiteljem - tovarisem" — u č i I o I j e - s o'm i š 1 j e n i k e, da delajo na volit- vah ? V tem članku, katerega dokaj pri1- veva nek neslovenski dub. ki veje iz ,.ITčiteljskega Tovariša" in kater(Miiu Olanku so postavili za geslo ,.Vsi n a krovu! (iz nemskega ,.Alle an Bord!") pravi mej drugem: ,.boriti se hočeino za (slovensko?) ontiko in (slovenskiV) napredek naroda, za naša (slovenskaV) prava, a to ne v šoli, antpak zunaj sole". UOitelj torej po načelu „Soče" sine zunaj sole delovati politično, sine a^itirati med ljudstvom zoper vero in narodnost, a duhovnik bi se ne smel ganiti, da ohrani ijudstvu vero in narodnost, marveč čopoti bi moral tisti čas v zakristiji, ko izkorišča ljudstvo ceta dvomljivib narodnib zna- čajev. Nadalje stoji v tem članku tu-lo: „Ti odbori naj bi imeli nalog, voditi in širiti mod narodont agitacijo v prilog našemu šoli in uciteljstvu pri- jaznemu in n a k 1 onj e ne in u kau- d i d a t u". Nu, to treba, da vprašamo: „Ali ni morda dr. Gregore id — prijazen in naklonjen šoli in uciteljstvu? Ali ni pokazal in ne kaže tega v enomer, ne v Jt»pili besedah, niar- več v dejanju? — Kaj pa jo j»toril dr. Tuma „za učiteljstvo in solo"? To, da je dejal pri neki priliki, ko se ga je pra- žalo, zakaj ne stori ničesar v deželnem šolskem svetu : „tu ne in o r o in u i č e- sar storiti, ker me nikdo ne posluša i n j e radi tega n a j- b olj e, d a in o 1 cim". Ako pisec tega članka priporoča dr. Tumo za kandidata, dela torej zopet iz namena, da prodere „nar. napr." stranka proti pravemu prijatelju in do- brotniku sole in učiteljstva, dr. Gregor- čiču, ker je ta slučajno duhovnik in kor bi rad postal državni poslanecdr. II. Tuma. L1STEK. Blaga sväst. Maloruski: M. Vovčok. VII. Takoj onega due hoiii šla od njib. Niti pöslovila se nisem, saj brata itak ni bilo donta. No, saj tain ne bo, mislila sem, tako hudo; v drugo se nevrnem! Pojdem. Kamor me oci popeljejo, da me nikjer več ne najdejo in me ne bodo več pre- govarjali in prosili! Kajti sree mi je tako občutljivo, da ne obstanem, če me bodo zopet prosili. In sklenila soin, da pojdem v Kijev. Fridem zopet v Damjanovko. Zelo sem želela, videti svoje prve gospodarje. Tarn sem malo potožila, in tudi oni so žalovali z menoj. „V Kijev pojdem" recent jim. „Ka- dar bom tako dalec, tedaj me pozabijo, morda pozabim tudi jaz svojo nesrečo?" „Bog ti pomagaj! ldi z Bogom. In če se hočeš povrniti k nam, le vrni sö! Hadi te sprejmemo, samo če bomo še živi !" Žalostna sem odšla od njih nokega toplega jutra. Mnogo l.judij je šlo po cesti, ali no- I'odcn so ni zmenil za me — hvala Bogu! Sel je niimo i Moskvičan, pa kra- marski vox, pa gospod v čveterouprežni kočiji. Njegov voz je vzdignil tak prab, da je cloveka kar zakril. Pa zopet je po- pihal vetrič s polja in zazeleneli so gaji in stepo; tu in tain je zabliSčalo še kako jozero, ali pa se je razlivala kaka reka. In marsikatera družba cumakov*) mi je prišla pred oči; in ljubo mi jo bilo, da sem sli^ala dobro besedo: Bog pomagaj! — ali pa: da so me vprašali za pot. In vse to naSi prosti — Ijudje, ki so spo- znali doma in na poti toliko bridkosti, da ziva duža ne ve koliko. Za tculcn dnij sem prišla v Kijov. 0 Bog, kako jo krasen! In koliko je svetih cerkev, tega ni povedati! In koliko l.judij je tü. Ali vsi gredö mirno kakor lujci, in niti pogledajo U) ne. Odpočijem se pri sv. Lavri**), potent grem iskat službe. I lo- ci i in, hodim, ali tob ulic ni bilo ne konca ne kraja. Stopim na trg — tü stoji kupec mladenk, „Božja pomoč!" pravim. „Hvala!" pravijo, ti me ogledujejo, kdo sem in odkod. *) Kupccv, ki potujejo v družbi, karavani. **) Slavni Kijcvski samostan. ,.AIi ne veste — pravim — kje bi mogla dobiti tü službo?" „Saj tudi mesamejeiščemo, mladica". Nu k^j, vse so bile prižle čakat: ali jib kdo najme. Tü je taka navada. „(le vam jr prav — recent — osta- nem še jaz pri vas". „Le ostani, me te branimo!" Stojim tü ter gledam. Ljudij je bilo vse črno. Tü so se shajali, pa se razha- jali, govorili, kricali, sumoli; in to pre- prosti ljudjo, pa gospodje, pa meščani. Ta je kaj prodajal, oni pa je povpraševal o ceni blaga. In kaj so olroci vsega počenjali! Tu je stala žarno rdečaprodajalka, obr- njena proti solncu, cinkala je s koralami ter kričala: „E, e, dobre korale! Le poglej, dekle! Nu, kupi, moja ljubka, kupi, pri- nierjaj k licu! Nu le, nikakor se ne sra- niuj! In zvijala se je okoli polne, lepe mladenke v belem krilu in zeleni ruti. Ali mladenka ni botela; baba pa jej je dela kar sama za vrat biserni okras in kričala: „Glejte, dobri ljudje, kaka lepa devojka, kot dobrovita, kot jabolko, kot gospica!" „Nu, pustite me, za Boga!" branila se je deklica. „Jaz vam ta vaš ovralnik kar odtrgam. Ne, prav zares! Kaj ste me tako napadla?" — A same je bilo sram; in zrdela je kot jagoda in oči so se jej nevoljno bliščale in smejala se je. Moskvičan, ki je prodajal neko staro železo, se začudi, pa stoji ter se smeje, in ni čul: da ga je klepetavi inesčan v šarki dregal: Moskvičan, Moskvičan, ali prodaš železo?" Postale sino taut uro, morda se več. Neka poslarna gospa je pri.šla k nam. „Ali ni tü take mladico, ki bi se vdinjala na mesec. „Kako da ne?" pravijo vse. Tudi na mesec se lahko pogodimo". In jele so se dogovarjati. Gospa pravi: „Delati bode to in ono, in drugo in tretje: snažiti, in kuhati in šivati in pomivati. Dam ti srebrn rubelj na mesec!" ,.Poisčite si kje druge", rekö jej dekleta ter odstopijo od nje. Ona pa k meni: „Ali se ne pogodi.^ pa ti?" „Dobro, gospa!tt In slo sent za njo. Naj bo! sem mi- slila, — vendar si nekaj zaslužim. Dela se ne bojim. Ker se mora živeti, se mora tudi delati, da ne bo greh pred Bogom in sramota pri ljudeh. Kruh nikjer nr^ leži na poti". (Dalje pride). Ako koneeno še omenimo citata o to in elanku : „IJorimo se za pravieno stvar z orožjem dostojnosti, pravice in poštenja, nepošlena srcdstva naj nas no vodijo v boju" — tedaj moramo zaklju- čiti z vprašanjem: ali so naša narodna duhovščina bori mari za — nepra- vično stvar, ako se bori za ohranitev voro in narodnosti, ali so bori z nepo- šlonimi smlstvi, ako nagovarja l.judslvo, naj se no da zvoditi od poli pos1onej;a narodnoga in v o r s k o m oralnega / i v I j o n j a'? Ali hoče niorda naša na- rodna duhovščina zavajati narod v n a- r o (I n o i zd a j slvo, in ali jo mar za nezdravi, tujstvu in izmozgovalceni slu- žoči napredekV rr o d u li o v š č i n a n i in ni! In ako so ruje proti taki d u- hovšeini. jo - li tö pravično in po- štono? Kdo je torej zares pravičen in za res pošten ? Odgovorite! Volilni shod v Bovcu. (Koiicc.) Dr. Grcg'orvic — vladen! G. poslanec se je vže poprej dotak- nil trditvo zlasti na ljuto napadanjo od strani g. Dominka. Kot duhovnik je podložen kardinalu in odvisen od njoga, — v p o 1 i t i ki pa ima popolnom proslo roko, kakor vsi dnbovniki. Da, pokazalo so jo to tudi že javno; eesto sta postopala v dož. zboru ravno na- sprotno kardinal in poslanec. V politiki nismo slugo škosov — oni nam ne zavezu- jojo rok. V politicnih in gospodarskih zado-' vali smo prosti. Nesrarnno je pa to, da so drzne govoriti o svobodi — ucitelj, ki jo nialo ne na vsak korak odvisen od birokracije, učitelj v naši deželi, kjer mu prepoveduje šolski svet so sploh vtikati v strankarstVo in politiko. Skriti bi so moral v svoji prostosti. Gotovo je. da se s torn dola krivica ueileljstvu; nosramno jo kar naravnost, podlikati drugemu no- prostost in odvisnost, katere ni! (Odločen ugovor tudiod strani prisotnih duhovnov in nokaUvrih lajikov). Proti vladi pa, pravi gosp. govornik, jo pokazal tudi svojo oneržijo, in to spričuje moj drugim z interpelacijo na min. prods, prodlansko leto, ki je bila nidi izzivanj ponalisnena v zadnjih stov. „Gorioo". (Odvisnost si upa oeilati du- bovnikom stranka, katoro zaupniki so dali dr. Tumi pismeno izjavo o slepi in brozpogojni pokorščini !) „To so nam dali ltalijani..." Tako je trdil g. učitelj Kavs iz Kala o povisanju učiteljskih plač. No, g. poslanec mu je odgovoril kakor jo za- služil, kazoč, da je to pae ža los ten izraz bvaležnosti (gg. ueitolji mu izročejo „bvalo"). Ako hočejo poslanci v dež. zboru s com prodreli, treba je so- delovanja Lahov in istotako naopak. Misel o dež. š. zalogu, ki je neobbodno potroben v povišanje plae, pa je njegova. on je v novojsib easih prvi izdelal nacrt. se vedno zato potegoval in tudi dosegel, da se je sprejel dež. š. zalog ter da bodo ucitelj i dobivali od novega leta naprej po KM) gld. vee z nekatorimi pripadki. (i, Klavzar ^ovori. Govornik se ozira na razvoj slo- venskega gibanja na Goriškem, oinenja tabore, čilain ice in pol. drustva — vsi so delovali složno . .. L. 1872. je nastal razkol, ki jo bil pa načelen in se je do- slojno razvijal broz osebnega sramotenja in obiranja po javnib listib, vendar so jo vsaj kolikor toliko delovalo složno vsled kompromisov. A tudi to se je zad- nje case razbilo vslod castilakomnosli in razprtije gotovih mož, ki so si posta- vili za nacolo in nalogo oblatiti in v nič dejati vso zasluge naših dosedanjih vo- diteljev ter jib rnoralno uniciti. Začelo je delovati ono pogubno načelo: divide et impera (razdiraj slogo in potcm vladaj). Ali narod, kateri ne spoštuje svojih mož jim ni hvaležen, jib n i vreden! Nadalje ornenja dr. Gregore i- č e v o desedanje iieumorno in skrajno nesobieno delovanje skozi nad If) let, povdarj.i zlasli njegove zasluge za slov. šolstvo v Gorici — „Sol ski D o m", za katerega je sam žrtvoval največ in še vedno žrtvujo in mu poklanjal redno vse, kar jo dobival kot drž. poslanoc (klici: cast mu!) Kateri poslanec more pokazali to- liko delovanju? Za to delovanje ni pro- jel ničesar — vsaj hvaležnost mu moramo izkazovati ! (Hurno pritrjevanjo). Kaplan Abram propagator kon- siiinnih drnštov. Mej tern, ko je g. Strausgill napadal duhovišeino, da je sledna od- visna, razlegalo se je burno in dolgo- trajno reagovanje in trditev, da to ni res. pat: pa da dubovščina dela vedno le za ljudstvo. V tern vstaue mej naprednimi bud vibar, vzdigati začno mej divjim kri- kom pesti in kazati na gosp. kaplana Abrama: on j e nas sovružnik, on hoce uvesti kons. drušlvo. V dokaz ne- resnicnosti te splosne trditve povzame po g. Klavžarju besedo g. kaplan. Najprej razvije in obrazloži v krat- kih, a odločnih besedah kršč. socija- lizem in njega p o m e n, omenja Leva XIII., pokrovitelja krse. socijalizma in preide na 11. slov. kat. shod in njega re- solucije. Pravi nadalje, da je na nedelj- skem sbodu mej drugim v splošno zadovoljnost (tudi gg. učiteljev) do- volj jasno obrazložil tudi točko o kons. drustvib, da so se pa nasprotnil.'. obo- roži1' s tern lažnjivim orožjcMii v svrho zjedinjenja mej seboj za volilver, to je re.-mica, dasi je nočejo priznati! Žalibog, da jim je šlo več, sicer pamet- nib in razsodnib mož, na limanice, a bodo tudi na jasnem, ko se otresejo tega |)i'(Hlso«lka na lažnjivi podlagi. Pravi, da on se drži odločno avtoritete, in la mu je kat. shod, ki skrbi za vso stanove, zlasti za trgovski, in pozivlja prisot.no, naj mu dokažejo trditev in namero o kons. društvu proti odstopu cele celrt- let.no place 76 gld. (Nemir in prepir mod samimi nasprotniki). Da, pravi nudalje mej splošnim ogorčenjem prisotnih — ne samo to, da ne morejo nicesar do- kazati, navede jim lahko celo vrsto svojih inož, ki potrdo lahko tudi s pri- sego, da je bil nasproten osnovanju kons. društva. Dosedanje razmere bovske odločno nasprotujejo temu. Sploh igrajo v očeh liboralcev kons. drustva veliko u'ogo povsod — tako tudi tukaj. liodi! Po dolgem živahnem prepiru mej navzočniki samimi je omenjal dalje, da je vsakogar kot krislijana sveta dolžnost udeležiti se volitov, in kar je umevno, prav v o 1 i I i. Oni ne more biti nas poslanec, ki zavrača krščanstvo in pravi, da krsčanstvo, vera ninia ničesar opra- viti v politiki, no, tak ni za nas, naj- manj pa za delavske slanove. Potem stavi resolucijo, ki je bila sprejeta gromovitim odobravanjem: K dor hoce biti naš poslanec, mora biti d ober k r i s t i j a n, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju, mora biti zavzet za kršč. soc. program, kot jedino us peso n za nas, mora nanj prisegati — dru- g a č n e g a n e m a r a in o, n i z a nas! G. ucitelj Ursič ugovarja, da bi se trgovci postavili proti delavcem. (Ako se niso drugaec sploh, so se vže s tern, da poslavljajo kandidata -—¦ liberalca, da hocrjo vzeti del. stanovom poslanca, ki je v prvi vrsti njim namenjen). Ne- deljski shod je stavil resolucijo, da vo- limo za poslanca moža kršč. prepričanja. Pravi, da obžaluje razpor (kdo ga je pa prevzročilV prasamo g. učitelja). D r. G r e go r 0, i č odločno prote- stuje proti izreku, da je kardinal vladna podrepnica, to je sramotno, skrajno žaljivo, da si upa g. Strausgitl kaj takega izgovoriti — to ni dostojno za govornika. (Ob tern je nastal velik nemir, krik in ogorčenje, da se je bilo bati, da vzkipi ljudska nevolja). Kot predsednik „Sloge" priporoča slogo in predlaga, naj volilci izrečejo, da hočejo le takega kandidata, ki priznava kržcanska načela z, besedo in v dejanju. Splošno pritrjevanje, tudi od nasprotni- kov. G. predsednik, Štrukelj po- zove prisotne volilce naj izrečejo gosp, doklorju priznanje. ako vedo, da ga za- služi, in zaključi shod. Slodilo je tor naj sodi. Skrajno zlobno pa jo. kar pride na to na vrsto. Liberalni dopisnik hoce dati g. kaplanu nekaj naukov (katerih pa sam n a j b o I j p o t r e b u j e), kako naj se obnasa v občini, dovoli mu mi- lostno tudi volilno pravico (pri volitvah jo bilo nekaj druzega slišati), na to pa pravi, da b i bil mo r a I o n (g. kaplan) s k r b e t i, da bodo v i in e n i k u vsi volici! Torej g. kaplan naj skrbi za volilni imenik!!! Ali je on županVV Ali jo morebiti on seslavil volilni imenik? Odgovorite go.spoda !!! Gosp. k a plan v o I i I n e g a i m e n i k a n i t i v i d e 1 n i, a t i s t i rn o ž (?! ?), k i so p r i t. o - Ž u j e, da g a n i v p i s a n e g a v vol. i in e n i k u, j e s a m i in e I d o in a v <> I. i ni e n i k in si c e r col todon. — Kje je torej krivdaV ! „Napredni" dopisnik so lola/.i. da če tudi so dobili z največjo silo dva inoza, vendar je to zänje dobro znamenje, k(^r je na njih strani lnladina — „njih up". Hes je sic(»r, da so inu^li več mla- dili na svoji slrani, a ludi mi nismo brez njih! „Njih up-' jim pa prav nič ne za- vidamo. M'adine, ki se da prodati za kozarec vina, ne zavidamo „napredni" stranki : le imojt« tak „up" in tnlno ga držile, da vam ne uide, zakaj tisli, ki se jc» dal prodati za kozaree vina, je gotovo ludi nasprolniku na prodaj, ako mu po- nudi pol kozarca več! Eden prvihstebrov „vasogaupa" je govoril po porazu, da se da vpisati v laško „lego". Torej re« lep up ! — Nadalje piše „Soča", da je bil pritisk od strani posojilnice na volilce vdikansk, zraven pa preliva krokodilove solze, cos, zdaj vemo, čemu so klerikalci ustanavljali posojilnice. Hinavci ! Kako se pa vi ob- n a sate napram onim, kateri so proti vaši volji volili?! V naši vasi irnamo pričo moža, kateremu je vodja nar.-napredne stranke brez milosti iztirjal ves dolg, najbrže zato, ker ni hotel pri zadnjih volitvah zanj glasovati! In tacih izgle- dov bi se dalo morebili vec navesti ! ! Pometajte torej najprvo pred svojim prugom! Nesranma laz je nadalje, da bi se bilo v posojilnici pri odborovi seji skle- nilo, da se iztirjajo vsi, kateri bodo vo- lili z nasprotuo stranko.- 0 tern se pri odborovi seji ni govorilo. nili sklepalo, dasi bi se bilo lahko, saj bi se potem ravnalo po načelih „nar. - naprednega" glasila, ki jo pisalo, da ne more nihče zaliLevati, da bi „narodno - napredna" ljudska posojilnica podpirala ljudi, ki so zoper dr. Tunio in ,.narodno-na|)redno" stranko. A tako ravnanje oil nasi1 strani bi bilo po teh „Sočinih" načelih uprav opraviceno, že radi tega, ker j<» dr. Tuma eden glavnib nasprotnikov posojilnic po deželi ter vsega zadružnega življenja. — Sklenem. Kakor smo zrnagali sijajno v IV. kuriji, enako bi bili tudi lahko po- polno zmagali v V. kuriji, ako bi se bili hoteli poslužili oiiih srodstov, katerih so je poslužila „narodna" gospoda, toda taka zmaga bi bila za nas sramotna, za nas žalostno spričevalo. Ako „napredna" gospoda zida na take zinage, naj le, toda prepričana naj bo, da bo morala more- biti prej nego pricakuje, žalostno vzdih- niti s pesnikom: ,,iHoj up jo Sol po vodi!" Iz Dornber^a. Due 16. in 17. t. rn. imeli smo v naSi županiji volitve vo- lilnih mož za peto kurijo in kmecke ol)čino. Hoj jo bil srdit. mod nami in ,.libe- ralnimi" Tumovci posebno za pt^to kurijo. Toda „liberalci" so slavno propali. Nazi so imeli do poldne 185 glasov, Tumovci 5. Nasprotniki so se našim volilcem po- sinehovali cos, zdaj so volili le naši „Trajtarji", popoldno pa pridejo gemu-ali z armado. In res. Po poludne so pred dvema pripelje čez Prvaski most znani g(»n(u*al iz Prvacine „vse kiw leze ino grede" kakih 150 bojevnikov, čez Zalo- ščanski most pa primaršira drugi general z kakimi 15—20 grenadirji. Temu se pri- druži so domaci kolonelo s svojimi šarži. Te tri armade so bile tako gotove zmage, da si jim to iz oči in obraza bral. Saj s(^ jc šlo jia ludi za f> liekto vina, kakor pravijo, v kutoreni bojo zmago obbajali. Pač medvedova koža! Nič jim ni tudi pomagala obrabljena parola: Proč s f.... Knialo po 7. uri zvečer razglašen }v bil izid volitve. Od 445 oddanih glasov dobili so naši možje 259, liberalci pa 186 glasov, toraj je znašala naša večina 73 glasov. Naši vrli f'antje pevci so nato zapeli „V bojil in „Mej Slovani", ter so posebno krepko naglasali besede: „Crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada". Urnebesni živio-klici so se razlegaii v noč za bežečimi generali in čez Vipavo |)otisnjenim nasprolnikom. Drugi dan 17. pa so bile volitve za kmečke občine končane že v dveh urah. Nokaj nasprot- nikov je prišlo pogU^dat, pa odšlo. Ustra- šili so se nase armade. Naši so dobili kakih 140 glasov, Tumovci pa — nobe- noga. Cast vsem tistim (antorn in rnožem, ki so neusl.raseno dtdali in glasovali za posteno stvar. Politični pregled. Car Nikolaj II. bolan. Ruski car Nikolaj 11. je obolel za legarjein (til'us). Ta bolezim jo sicer ne- varna, pa sodeč po uradnih porocilih, se pri carju bolcizen razvija povoljno in se nahaja cesar že na potu ozdravljenja, vendiM- pa sodijo razni listi, da je carj(?vo stanje slabscj, nogo bi se dalo sklepati iz uradnih poročil. Ti listi pravijo namreč, da je že to dejstvo značilno, da se o carjovem zdravju sploh izdajajo uradna poročila, kar se na Ruskem dvoru običaj- no do skrajnega Ironotka no stori. Udova-carica Marija Feodorovna, mati carjeva se je mudila na dvoru na Danskem v Kodanju s svojim sinom pre- stolonaslednikom Mihaelom, a vrnila se j(^ te dni naglo s sinom vred v Petro- grad, in od ondot k carju v Livadijo, kar bi kazalo, da zdravstveno stanje carjevo ni tako brez nevarnosti. Sicer je pa car zdrave telesne konstitucje in ni prebil dozdaj šc nobone težke bolezni in je torej upanje, da preboli srecno svojo sedanjo bolezen. To bi bilo pa prav iz srea že- leti, kajti ravno sedaj nahaja se Rusija z ozirom na kitajsko vojno v izven- rednem političnem položaju in bi njegova. sinrl labko imela za Kusijo težavnih po- sledic. Car ima tri hfierke in se nahaja carica v blagoslovljenem stanu. Ženske pa nimajo v Kusiji praviee do preslola. Polem- takem, ako hi oar ostal brez možkega nasledstva, bi bil njegov naslodnik na prestolu njegov brat Veliki knez Mihael, ki se nabaja zda.j v 22 1 <*Ln svojo slarosti. Ako bi pa carica povila rnožko dele, bi se mu moralo postaviti regenta, a regenl- stvo bi pa bilo jako dolgotrajno. Upajmo, da se carjevo stanje obrne na holje in da bode liusija resena neprijetnosli. 0 uzroku carjeve bolezui krožijo vesti. da je car pil noko slabo vodo, vsled fiesar je obolel na trobusiijtmi tilusu, neke druge vesti pa pravijo, da je bil car baje ostrup- Ijen. Bolezen se razvija normalno in je upati, da car ozdravi, ako se ne pojavi h kralu kaj izvenrednega. Vojna na Kitnjskem. Pogoji, za kakoršno so se zjedinil' zastopniki velevlasti, da jib stavijo kitaj- ski vladi, so taki, da bi pomenili narav- nost ne samo veliko ponižanje, marvefi tudi pogin Kitajske v gospodarskem in narodnern oziru. Ti pogoji se glase: 1. Kina naj postavi spomenik umorjeneinu nemškemu poslaniku Kettelerju, ki je svojo smrt sam zakrivil s tern, da je nefiuveno žalil in izzival kitajske oblasti. k temu naj bi se kilajska vlada še inorala opro- stiti osebno v Berolinu po kakein ki- tajskem cesarskeni princu; 2. obsodi naj se na sinrt in obglavi 11 visjib uradnikov in princov, ki so ob enem najboljši ki- tajski vojskovodje; 3. v onib krajih. kjor so se pojavili prvi upori, naj se vsakih pet let preiskuje razmere; 4. odpuste se naj se iz službe in kaznujejo vsi uradniki, ki ne bodo boteli storiti v bodofie vsega, da se preprefiijo upori; 5. Kina plafiaj odškodnino. ki jo dolofiijo velesile; 6. od- praviti je Cunglijamen in ga nadoinestiti z ministerstvom zavnanje zadove; 7. oino- gofiiti je s kitajskim cesarjem obfievanje; 8. vse utrdbe v pristanisfiih je podrcti in prepovedati uvoz orožja in streljiva; 9. poslaništva v Pekingu imajo dobit.i stalno stražo, enako naj se poskrbi za | varno zvezo Pekinga z morjem; l(). v celem cesarstvu naj bodo skozi 2 leti na biti cesarski ukazi, ki prepovedujejo gi- banje boksarjev. Ako bi kitajsl.' dvor sprejel te po- goje, izrocil bi cesarslvo popolnoma pod kuratelo inozerncev in se moral odrefii vsaki samostojnosti. Zlasti tofike 4. in 7., vsled katerib bi smeli inozemci se popol- noma prosto gibati na škodo kitajskemu narodu in vnanji diplomati uplivati na cesarja, kakor bi bilo v korisl inozemcuv, so take, da bi Kitajska podpisala ž njiini snirtno obsodbo sama sebi, ako bi jih sprejela. Ali kitajski dvor o teb pogojih go- tovo ne bode hotel uifiesar slisati in kako zelo rnisli upoštevati le pogoje, ka/.e že to, da je te dni dala cesarica obgla- viti 15 Angležev, ki so se le drznili upli- vati na cesarja, da se naj vrne v Peking. Kitajski dvor ostane na svojem stališfiu sovraštva pJ'oti inozemcem, zlasti Nemcem in Angležem ter se bode odmikal eedalje globofije v notranje širiiega cesarstva, dokler se velevlasti ne navelifiajo trositi milijone za postopanje svojega vojaslva po žolti kitajski zenilji. Kaki stroski mo- raj o velevlaslim narasti, se da sklepali iz tega, da je Nemčija za vzdrževanje svojib 19.000 vojakov na Kitajskem na- jela že 152 milijonov posojila, katere niora dovoliti državni zbor. Ako se Nemci nadejajo, da spravijo v poplačanje stroš- kov na boben kilajsko cesarstvo, se zelo molijo. Kitaj labko vztraja še leta in lel.a, ako bi se vines nieesar drugega neinilega ne ])Hpetilo velesikun. Najinanj pa bodo inozeinci dosegli pri kitajskem dvoru s pofienjanjem na- sproti kitajskemu narodu, kakoršno po- javljajo pa raznib trgih, meslih in vaseh in ki kaže Evropejee nie rnanje barbare kakor so Kitajci, dasi so prvi — krsčeni, a poslednji ne. Due 10. t. in. so si Kusi osvojili arzenal severozahodno od Yung- Tsina, pri tern so dobili veliko denarja in orožja. LJbilili je 200 Kitajcev, Kusov nifi. V okolici Tientsina so se zopet pri- kazali boksarji, s katerimi je imelo mej- narodno vojaštvo posamezne spopade. Na severu Kilajske je nastalo de- zevje, ki otežuje delo na železuicah. Pri Šangajkvanu so zadeli Kusi na fieto G000 bokserjev, katere so razkropili, padlo je okoli 150 boksarjev, a ludi Kusi so imeli izgube. Domače in razne novice. Volilno ^ibanj«1. Ta teden bo vo- lilni boj odlofiilen, kaj ti volilo bode v vseh treh političnih okrajib, namreč v goriskem, tolininskern in sežanskein naj- vec občin. „Naprednjaki"' postajajo od dne do dne silovitejsi in drznejsi, da, reče se jim lahko: nesramni. Nikdar bi se nam ne bilo sanjalo. da zamore dvojica ljudij. boreča se za svoj Zop in za svojo t-asli- lakomnost. vjr»ti v svoje zanjke toliko ljudij Icr jib upreči v svojo službo. ^'i večina našega Ijudstva še vender ni zgu- bila glave in za to se opaža v zadnjib dneh rnnogo upora proti bajduškemu po- slopanju nekl.erib zbesnelili zaslepljencev in pa takib ljudij, ki se dajo za par gro- sev udobiti za vsako slvar, naj si bode še tako nepostena. Mi radi verujemo nasim postenim Ijinlein. da s(> jim 'ga.bi iti na volišče ter biti tain izpostavljenim najsurovejsim po- glavsHm napadom ljudij. ki so že davno dali slovo sramo/ljivosti in vsakemu outu dostojnosli. Ali dobra stvar zabtcva in je dolžnost vsakega moža, da se takih napadov ne straši, marveč da se poda niMistrašeno voliti lake volilne može, ki bodo dali svoj glas kandidatu, !•'' ni mož one stranke, ki tako nesrainno postop.'i in ki si boče s takim podlim nastopanjem priboriti zuiago in sicer zmago ne dobr<» reči. Zato ponavljamo, da je vestna dolž- nost udelc/iti se volitev tor zabraniti škandal, kat(»rega hoče „napredna" svojat provzročiti v nasi, deželi v skodo in sra- nioto našega goriškega slovensk(;ga Ijud- stva. Torej p o s t e n i slovenski inože, vsi in povsod na volišče! Občinarji nakelske županije na go- renjem Krasu, največje občine na Krasu so si osvetlili lice, pokazali so, da no- čejo biti iKihvaležni niožu, kateri se je uspesno potognil za nje, kadarkoli so se obrnili ilo njega. Kakor nam poroča br- zojav, je bila tarn preteklo soboto zmaga naša na celi cj-ti, da se poslužimo „So- činilr' besed. Živeli zavedui volilci ! — Krasevci ostalib občin, sledite tudi Vi brez izjeme vrlim Nakelčanom, poka- zite svetu. da ste mozje trdni kot Vase kra.ške skale in da se ne daste omajali od vsake sapice, naj pride ta od koder koli ! — V; Dornbergu so nasi zmagali tudi v kmečkib občinab ; v Vrtojbi. kjiM- so imeli naprednjaki zmngo v ž(}pu, so zin.-'gali naši v obeb skupinab. Tudi Vol~ čani so volili kot razsodni možj(» ter si izbrali volilne može na.šega mišljenja. Kakoi' mu kazc. G. dr. Tuma je pisal lani 1. seplembra v „Soči" : ,Vedno sern bil prepričan, da brez skupnega de- lovanja vseh stanov, in v prvi vrsti du- liovscine in učileljstva, ni rnogoče med goriškim Ijudstvom doseci velikih uspla od rqjstva do smrti! UčiUiljatvo straši po eni strani „s klerikalnhn jarmotrr'. po drugi strani pa mu obeta zlate gradov(». G. Tuma je zdaj popolnoma pozabil na svoje lanskc besed«, da so uspebi med goriškim Ijudstvom v prvi vrsti od- visni od sLipnega delovanja duhovščine in uciteljstva; njegovo glasilo kliče v zadnji slevilki vse učiteljstvo na krov — v boj proti „klerikalnemu /maju"! In zakaj vse to? Ker to g. Tumi kazelOn hoče doseči „[tolitični preobrat1', t. j. on hoč(» izpodriniti našega Gregorfiifia. Da sta vsled tega boja izginila iz dežele mir in sloga, da je skupno delovanje vseh stanov v prid nasemu narodu postalo skoraj nemogoče, da se nasemu ravsu in kavsu naši narodni nasprotniki žkode- željno srnejejo: kaj to de? G. dr. Tuma houe imeti svoj „politični preobrat"! In zopet dr. Tuma! V dopisu iz Črnič v zadnji štov. našega lista je stalo pisano, da je dr. Tuma rekel, da ,.mora iti>: namreč z njegovo izvolitvijo, tudi če bi zapravil svojo palačico. Mi pa ne mo- remo verjeti, da bi bil — dr. Tu ma kaj lakega rekel, ker Tuma ni lastnik nikake — palačice, o tern se vsakdo lahko pre- priča v zemljiski knjigi. Hisa, v kateri stanuje dr. Tuma in na kateri stoji za- pisano ,.s v o j a h i š i c a s v o j a v o- 1 j i c a", ni lastnina dr. llenrika Turne, v njej ima dr. Tuma sicer lahko svojo — „voljico", a hisa njcigova ni. Zato jepa tudi skoro neverjetno, da bi bil on v Črničah kaj takega rekel. U dr. Tumi piserno vedno in to z vso pravico, da je — mož, kakor mu kaže. Tako je ludi dr Tumi kazalo, da j(j v 77. št. „Sofie" z dne 2«. sept. 1899 pisal, da je — izstopil iz učit. službe zaradi (ega, ker so ga preganjali iz — narodnih ozirov. To pa najbrže ni bilo popolnoma resnično, ali kazalo mu je, daje lakrat tako pisal. Danes bi pa morebiti dr. Tumi kazalo r es n i c o pisati, zaradi fi e s a r je moral izstopiLi med letotn iz ufiitelj- ske službe. . . . Kajti, ako bi pisal resnico, pridobil bi si najbrže srea — soc. demokratov, ki niso v sedanji volilni boi-bi za V. ku- rijo brez pomena. . . . Socijalni demokrati bi, ako bi jim dr. Tuma resnico govoril, koj pokazali f'igo Krislanu in vili „mučeniški veneer' dr. Tumi s tern, da bi mu oddali svoje glasove in mu pomagali do mandala. Naroduost narodno - naprednih uc'iltil.jcY. — „Učiteljski Tovaris-', ki je glasilo tudi gori.ških narodno - naprcdnih ufiiteljev, in v kateri list, ako se ne mo- timo, |>rav pridno dopisuje nek - s t e- ber „narodno -iiapredne'1 stranke, pise: „Ako sum prav poufieni, so si i/,- brali udjo dc^/^HiKVga uc:t. druslva za (io- riško in Gradišcansko kot svoje glasilo „Deutsch-österr. Lehrerz(Mtung;l — ka r j e p o p o 1 n o m a prav; male n k o s t, d a t a č a s o p i s m alee bolj v I e č o. n a deutsch- n a t i o n a I, s e I a h k o prezro!!" Nič se no bi čudili, ako bi nernski „Schulverein" nagradil to glasilo ..na- rodnokl-naprednih uciteljev in tudi ufiitelje same. In za takimi ljudmi naj hodi naše slovensko ljudstvo in ti ljudje itP'ijo š(» obiaza, da jim '\o nad vse naš narodni obst a n ek ! ! Kaj pravi k temu dr. Tumovo glasiloV A Ni- .Ha tin an Ho rd! Vsi na krov! Tako kliče zadnja ,.Sofia" z ,.Uci- teljskim Tovarisein" vred na.se ufiiteljstvo na boj za svojega ,.soli in ufiiteljstvu pri- jaznega in naklonjenega" kandidata. Da bode ufiileljstvo v<»delo, kako mu je ta prijatelj naklonjen, zdi se nam vredno, priobfiiti lo-l<»: I'red par leü, ko je na- pravila slovenska goriška Čitalnica svoj i/let. v prija/.no vas Št. Mavei'. se je dr. Tuma, vracaje se od tega izleta, pogo- vai-jal z nekim izletnikom o raznib de- želnih zadevah. Prišel je pogovor tudi na ufiiteljstvo. Dr. Tuma je rekel, da se mu zboljšanje ueiteljskih plafi ne zdi tako perefie vprašanje, ker sedan je uciteljske places po njegovem mnenju popolnoma zadostujejo, posebno ako mislimo na — materijal. iz kakoršnega obstoji nase sedanje učiteljstvo. Hekel je namrefi: „Ti ljudj(j koncajo ljudsko solo, gredo eno leto v Kobarid, a od tain za par let v Koper iti iz Kopra prihajajo med svet na pol omikani. Za take ljudi dosedanje plafi«' popolnoma zatlostujejo, z ozii-om na to, da si pridobe tudi postranskih za- služkov kakor n. pr. za — orgljanje in za obfiinsko tajništvo; sicer jim pa tudi ljudstvo, ako znajo bili ž njirn. vs(»ga zii(»se na dom Pristavil je dr. Tuma tudi, da ne stoji nikjer zapisano, da bi moral ucitelj — vsak dan rneso jesti. Ucitelji, — to je torej oni vain „prijazni in na- klonjen i" pi'ijutelj! Poslusajte torej glas bojne tromb(i: „Alle Mann an JJord! — Vsi na krov!'' in fie si kdo pri tern tudi — glavo razbije! Saj se bo žrtoval za „prijaznega in naklonjenega" mu — pri- jatelja. Kandidat za kinečko občinc v Furlaniji. V nedeljo popoludne je irriol svojo sejo volilni odbor italijanske libe- ralne stranke, ter je postavil za kandi- data v knuifikih I'urlanskih obfiinah inže- nerja J a k o b a A n t o n e 1 I i j a iz Cer- vinjana. Ker kandidira v I'urlanskih kmefikih obfiinah tudi bivši državni po- slanec župnik Zanetti, nastane torej med italijanskimi konservativci in libe- ralci v Furlaniji huda volilna borba in konservativna Curlanska stranka doka- zati bode morala pri tej volitvi, koliko upliva i^e ima med I'urlanskiin Ijudstvom. Za mesta in trge in za veleposestvo ostala sta stara dva kandidata, Lenassi in Verzegnassi, za V. kurijo pa so po- stavili Diega F i ne 11 i j a. Vipavska žolezniea. ..Eisenbabn- zeitung" poroca, da se v najkrajsem času odda v najem delo za gradenje Vipavske železnice in sicer ;5e v teku tega leta. Dovršena bode železnica tekom bodofiega leta 1901. Izloi-cnjc obein iz jcdni'^a tci* prikloplji'iijc krii'ii^MiiiiNoriiiijskciiiu okraju. — Ministerstvo za notranje reci je na priporocilo merodajnih oblastnij dovolilo, da se s 1. marcijetn 1901 izlo- fiita obfiini Stjak in Kopriva iz komen- skega sodnijskega okraja ter priklopita k sežanskeinu. Zakonski niifvt o iiajcmniuskem krajcarjii — ncpotrj^ii. Miuisterstvo za notranje refii je vrnilo de/.eliHMnu odboru zakonski nafirt o naj(Hnninskein Icrajcarju za mesto Gorico z opazko, da ga :ii moglo predložiti v Najvišjo sankcijo. dazlogi, katere navaja ministerstvo v svojem do- pisu, zaradi katerih ni moglo predložili omenjenega zakonskega nacrta v Majvisje potrjenje, soglasajo popolnoma s predlogi dež(»lnega poslanca g. Grč(», katere je stavil v seji deželnega zbora, ko se je sklepalo o tern nafirtu in katere je italijanska vefiina odklonila. Prcspal To/njo okro^ sveta. — Minulo nedeljo so igrali v tuknjšnjem gledaliscu igro, ki ima naslov: „Potova- nje okoli sveta v 80 miniilah". To vele- znamenito igro je hotel videti tudi neki Anton Cecut, kovaški pomofinik pod Gradom in privošfiil si je vstopnico za na galerijo. lgra se prifine, toda Gecut. se je jel dolgočasiti, — bil je razofiaran, ni našel Lega, kar je pričakoval. Ker ga stvar ni prav nič zanimala, naslonil se je na ograjo sedeža, podložil roke pod glavo in zaspal. A zaspati je moral že dokaj trdno, kajli kmalu se je na odru zafiel vsakovrstni špetakel: drdranj(i vla- kov, hi-up razlifinih narodov okoli te zeinlje, boj z divjaki, krik in sum, ka- .oršnega si je misliti mogoüe na t(;j ne- mii-ni z(Mulji. No in naposh'd se razpoji š(> parni kolel na ladiji, na kat(»ri se je vozil tisti Anglež, ki je šel za stavo okoli sveta, da se vrne nazaj v 80 dneh. Toda ves ta hrup in silni smeh v gledaliscu ni bil zad( ti glasen, da bi vzdramil Ce- cuta iz trdnega spanja. Nazadnje je po- teklo 80 ininut in igre je bilo kouec, ljudj(^ so odšli, luci so pogasnile. A Cecut je spal dalje na svojem sedežu nasloujen z glavo na roki. A s tako trdim spanjtMii gotovo niso bile zadovoljne ghidaliske — podgane, ki so sicer vajene uprizarjati nemoteno svoje nofine igre po stoleh in klops polrt s(^ izmuzne iz gledalisfia, in se poda na delo. — Dobi'O pi ,jc pla(*al. — V petek proti vecere je sel mi -no svojo pot po obcestni stezi proti kolodvoru nek kmet. H kratu se zaleti od zadej vanj nek bi- ciklist in kmalu bi ga bil — premakuil. A kmet, ne bodi len, se obrne in prisloni biciklistu tako preko njegovega telesca, da se je zvrnil v jari'k, kjer se je ne- usmiljeno oblatil. Bioiklist so je rotil in kh^l kmeta, ta pa je šel dalje svojo pot, kakor da se ni nifi zgodilo. Hiciklist, ki se je le s težka pobral iz blata, se je moral zadovoljiti s tern placilom, sicer }o bila zanj nevarnost, da še pride v dotiko z oblastjo, katera strogo prepo- veduje voziti z biciklom po pešpotih, kar se pa v Gorici le premnogokrat zgodi ! l'isec teh vrst je videl že vefikrat sainega župana goriškega voziti se z biciklom po prepovedanih potih, kakor da bi za njega ne veljala prepoved ! Nesrefia. — Andrej Pavlin star 43 let, doma iz Grgarja, ki ni irnel še nikoli puške v roki in bi bil pa vendar enkrat v svojem življenju rad vstrelil s pusko, jo naprosil svojega prijatelj a, naj mu vendar posodi puško, da jedenkrat ustreli. Da bi pafi tega nikdar ne bil storil! Ko ustreli, razpofii se cev in od- nes(^ revežu dva prsta. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. 1'orotiic obravnave. — Vfieraj je bil obsojen Josip S t a n i fi, star 2i let iz Kambreškega zaradi zlofiina posilslva na 4-letno jefio. Zagovarjal ga je dr. Gruntar. LjubljanskH kreditnn banka v Ljubljaui. V mesecu oktobru t. 1. je bilo pri Ljubljanski kreditni banki vlo- ženo na knjižice in tekofii rafiun kron 34.274334 h ter vzdignjeno K 79.7(51-59 h. Stanje vseh vlog due 31. oklobra K f>.'>(>.f)2201 li. Splošni promet pr\l¦ pororil g. dr. A. Hevk s Slovenko Ano Žimijakovo. Med poroko jo pru- saska mularija pred cerkvijo tHila in kricala, potem pa še hotola siloma udroli v corkev. S tako kulturo so ponasajo iNomci. Bos, daloe so prišli. Žid Uilsnt'i* obsojen na smrt.— J)no 1i. I. m. jo bila torej zakljucena v LMzeku na Ooškorn porotna razprava jii'oti židovskomu morilcu kršeanskili de- klot Loopoldu Ililsnerju. Porolniki so ga spozna'i sokrivim umora Marije Ki;ma; ^lede uinora Ane Hrr i pa je glasovalo dovet porotriikov za krivdo, trijo proti. iSodišče je obsodilo Hilsnerja na smrt na vislicab. Zaključenjc parizke svetovne raz- stave. — 13. t. in. ob 11. dopoludno so zakljueili svotovno razstavo v Parizu, 1 jo bila zadnja. a tudi najkrasnejša v torn stoleljn. Odprla jo bila 213 dnij ; obiskalo jo jo f>2 m i I i j o n o v 1 j u d i j ; to jo pa tudi najveeje ištevilo obiskoval- cov. kolikor jib jo iinela katerakoli sve- lovna razstava ; šo zadnji dan jo bilo 870.851 ljudij v razstavi. Od s)f) iniljonov obiskovalcov je plačalo uslopnino 49 niili.jonov, ki so donesli v ra/.stavni I'ond 120 j)"'lijonov n-ankov. Razstava ima o^fomon dolg, katerega bo odbor skušal pokriti baje z najomom raznib poslopij na razstavi, a svojo cast jo Fram-ija s to i-a/.slavo vonderlo rešila, dasi so so na vso inožne načine prizadevali Prusi, An- gle/, i in — anarhisti, da bi razstavi ško- clovali. Obsojcn anarliist. — Napadaloc na perzijskega šaha v Parizu Francois Saison je bil to dni obsojen na dosmrtno jočo. Življenju novai'iii prisinojenec jo rokol prod sodist'em, da je hotel umorit-i žo bivšega l'rancozkega predsednika Ga- siiniija Perier-ja, a se je naveliuul nanj čakati za nekim grmom. Ko pa je bil usinrUui italijanski kralj, je v svoji sobi o«l veselja plesal. llrvat inilijonar v Anioriki. — Dasi na lujom tiuli Slovan zna pridobiti o,i!,rojnno^a preinoženja, dokazujo slodoči slut-aj. Hrvat Nikola Mihanovič iz Dalina- cijo se je pred 36 leti nasolil v Buenos Aires v Argentiniji in ima danos t.oliko prernož(inja, da je zamogel pokupiti vse brodove južno - amerikanske brodovne diužbo. Mibanovič je znan pod imonom argontinski Vanderbildt. Izjava. Poročovalet: sobotno „Soče" z duo 17. I. in. jo vidol v volilni komisiji v Doriiborgu due 10. t. m. pri volitvi za- upnikov za V. kurijo same klorikalce. Sicer no inoremo umeti, koga smatra poročovaUu; klorikaleem, ali mogoče one, ki se no dajo voditi na vrvici po lovskih |.)sih revolucijskih rt^brmatorjev, nasprot- nikov svt^tovnega mini in redar Se jako moti ! Zaupajoci v svojo zdravo razsod- nost, smo in ostanemo jedino Slovenci, zvosti Hogü, domovini in cesarju. V Dorn borgu, 18. nov. 1900. V o 1 i 1 n a k o m i s i j n. Kolesarji sozor! Podpisani naznanja gg. kolesarjem, da una v zalogi dvokolesa iz najbolj- š(iga materijala po jako nizkih cenah, in sicor od 170 krön (8ö gld.) naprej oprom- lj(Mio z vsemi potrebščinami (komplet). — Ob enem priporoca gg. krojačem in šiviljam svojo v<^liko zalogo raznovrstnih šivalnili strojev najnovejših sistemov od 4-8 kron (24- gld.) naprej. — Poroštvo 5 lot, — Daja tudi na obroke. Z odlirnim spo.štovanjem 31artin Suligoj, urar v Kanalu. Riccardo Brass, Gorica, ulica Vetturini hiš. št. 11, priporoča svojo bogato zalogo vina in špirita na dcbolo. Tehtnics, mere in uteže preskuša aii oemenfira podpisani izd(>lovaloc tohtnic:. Priporoca so za vse v to stroko spadajoča dela in poprave gg. trgovcem in obrtnikom po jako zmerni ceni. Zaloga tehtnic, deoimalk, bi- ciklov vseh sistemovod r>0 300 K. Karol Komel, Gorica, Semeniska ulica si. 8. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORH1A Via Giardino 8 priporoca pristna bela in črna vina iz vipav&kih, ffurlanskih, briekih, dal- matinskih in isterskih if i n a> g if a d o v. l)osl;ivlja ii,"i doni iu ni/,pošilj;i \n> zclt-/.- nici iiu vse krajc iivslro-cgcrskft iuonarhijc v soilib od 5G lilrov niiprcj, N:i /..-ilitevo pušilja liidi tizorce. Cene zmerne. Fostrežba po&tena. Anton Fon, klobučar in gostilničar, Semeniška ulica St. 6, ima bugjito zalogo ra/novi'slnili klobukov t(M- loči v svoji ki čmi pristna do mac a vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. ! Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma'k. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Qorici. krojaški mojster in trgoveo v vrtni ulici hiš. štev. 10. I Izildnje vsakovrslnc mo/ke ohlcke j)o vsakem kroju i in za vsaki si an. i Ima tudi zalogo domačega in angSežkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. JMaroeila iz mesta in z dežcle sprcjema in jih : i^vršujc hilro in foeno. : alflF" Daje tt di na mesečne obroke po pogodbi '^lfeti ! Odlikovana tovarna ¦ 18!) i, lHill. 109-i. [ vsakovrstne^a pohištva. 1 Ivan Doljak, Solkan pri Gorici jf. v lastni hiši. — Lastne žage. — Ustanovljena 1. 1891. vsakovrslnoffM pobistva, komplotnib spalnic, jodilnic in riprojinniii«-. od iuij- iKivadnejšega do najfinej-se^a slo^a; vsakovrslnili slik, zreal, okvirjov i.n slolie, \ kakor tudi vseh tapetarskib izdelkov. — Zaloga vsakovrstnih desk iz mobke.ua in trdega lesu; velika zbirka obkladkov (remosa) in st.rujjarskib izdelkov, [ kakor tudi vseb k mizarski, stru.uai-ski in tapetarski slroki spadajočib potro.bščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto zelszniška postaja goriska. [ Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! ' v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dda v najkrapem žasu po ink«) nizkih conah,