*t. 123
V  ^orioi P v četrtek due 26. oktobri  1911.
. hfeMa trikrat aa teden, in sicer -torek, četrtek in soboto oh 4,
uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oorici na do»n pošiljana: .
%  ^  . .^\s^-*-•¦
V.      »      .   ¦      5 „    ' Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah.
ima naslednje i / rezine priloge:Ob novem letu BKažipot do Goriiken in Gradisčanskem" in dvakrat v letu „ Vesni red že-les&ic, parnikev in poštnih westt.
Ha naroČila brez dcposlaac naročati* te n& oziramo.
Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan K a v fc i č v Gorici.
Tečaj XLI
i. nahaja vOosposki uljci $t<;7Jf
Gorici, v l.nadstr. na iiiBO. .  Ilpravuištvp      ,  j se nahaja v GosposkT ulici št. 7 v I. nadstr. ria levo v tiskarni.,
Naročnino in, oglase, je plačati ioco Gorica.              '
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po, pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsiiko odgovornost.
,Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiaka i« mL'
in itaujai$to-«a vojna.
Gautschev govor.
V poslanski zbornici 24. t. in. je odgovoril mkiisterski predsednik baron Gautseh nu razne interpelacije gledč ita-lijansko-turške vojne. •     - ¦
Govoril ic v imenu vlade tako-le:
Prehajale v m?ritum te stvari, izjavljam sporazumno z ** ministrom viianjUi'-zadev zbornici nastopno: Z italijansko-turškimi diferencami se je bavila e, in kr. vlada že dlje časa in so jej dale te diie-rence povod, da se je tudi v Carigradu m v Rimu potrudila, da bi se izognilo, če le; mogoče, skalitvi obojestranskega razmerja obeh držav.
italijanska vlada ie svoje interese v Tripolitaniji že od nekdaj utemeljevala z gospodarskimi momenti.
C. in kr. vlada je skušala s prijateljskimi nasveti v Carigradu vplivati na to, da bi se > turške strani kolikor mogoče ugodilo gospodarskim interesom Italije, ki st. je, kakor znano, vedno zavzemala za j;>, da ostat.e na Balkanu status quo.
Obžalovati je, da prejšnja turška vlada, ki ni spoznala resnosti položaja, ni umivala naših pravočasnih nasvetov. Te vedenje Turčije je dalo povod, da je italijanska vlaJa sklenila peremptorično postopati v tripolitansk   n vprašanju.
Ha !tal'ia svojih zaveznikov ni obvestila že naprej, je treba, kakor vemo, pripisovat: prijateljski obzirnosti italijanske vlade napram njenim zaveznikom. Bilo pa je tudi že i/.početka i/poznati iz odločne oblike, v ka:eri je Italija obelodanila svoj sklep, da hoče samostojno varovati svoje interese v Trip-vlitamji. da ne bi b'!a nikakor voljna pripustiti tujega posredovanja pred izbruht.ii sovražnosti.
Pa tuJi po nastopu vojnega položaja si je prizadevala o. in kr. vlada, da bi našla podlag.: f.:\ poravnavo.
Toda ta prizadevanja dosedaj še niso obrodila nifcakega uspeha, vendar pa c. in kr. vlada ne opusti prilike,.kakor hitro se pokaže č;< -• za to, da obnovi tu prizadevanja. Mislimo, da vemo,.da naše pojmovanje tega kontlikiu v splošnem, kakor, tudi nemožnost, da bi se že sedaj dalo uspešno posredovati, dele z nami tudi druge vlasti.
Samoobsebi je umevno, da je morala politika Avstro-Ogrske v očigled veli-; kim interesom monarhije v Adriji in ob-; mejnih balkanskih deželah polagati naj-1 večjo važnost na omejitev vojnega pozo-: nšča. ,    .'.                              . (.
V  tem oziru je italijanska vlada že od, začetka svoje akcije .razglasila svoje dispozicije na najjasnejši in najuedvomirnejši način, ko je obelodanila, svoj,sklep, da se hoče izogniti vsemu, vsled. .česar 1>I* inegb .njeno podjetje izvajati kakneza-, željen vpliv na Balkan, in da hoče izločiti! iz svojih vojnih operacij turške obali jadranskega iu jonskega, menja.
Z vso pravieo smemo smatrati ta sklep naše prijateljske in z nami zvezailc italijanske vlade za popolnoma resen in lojalen.
V  svil;:) varstva naših trgovinskih interesov, kolikor bi se mogli želeti ogroženi po sedanji situaciji, si bo e. iu kr. vlada usojala ukreniti v<e potrebno, da se obranijo ti interesi oškodovanja.
Ta govor so priobčili vsi listi v Italiji, ki so polni hvale in priznanja (iautscbu, da je postepal |iov\sein korektno ter. podal res prijateljsko izjavo, katere je italijanska vlada vesela. -- S tem bi bile tudi pobite razne vznemirljive vesti o kakem tajnem konfliktu med Avstrijo in Italijo.
Poglavje o občinskih v načrtu novega občinskega reda.
(Konec.)
.Ko se določa plača, se je treba ozirati in 'krajevne razmere in na v kraju običaj-
-t:
ne plače; vsekakor morajo biti-plače tkfce,;' da janičijo Uradnikom in služabnikom njih I", stanu primerno eksistenco.    •                  !
Ako še več občin združi v svrho na-m '. ¦. skupnega tajnika, morajo dotično st; !.:¦.» i določiti plačo m razmerje, po ka -."-.i ;„ora vsaka občina-prispevati k tajnikovi plači.                         '                 |
Ako se mesto občinskega us . oenca izprazne, se mora razpisati natečaj in mesto se mora oddati najdalje v šestih me-; secih, odkar je prosto.                              •
^c ako so razlogi vseskozi opraviče--ni,.;rore deželni odbor dovoliti, da se rok podaljša.
Kakor smo prej omenili, določi kvalifikacije občinskih uslužbencev starešinstvo. To bi bile p*\sebne kvalifikacije. Kot splošne kvalifikacije pa se zahtevajo od prosilcev: avstrijsko državljanstvo, starost . najmanj 21) let, popolne državljanske ipra-. vice. telesno zdravijo in neoinadcže.vano nravno obnašanje.
Na stalno sistemizirana mesta se imenujejo prosilci začasno ali definitivno.
Osebe, ki v preteklosti in najmanj leto dni niso bile nameščene v primernem uradu ali pri dotični občini se imenujejo začasno za dobo enega leta in še-le, ako, službujejo v tej občini zadovoljivo, morejo l?it! stalno potrjene v dotični službi.
V  nobenem   Slučaju ne sme   znašati začasno službovanje več kot dve leti; ko', poteče ta doba se smatra občinski usluž- j benec vsekakor definitivno potrjenim, ako se ni med tem razpisal natečaj za novo imenovanje.                            "                 j
Imenovanje uslužbencev na začasna' mesta je vedno provi/orično}" službena dob<. se uredi 's pogodbo.    '                -'j
Vsak uradnik in služabnik je odgovo-. t en občini za opuščeno ali nepopolno op-2 ravljanje poverjenih mu uradnih'poslov; ?ko zanemarja svoje dolžnosti in se nepri-I čno vcele. ga župan pokara ustno in eventualno pismeno.
V  bolj težkih .slučajih se uvede disciplinarno postopanje po disciplinarnih' predpisih, ki jih določi občinski zastop. ,
Načrt novega občinskega: reda mavaja kot dopustne disciplinarne kazni. 1. ukor, 2. globo do zneska enomesečne plače in 3, odpustitev iz službe.          ....., y .
Za odpustitev občinskega uradnika iz službe je treba, da glasuje za to absolutna večina vsega starešinstva.              . ' .'
Uradniki ali služabniki, ki se spoznajo krivi hudodelstva, ali kaznjivega dejanja (zločina ali. prestopka), napravljenega iz dobičkarije aii proti javni nravnosti, izgube brez druzega svojo službo, j
Uradnik ali. služabnik se začasno odstrani od službe, ali se >mu plača odtegne popolnoma in deloma razven v slučaju, da se uvede in dokler traja kazensko postopanje radi zgoraj omenjenih kaznivih dejanj, tudi dokler traja disciplinarno postopanje, to pa le v nujnih slučajih, ako bi (namreč varnost in čast urada zahtevali, da se uslužbenec takoj odstrani.
1 Ako uslužbenec izgubi službo, ker je bil kazensko obsojen, ali je definitivno odpuščen iz službe vsled disciplinarnega postopanja, izgubi tudi morebitno pokojninsko preskrbo, ki' bi do nje imel pravico.
Ako se občinski uslužbenec-odpove službi, se mora odpoved brez druzega sprejeti, če je podana.brez" pridržkov in brez pogojev; odpoved pa obvelja Šele po preteku tretjega meseca,' ki sledi mescu, •ko se je podala odpoved, kakor tudi še-le 1)0 obračunu, ako bi bil odpovednik v to zavezan.'    • ¦¦'         ^.¦OK.V; i.'"'-         v
Prej omenjeni rok jjaVše mora sporazumno z uslužbencem, ki poda odpoved, skrajšati.                    -
Uradniki m služabniki, ki zapuste svojo službo pred v to določenim rokom, se kaznujejo disciplinarno.     *-
Razven v slučaju odpustitve iz službe disciplinarnim potom, ali v slučaju izgube službe radi kazenske obsodbe'se more definitiven občinski uradnik aii služabnik odpustiti iz službe'te v sledečih slučajih:-     ¦                     •'•    : -"''   :';; ''••
1.  ako se dožene, da,; je hezmožeh'še nadalje opravljati službo; ¦'¦¦•¦
2.  ako se njegovo "mesto žatfe iz razloga, ker je tekem časa postalo odveč, in
Maksim Gorki.
FOMA GOKDJEJEV.
Roman.
(Dalje,)"
»No, molokanka, zakaj si povesila nos? Hodi kako/ po steklu ...in gleda, kakor da bi bila pogubila duŠo4 Saj pravim! Takšna jedrovita ženska si in ničesar se ti ne ljubi, neumnicaf«
Nekoč, ko je prišel prjan domov, je začei siliti vanjo s svojo ljubeznivostjo, ona pa se ga je branila. Tedaj se ]e razsrdil in kriknil:                                             '            i
»Natalja! Pusti to neumnost, to ti povem!«
Obrnila se je k njemu in vprašala mirno:
»A kaj bode potem?«
Jgnat je vzbesnel ob teh besedah in ob njenem nepre-strašenem pogledu.                                        "   • :,vl
;>Kaj?« je zakričal in stopi! bliže k nji.
!>Ali me hočeš morda tepstr?« je vprašala, ne da bi se premaknila z mesta ali trenila z očmi.
Ignt je bil navajen, da so trepetali pred njegovo jezo; in njena mirnost je bila zanj čudna in žaljiva.
»Tu imaš!* je zavpil in zamahnil z roko po nji. I^o-časi, a vendar pravočasno se je izognila njegovemu iidap-cu; nato ga 'je prijela za roko in ga pahnila od sebe ter rekla, ne da bi povišala glas:                                        ;
»Ce zganeš še enkrat, ne pridi več k rr.eni! Ne pustinj te k sebi!«                                                             '
Njene velike oči so se zožile in njrhov ostri rezki blesk je ižtfežnil -Ignata. Črtal ji je na obrazu, da je tudi
ona silna žival iu da ga. — če se ji zahoče — ne dopusti k sebi, naj jo bi-je do smrti.
*Uh, paganka!« je zarjul. in odšel.
A dasi se ji je dal enkrat premagati, bi tega vendar, ne hotel storiti v drugič; ne bil bi trpel, da bi se mu ne vklonila ženska, ki je bila vrh tega še-njegova žena: to bi ga ponižalo. Čutil je takoj, da bi mu žena potem vedno in povsod! odrekala pokorščino, da bi se vnel med njima trdovraten boj za gospodarsko,oblast.
»Prav! Videli bomo, kateri premaga prvega«, je mislil Jrugi dan sam pri sebi, gledaje za ženo z mračno radovednostjo. V njegovi duši je že plamtela burna želja, da bi začel borbo in se na to čimprejc naslajal ob dobljeni zmagi.
A čez štiri dni je Nataliia Fominišna povedala inožu* da je noseča. Ignat ;e vztrepetal od radosti, objel jo krep-; ko in rekel:
»Ti si žena, da je kaj. Natalja! Nataša ... -če je sin!;. Ce rodiš sina, te .pozlatim! Še več! Suženj ti bodem, da /rovem po pravici! Kakor pred Bogom! Ped noge ti.le-4 žem, a ti me teptaj, kolikor hočeš!«                     '            [
»To ni naša volja, marveč božja«, je dejala Natalja tiho^ in prepričevalno. '                                . >    .      <  "        ,
»Da, božja!« je bridko vzkliknil Ignat in žalostno po-kimal z glavo. Od tega hipa je začel hoditi za ženo, kako? Za malim detetom.                     '                   ¦
»Zakaj si sedla k oknu? Glej, da ne prideš v prepih, in ne zboliš!« jej je govoril trdo in lubeče obenem. Zakaj skačeš čez stopnice? Vse pretres?« v sebi ... A jej več, jej za dva, da bode tudi zanj dovolj..".«                           ,
Nosečnost je-delala Nataljo še bolj zamišljeno iri mol^ čečo; zdelo se je, da je še globlje prodrla v sebe in da jo jej
docela prevzelo utripanje novega življenja pt)'d' njennri srcem. Toda smehljaj na njenin1 ustnicah je postajaFjas^ nejši in v njenih očeh se je včasih'zasvetilo nekaj novega; slabotnega in boječega, kakor prvi tolesk jutranje!zore.
. Ko je prišel končno čas poroda -- bilo je rarib zjutraj nekega jesenskega dnč':~- je Ignat prebledeT'ob- prvem kriku boli, ki se je iztrgal soprogi; hotel ji jetiekaj reči, a mahnil je le z roko, kakor bi se hotel nečeSa;ubraniti, .n odšel iz spalnice, kjer je vil ženo krč, v maioJs6bico v pritličju, v kateri je včasih njegova mati morila^Velel si je prinestf vodke, sedel za mizo in -začel srdito piti, poslušaje nemir v hiši in stok porodnice, ki se je slišal oti zgoraj. V kotu sobe, mračno razsvetljene od fcrf.iee svetilke, so se risali temni, brezčutni obrazi svetniških podob. Tam nad njegovo glavo so teptali in drsali ž'nogami, porivali po podu nekaj težkega, ropotali s posodo'iri netriirho begali po stopnican gori in doli ... Vse se/je'vršild brez-zamudno in:naglo, a Čas je šel le pogasi'naprej.;Do;lgria- ¦ tovih ušes je prihajal šepet:                         .'        " , '
¦ ¦" »To ne pojde kar tako gladko'... postali-bi v; cerkev, da bi odprli altar . ¦..«      '                       ¦ '• .   .    ,'
V sosednjo sobo je prišla v hiši živeča šorodhrca Varuška in'-»začela moliti z glasnim1 šepetom:-• •'   :':'-:,;•v*';
»Gospod in Bog'naj... ki si. blagovolil pritiT^neb^s in roditi se iz svete Bogorodice., .ki pozVias slabb^čTo;-veškega bitja ... odpusti dekli svoji... .    ,   .'i,;i>'"Jl'\
Jii hipoma, zaglusuje-vše drugo, se je razjeg^r. nečloveški krik, ki je pretresal ^u^b,"an pa je>^tegnjei0elc"(iiho plaval po' šobah hiše in zimiral v kotih, klšb šeze polnili z večerrtim mrakom ..." Ignat je' mrko gleda! svetniške podobe, težko vzdihaj in Ugibal:,.' / , ; i\>."iii , '" ¦.' "'^Če le jfe"bode"zop^"hČi?«,   .' . '.';,' .,."' '.-,",,.. .,_,
ii)fogffi$$$ti uradniku aH služabniku
drug4ffc:primem&ga' mesta;-   .....—
......3;*ateo'-še v interesu umduegja,poslovanja sklene splolna reorganizacija usluž-benskih mest,- m so, dosledno, dani na di-sponibteo vsi' občini dodeljeni uradniki in služabniki, tel se na dotične razpisane natečaje ne riameste na nova mesta, ki jih določa "nov organičen statut.
V tu navedenih slučajih sklepa občinski .zastop na predlog županstva. Na. ta način iz službe odpuščenemu uradniku ali služabniku se mora nakazati eventualno pritikajoča.mu pokojninska preskrba.
Deželni1 odbor- je tudi'.poskrbel, da se bode mogel tajnik za svoj poklic izzvež-bati. Zato je sprejel v občinski red določilo, da se morejo, .prirejati učni! tečaji. Podrobnosti o pouku določi deželni odbor sporazumno z namestništvom. r
Preustrojeni občinski red obsega' tudi prehodna določila, ki veljajo sedanjim uradnikom, in..služabnikom.,•. ;        ;
Občinski, uslužbenci, ki bodo za časa, ko obvelja novi občinski red, v stalni službi občine, to se pravi definitivno nameščeni temeljem prej omenjenega organič-nega pravilnika, se bodo. vsekakor smatrali za definitivno nastavljene v.občinski službi.
Uslužbenci, ki bodo v zgoraj omenjeni dobi nameščeni,po.pogodbi s stalno dospelosijo, v kateri (pogodbi) je zapo-paden slučaj odpovedi bodo nadaljevali svojo službo na podlagi dosedanje pogodbe dokler ne.dospe naslednji v pogodbi ali kako drugače določeni roik odpovedi.
Ti poslednji, kako? tudi urasdniki in služabniki, ki bodo za časa, ko obvelja občinski red, uslužbeni v občini na nedoločen čas, aH kako drugače definitivno ime novani na mesta, ki je ž njimi .spojena stalnost,.se bodo smatrali za definitivno sprejete v službo občine s pogojem, da so njih mesta y organičnem pravilniku stalno sistemizirana in da se obdrže v službi še pol leta potem, ko obvelja občinski red, oziroma potem, ko mine pogodbeni rok dospelosti, ne da ,bi občinski zastop v tem času odredil nova imenovanja.
To so bistvena določila o občinskih uslužbencih, ki jih objavljamo z namenom, da jih zamore. javnost razmotrivati.
Iz osrednjega semenih.
(Dalje.)
Cenjeni čitatelj, zdi se ti morda kaj pretirano ali verjemi, da pisec teh vrstic lahko priseže pred slovenskim in pred jezuitskim Bogom glede resničnosti navedenih dejstev in onih, katera še še navedejo.
Kakor je lanski dopis pekel prizadete pedagoge, tako bo tudi ta razstava kristalnih resnic pekla, a še bolj naj jih peče vest, če je sploh kaj imajo, ker takega početja ni kmalu dobiti, kot se dogaja v
zadnjih štirih; letih-<v. semenišču v .Goric* j pod italijanskim režimom. ........
Ne samo goriška, agpak s]j22Lvsa duhovščina se zgraža nM^ostopanjem goriških vzgojiteljev tako, da rektorji raznih dru$$ semenišč ob pričetku 5<&tekega leta tolažilo svoje gojence, češ »le po-trpite,.ker pri nas ne postopamo tako kruto in krivično kot v kakem drugem zavodu«. To so »facta non flota«.
In kako naj bi se človek ne zgražal, če sliši vsako leto o novih žrtvah,'ki si jih tfinogi privoščijo ob koncu leta? Bo-goslovča držijo Štiri leta v semenišču in njih naloga je, da ga tekom teh štirih let vzgojijo za duhovski poklic.
Ako se jim gojenec ne uda, ga morajo opozoriti, da on ni za ta stan, in če še to ne pomaga, ga je treba odsloviti kmalu iz početka, ker škoda za vzgojiteljev trud in za čas, ki ga gojenec lahlko že porabi in izkoristi za drug boljši kruh. -A čujte, kaj se dogaja v našem semenišču? Že v prvem letu se! obsodi namu-čeniško smrt mladeniča, ki bi. imel drugje boljo bodočnost kakor v tem stanu, na katerega pa ga je vezal edino in samo poklic. Odločeno je glede takega obsojenca, pa naj se potem obnaša kakor se hoče; ako moli, ga imajo za hinavca (katerih se posebno v goriškem semenišču ni manjka), če ne bi molil, ga smatrajo za brezverca. Leto mine za letom, obsojenec trpi in nosi mirno vse krivice, kar jih le blagoslovljenim' trinogom v glavo buti in. •koncem četrtega leta — ga odslove!
Kdo je oni človek, ki odobruje tako postopanje? Če je kdo, mora pač imeti srce Španskega inkvizitorja.
In vendar se to ponavlja v semenišču" že dve leti in to izključno le nad Slovenci!
Lani smo poročali o slučaju dveh navdušenih Slovencev, ki sta bila trn v peti maziljenih vzgojiteljev. Ta dva so držali in vodili za nos do dneva ordinacij. Ko je prišel čas, so jima pa naznanili, da nista za ta stan še zrela nego ua morata čakati še dva meseca v semenišču, kjer se jih bo devalo na natezalnico poskuš-nje!
Ali ni tako početje tako brutalno, da je mora obsojati vsak, ki ima. količkaj možgan m srca?                              ;,
Če sta.bili omenjeni žrtvi nezreli za ta stan, zakaj jima tega preje) tekom štirih let niso povedali, ko vendar v onih dveh mesecih si nista mogla nabaviti potrebnih čednosti, in če sta bila zrela, kar je fakfcično bilo, zakaj potem tako nečloveško postopanje?
Ali mislite* da Slovenci nimamo srca, če nočemo postati renegatje in če nimamo jezuitsko-portugalske vzgoje!
Zveličar je odpuščal še celo svojim sovražnikom, a ljubil iz dna duše svoje učenceL Ako pa se drzne kdo s krvavimi rokami, poln sovraštva, stopati vsak dan pred Njega, kako naj sodimo o tem?!
Resnica je: vera po duhovnikih gor, po duhovnikih dol! —
Konec prihodnjič.
Družba sv. Cirile m Metoda.
Nova podružnica. — Namestništvo je vzelo na znanje pravila nove podružnice družbe sv. C. in M. v Podgori.
Za narodno Šolo na Blanči so darovali sledeči gg,: Ivan Gleščiič, gostilničar Ctorica, 5 K; dr, J ust Bačar, sekundarij, Gorica 6 K; prof. Alb. Šubic, Gorica 2 K; gospa Doroteja Kenda, Dvor pri Bovcu nabrala v veseli družbi 6 K; Artur Lokar, notar, Ajdovščina 10 K; prof. Ferd. Seidl, Gorica, 20 K; France Oaberščik, Gorica, 5 K; Henrik Klavora, nadučitelj, Gorenje-polje, 2 K; Tomo Šorli, notar, Podgrad, 10 K; dr. Henrik Stepančič, Gorica 10 K.
Po dosedanjih izkazih kaže, da se zanimajo rodoljubna srca povsod, za to pre-potrebno narodno šolo. Darovi prihajajo iz vseh delov naše lepe Goriške in tudi od zunaj — izjema delajo doslej naše Gore!
Domače vesti
Revizija ljudskega štetja v Gorici se vrši se danes. — Sinoči so se vršili napovedani shodi. Ljudstvo je z veseljem poslušalo govornike ter, se radostilo uspeha. — Reviziija konča torej danes. Kdor se še ni oglasil' na glavarstvu, naj pohiti danes!
Smrtna kosa. — V Čepovanu je umrl g. Anton Kofol, tamošnji poštar, posestnik in krčmar. Pokojni je bil odlikovan /..zaslužnim križcem. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Imenovanja. — Trgovsko minister-stvo je 'imenovalo konceptna praktikanta pri .pomorski oblasti v Trstu J. viteza Alberta in dr. Štef. Tomašiča za koncipista.
Pevske vaje Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici se vrše za gospode ob pohdetjkih ob 8Vi zveč., za gospodične ob sredah ob 8. uri. — Urnik se je moral spremeniti radi tega, »ker hodi več pevcev v trgovsko šolo.
Ševčikov koncert v Gw*cl. — Dne" 15. novembra ob 8. uri zveče se bo vršil koncert Ševčikovega kvarteta v dvorani nemške šole na Senenskem trgu. Vstopnice prodaja Wokulat na Korsu Verdi št. 34.; vstopnice so po 4, 3, 2 K.
Občinske volitve v Rihembergu. — ( V torek in sredo je volil 3. razred, in sicer 10 starešin, izvoljeni so: Ambrož Poniž, Anton Možirta, Jožef Turk, Ferdinand Kodrič, Jožef Birsa, Fran Zgonik, Alojzij Vrtovec, Kari Birsa, Alojzij Verdjančič hi Fran Kodrič. Izvoljeni so sami naprednja-ki. Boj je bil jako hud. Naprednjaki so bili izvoljeni z 21 glasovi večine.
Danes voli drugi razred, kjer je že gotova zmaga naprednjakov. Prvi razred voli jutri. N ,. že zmaga tudi v tem razredu 'napredna stranka.
Laška pravna fakulteta v — Gorici? — Nemški-alpski- poslanci premišljujejo, kam bi deli lašfto pravno fakulteto. Enkrat že je bila sprožena misel, da bi >prišla fakulteta v Gorico, sedaj so nemški alpski državni podanci na svojem posvetovanju
o laški pravni fakulteti imenovali -Gorico kot najprimernejši sedež laške pravne fakultete ... ali ob Jeditem so že čutili odpor, kajti dos-taviM *so* <la- bi najbrže Slovenci slovesno protestirali proti temu. — Alpski nemSki poslanci so v zmoti, ker mislijo, da je Gorica laško mesto. Pa ni in ne bo nikoli. Omenjeni poslanci naj le prav upoštevajo letošnje ljudsko štetje in revizijo tega štetja, pa pridejo kmalu do spoznanja, da v tako mesto, kjer je pri 27.000 prebivalstva komaj okoli 13.000 Lahov, pač ne tiče hiška pravna fakulteta! Slovenci rečemo le to: V Gorico je ne bo!
Komorni virtuoz AHr>d GrUnield priredi v Gorici koncert na klavirju dne 26. novembra t. I.
Za kancelista pri okrajni sodniji na Voloskem je imenovan oficijant Ivan Fi-UpliČ v.Pazinu; za kancelista v Buzetu oficijant Andrej Hodi v Vodnjanu.
»Corrlere« ,besni radi revizije ljudskega štetja. Pa saj^rhu tudi kaže besneti* Nevarnost je velrka, da župan iz kože sko-&i. Vsi divji so okoli >Cqcriera* in zabavljajo, pa ne pomaga" nič;, revizija se je'izvršila, pokazala laške sleparije in dodala številu Slovencev 6653 z .magistrata izkazanih še skoro 4000 Slovencev, katerim so magistratovci odrekli slovenski ob-•čcvalni jozrk. 2e uinejemo stok in bolečine »Corriera«, če se pokaže resnica, da je v"Gorici pri prebivalstvu okoli 27000 nad -10000 Slovencev. Če se nas izkaže 10.000. bodo imeli Lahi v svoje vrste ušte-tih še vedno okoli 2000 Slovencev, Kaj nimajo dosti? Kaj prav 6000 Slovencev bi bili moraii požreti? Radi bi bili izčrtaii toliko tisoč Slovencev, pa se je izjalovilo Sreča nemila!
Poštni upravitelj v Malem Lošinju g. Andrej Falzari je imenovan za višjega poštnega upravitelja istotam.
Prepozno! — »Corriere« je šele včeraj pozval Lahe v Gorici, naj gredo na glavarstvo pravit, da so Lahi! Prepozno,
ker bo danes zaključek revizije. ..... l*a
čemu naj hodijo pravit na glavarstvo, da so Lahi? Saj Lahom, .kolikor jih je, ni nihče jemal laškega materinega jezika. Lahi so vsi upišani za Lahe — revizija pa je -imela v" glavnem ta namen, pomagati, da je upisar. vsak tako, kakor želi biti upisan. Pokazalo se je, kako mnogo Slovencev je bilo naznanilo slovenščino za občevalni jezik, ali njihove pole so izginile na magistratu in vladni komisar jim je pokazal pole, izpolnjene z drugo roko, kjer so upisani za Lahe! — Kdo je to storil? Sleparji! — Sramota, velika iSra-mota za laško gospodujoča stranko, da se je tako umazala pred celim svetem s.sle-parjenjem pri ljudskem štetju!
Najvišje priznanje k r minskemu županu, — Cesar je dovolil, da se izreče gospodu baronu Locatelliju, županu v Krni inu. najvišje priznanje za sodelovanje pri organizaciji prve mednarodne lovske razstave na Dunaju 1910.
Od časa do časa je vstal, stopil brez namena v sredo I sobe in se molče prekriževal, nizko se klanjaje podobam, potem je sedel zopet za mizo, pil žganje, ki ga v teh urah ni moglo opijaniti, in -^ tako je prebil ves večer in vso noč in Jutro do poldneva^
A tedaj je vendar že enkrat prihitela babica od zgoraj, kričeč mu z radostnim in tankim glasom:
»Čestitam ti na sinu, Ignat Matvejič!«
»La-ažeš?« je vprašal brezglasno.
»I, kaj ti pride na um, batjuška!...«
Ignat. je vždihnil z vso močjo svojih širokih prsij, pa! nt kolena in zamrmral s tresočim se glasom, tiščOč roki na grudi:
»Slava Ti, o Gospod! Nisi torej hotel, da bi moj rod izumrl! Moji grehi ne ostanejo brez priprošnje pred Teboj, Hvala Ti, Gospod... oh!« -^ In ko se je dvignil zopet na noge, je pričel takoj dajati glasna povelja:
»Hej! Nekdo naj se peije po popa! Naj reče, da _ prosi Ignatij Matvejič, da bi prišel k njemu in molil za porodnico!«
Dekla je prišla in mu dejala razburjeno: »Ignatij Matvejič! Natalja Fominišna Vas kličejo ... slabo jim je ...«
»E, ;kaj slabo, že mine!« je. kričal on z radostno se iskrečhni očmi. — »JRecz, da pridem takoj! Povej ii, da je vrl dečko! Kar po darilce še grem, pa pridem! Stoj. za popa pripravite   prigrizek...   pošljite po kuni a- Ma-jakina!«
.Njegova orjaška postava je skoro da še vzrastla in opiita'z veseljem, se je nerodno metala po sobi; smejal sL je, mel si roki in, pošiljaje podobam ganjene poglede, se je križal, široko malhaje z desnico.,. Slednji? je Šef k ženi.    -.¦•¦¦=-
Tam je zagledal pred vsem malo, rdečkasto telesce, ki ga je umivala babica v fcoritcu. ZagledavŠi ga, se je dvignil Ignat na! prste, dal roki na hrbet in šel bližje k njemu, previdnih stopinj "m smešno mrdaje z ustnicami. A
telesce se je zvijalo in capljalo v vodi, golo, brez moči in ljubeznivo v svoji slabotnosti...
»Ti, slišiš, prijemaj ga previdneje... saj še nima kosti...« je rekel Ignat babici proseče in polglasno. Ona se je zasmejala, odpiraje brezzoba usta in premetavala dete spretno iz ene roke v drugo..
»•Pojdi vendar k ženi...«
Poslušno je pristopil k postelji in vprašal že od daleč:
»No, kako je, Natalja?«
*Potem je odrinil ;.zagrinjalo, ki je metalo temo na postelj.                      ,t   :
»Ne preživim...« se je zaslišal tih, hripav glas.
Ignat je molčal in gledal srepo v lice ženske, ki je bilo zakopano med belimi blazinami, na katerem so se videli temni prameni las, kakor mrtve kače. Rumeno, brez življe..ij'i, s črnimi progami okrog velikih, široko odprtih očij — to mu je bilo tuje. Tudi pogleda teh groznih očij, ki se je nepremično upiral nekam v daljavo, skozi steno, — tudi tega Ignat ni poznal. Negovo srce, ki ga je.hipoma stesnila težka slutnja, je prenehalo utripati veselo."                                                                           ]
»To ni nič... nič htfdega... vselej je tako...« je | tiho govoril, sklanjajese, da bi poljubil ženo. A ravno v obraz mu je zopet zaječala:
»Ne preživim...«
Sive in hiadi--* so bile njene ustnice in ko se jih je dotaknil s svojimi, je vedel, da je smrt že v nji.
»O gospodi« je prestrašen zašepetal, ko je čutil, kako ga davi strah za grlo in mu ne da dihati.
»Nataša! Kaj pa bode ž njim? Saj .potrebuje prsij! Kaj ti je vendar?«
, Skoro da je zakričal y njo. Okrog njega je begala babica, zibale plakajoče dete v zraTtu in govorila nekaj prepričujočega, on pa ni slišal ničesar in ni mogel odtrgati svojih oči od strašnega ženinega lica. Sedel je na robu
postelje in govoril s slabim, skoro neslišnim glasom:
»Le pomisli, saj ne more fivetr brez tebe «.. dojenček je! Okrepi si dušo: preženi to misel! Preženi jo!«
Govoril je in — vedela da je zaman. Solze so vzki-pevaie v njem in v njegovih prsih se je rodilo nekaj težkega  kot kamen in hladnega, kot led,
»Odpusti... mi... zdravstvuj! Pazi, glej... ne pij...« je brezglasno šepetala Natalja.
Duhovnik je prišel, pokril ji obraz in začel vzdihuje citati nad njo tihe, proseče besede:
»Vsemogočni, vsevzdržujoči Bog, ki celiš vsako trpljenje... ozdravi tudi svojo deklo Nataljo, ki je relila, in vzdigni jo z odra, na katerem leži... četudi smo po besedah proroka Davida »spočeti v prešestovanju in vsi nečisti pred Tvojim obličjem ...«
Glas starčka se je tresel, njegov suhljati obraz je bil strog in njegova obleka je dišala po kadilu,
»Dete, ki ga je rodila, varuj vsega zla... vsake zlobe... vsake vihre... zlih duhov, podnevnih in po-nočnih...«
Ignat je poslušal molitev in tiho jokal. Njegove velike, gorke solze so padale na golo roko soproge. A njena roka pač ni čutila, kako so kapljale solze nanjo: ni se premaknila in koža ni vzdrhtela, ko so se je dotikale. Molitev je še poslušala; nato pa je pala Natalja v nezavest in naslednji dan je umrla, ne da bi izpregovorila le besedo — umrla je ravnotako molče, kakor je živela! Pre.^rbevši ženi krasen pogreb, je dal Ignat sina krstiti, nazval ga je Foma in ga oddal s težkim srcem v obitelj krstnega otca, svojega starega prijatelja Majakina, katerega žena je tudi nedavno rodila. V gosto, temno brado ignata je smrt zasejala mnogo sivih las, a v mračnem blesku njegovih očij se je pojavil nov izraz — mehak, jasen in ljubeznjiv.
(Dalje prih.)
Nevednost — zaveluica zlobe.. — nje mladine je v njih 4»iiia.! -Uudfctvu #ri-Danes 25., ©4^ seht?led pogledat na okr. naša^o le neizmemb všestranlko VkoMo. glavarstvo, kaj je napravil »dični« magi- • Zato proč'od njih!         .  . :.         ':"''
strat i2 moj* :P©j?feafte p&le ti -ljudsko fttet- \ V Solkanu se je -ustanovilo socialno-¦}e. ^Prepričal sem se na svoje oči, da je 1 demokratično Delavsko izobraževalno moj rokopis in, da te osemkrat zapisana    društvo. Pravila so potrjena,            >
beseda »slovanski« v rubriki »občevalni J Iz St. Forjang nam poročajo, da>v Je#fe.^rta]aV^                                                                          Je rečeno,   da je bil
Čudež. A "nekaj* 3ru?%|^s^n#'wai>ravlli, T Tomaž napravjlpr.epire iri v cerkvi skoro
kar je dokaz hudobije in ignoranee thagi-stratovske bagaže; Besed? Koper, fyi;&eru jo zapisal najmanj šestkrat, (&er. so vprašanja v posameznih razpredeliih to zahtevala), so mrprečrtali ž rdečo tinto ha' vseh krajih ter jo nadomestili v vseh 6 primerih z imenom Capodistria, pisanim z istim rdečilom, tako, da je polo videti kakor krvavo bpjišče. Tista sodrga torej noče trpeti inieiik »Koper« niti sredi slov. besedila, češ, da je izpačena, oz. ne eksistira! Najbrž mislijo, da je naše ime pokvarjeno fz laškega »Capodistria«. V resnici, pa ra>-bijo Slovenci in Hrvati obUko Koper (Ko-par) že najmanj J30A.let (13 stoletij), namreč približno od Jem-600. p® Kr. r. do danes! Oblika Koper se je razvila čisto naravno po veljavnih glasosjovnih postavah našega jezika, (takisto kak ar u. pr. Oglej iz »Aquileia«, Obri iz Avari. koleda iz ca-lendae itd.), iz nekdanjega latinskega imena Capras ali Caprea (tudi Capraria. Ca-pris, insula Caprttnia; prebivalci: Capri-ani), ki je bilo v rabi od leta 550. (približno) do 1. 1000., torej skorj> 500 let. Pozneje so to ime pozabili in ga nadomestili z »Justinopolis«; še kasneje pa ie prišlo v modo ime »Capodistria«, ki ga pa Slovenci i«.Hrvati niso akceptirali nikoli, ker jim je: zadostovalo njih ime Koper, ki ima tako čestitljivo starost. - Vsak pravnik mi mora pritrditi, ako rečem, da je ire-dentovska svojat tudi s tem > p opravkom-že zagrešila falziiikacijo.               1. K.
O razmerah v poreški škoiiii je zopet prinesel -Slovence- članek, , v katerem brikdo toži, kako se vrši pod Flappom poitalijančevanje po cerkvah. Prihajajo pridigarji, ki molijo v cerkvah za Italijo... Med pristnimi Hrvati so nastanjeni italijanski duhovniki, »katerih ljudstvo nič ne razume in oni ljudstva ne. V tistem članku čitamo.tudi to: -V Labtncih vrši sistematično poitalijančevanje č. g. Babudri. ki ie bil v semenišča v Gorici najgoreč-nej&i Italijan celega »neodrešenega« Pri-moria! Torej irredentovec! hi svoj irre-dentizem je javno kazal v osrednjem semenišču v GcM-ici. tako da mu sedaj v listu očitajo irredcntizcm. Ja, ja. v goriškem osrednjem semenišču je mogoče marsikaj, tudi irredentizmu ne stavijo mej. kakor spričuje v .Slovencu« slučaj Babudri. - Kakšen duh veje po osrednjem semenišču, je razvidno iz člankov »-Iz osrednjega semenišča v Gorici«, katere prk>bčiijemo v »Soči«; naj jih le pazljivo čitajo pri »Slovencu«!
Zborovanje državnih uslužbencev In železničarjev v Gorici je napovedano za soboto ob 8. zvečer pri »Angelo dforo«. Na dnevnem redu je: Splošna draginja. Podraženje živil. Stanovanja in najemninska davščina. Organizacija državnih uslužbencev in železničarjev goriškr^a mesta.
»Katoliško učiteljsko društvo za Istro«. — Ustanovilo se je katoliško učiteljsko društvo za Istro s sedežem v Pa-zinu in namestništvo je že vzelo na znanje pravila društva. Tako bo imela tudi srečna -Istra dveh vrst učitelje: katoliške m pa »brezverske«. —Mabmčevo delo rodi sadove. Laginja .sedi v odboru pravašev, »katoliški« učitelji, kdtoliški konvikt za dijake, poskusi s čukarijo itd. Na širokoje zasnoval svoje »katoliško« protinarodno delo. -— Razdor dela in razkol, potem pa. bodo vpili klerikalcu da so razkolniki oni,, ki nočejo slepo služiti klerikalizmu ter vidijo boljšo bodočnost Istre le izven klerikalizmu! Klerikalno početje v Istri mora zadeti na 'krepek odpor, drugače gorje Istri', ako jo spravi Mahnič popolnoma pod svojo palico.
»Katoliško« slovensko izobraževalna društvo se je ustanovilo v Štomažu v goriškem političnem okraju. Klerikalci ruje-jo in ustanavljajo društva čeprav le za malo število Članov. Ker > se v katoliških društvih — to je bilo že opetovano dokazano! ~~ mladina izprijain pohujšuje, da dela sramoto domači hiši in sive lase* starjšem, svarimo pred vsakim. »tkatoMš* kim« društvom, Proč od »katoliških« dru- J nih vzrokov.
Sfev, fcef;hfso prav nič katoliška, frtorveč satanska hinavščina in najgrše izprijeva-
kazal na osebe, poročilo ne odgovarja resnici; res pa je, da prejšnji'duhovnik, ki je sedaj vpokojen, ni delal nobenih zdražb iii-se ni mešal,med ljudi, ampak je bil dober -duhovnik. Toliko resnici na ljubo, ker rečemo delati nobenemu krivice.
Tobakarnarjl v Gorici 'so prodajali brošuro »11 romanzo celebre«. Radi te prodaje so bili obsojeni — 21 po številu — vsak na globo 5 K. Druga instanca je razsodbo prve potrdila.   ......        ,
Padel je po stopnicah 8&4efni Štefan Vidoc v Ločniku ter se nevarno ranil po glavi. Prinesli so ga v goriško J>olnišnico, kjer so rekil zdravniki, da*«o'rame težke ter jim Vidoc najbrže^podleže.;,»•'.;•
Z biciklja čez most v vodo je padla neka gospod"čna pri Jenkovem v zapad-nih Brdih. Pad'a je nekaj metrov globoko pa se baje ni močno poškodovala.
Težke telesne poškodbe je bil obdol-žen 21 letni Štefan Černe, mizar v Solkanu, storjene J os. Bašinu, železniškemu uradniku dne" 3. sept. t. 1. Obsojen je na 2 meseca strogega zapora. Bašin je zahteval 1000 K odškodnine: sodnija mu je od« kazala civilno pot.
Tatvina. — V ulici Iscur v Rožni dolini so udrli neznani tatovi v stanovanje Štefana Merlaka ter pokradli razne reči: perilo, z'atenino in nekaj ¦•kronie so dobili. 'Policija jjh išče.
Kazenske razprave v drugi Instanci. ¦— Dne 19. junija je Filip Ličen iz Rihem-berga razžalil Ivana Bandelja. Ta jra je tožil pri okr. sodniji v Ajdovščini,, kjer je bil obsojen na 4 dni zapora. Druga instanca je potrdila prvo razsodbo. - Vinko Ličen se je čutil žaljenega vsled besed Jos. Cigoja v Gojačah o njem izrečenih. V Ajdovščini je bil obsojen Cigoj na 4 dni zapora in druga instanca je potrdila prvo razsodbo. ¦•• Dne 1.*. junija so v Ložicah v zapadnih Brdih vrgli iz Žnidarjeve gostilne Al. Kaucjana, ker je zabavljal gostom. Kancjan je bil jezen, je pobral kamen ter ga vrgel proti krčmarju ali zadel je nekega Franca Bcruardisa. V Krminu je bil obsojen Kancjan na 6 tednov zapora. Druga instanca je pritrdila razsodbi. — Hermcncgild Kocjančič iz Neblega in Ev-gen Fabrizio sta bila v Biljani, odkoder sta se zvečer odpeljala na vozu brez luči; konja sta napodila, da je tekel po Biljani* kar je mogel. Orožniški postajevodja jima je »ukazal, ustaviti se, ali tega nista hotela storiti. V Krminu sta bila obsojena na 14 dni zapora. Okiožna sodnija v Gorici je potrdila prvo razsodbo. — Jos. Prirtčič z Gradišča nad Ločrnkom je bil obsojen na 2 dneva zapora radi tatvine. Druga instanca ga je oprostila obtežbe.
Neki Jug iz Solkana je bil obsojen pred okrajno sodnijo na mesec dni zapora, obtožen, da je počel z neko deklico nedovoljene reči. Okrožna sodnija ga je oprostila obtožbe. -•- Neki K. Podberšič iz Solkana je bil obsojen na 8 dni zapora radi nemoralnega početja. Druga instanca je potrdila prvo razsodbo.
V pršimo delavnico v Ljubljano odpošljejo tri mlade v zaporu se nahajajoče tatinske tičke: Jos. Furlana, Fr. Brajnika in R. Fabjana. Nobeden še nima 20 let pa so. bili že opetovano kaznovani.
Aretirali so v Gorici nekega Alfreda Goluboviča, ogrskega podanika, ker je bil brez sredstev in fcrez dela.                       ;
Nevarna grožnja. -— Aretirali so nekega V. Maraža iz Št. Ferjana, bivajočega v ulici Orzoni, češ, da je šel na vrt k Ivanu Pod$er3iču ter mu je grozil s smrtjo. Aretiranee pravi, da ni nič grozil, marveč je šel čez oni vrt spat.
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — V seji v torek v debati o laški fakulteti je govoril tudi tržaški poslanec dr. RVbaf,
Posl. dr. Rvbaf je poudarjal, da Jugoslovani popolnoma priznavajo upravičenost italijanske zahteve po" italijanski juridični fakulteti, dasiravmv so- tej zahtevi svoj čas oponiraliiz gotovih poseb-
Sramota je namreč, da se rešujejo pri nas v Avstriji kulturna, zlasti pa šolska
vprašanja političnim potom.,, Italijani, • ko prosijo sedat zbornico iii posebno pa slovanske; zastopnike niilost}..za svoje; vse-uCffltkfc -teSiBeV$i pač morili* pomislili *aL-ko neusmrljeno:.so postopali vedno -proti nam Slovanom, »kako so'vedno- nasprotovali .vsem. našim najupravičenejšitn kulturnim željam,.kako so-jih teptali v politično blato., (Odobravanje pri lugosfbva-nih).                 ;           :
Ti Italijani pač od nas ne morejo zahtevati, da naj podpiranio hjihpve kulturne želje, a vzlic temu se hočemo postavljati v eno vrsto z onimi nemškimi kulturonosci, ki smatrajo vsako zahtevo nenemških narodnosti po lastnih visokih šolah za fri-volnost. — (Ogorčenje pri slovanskih poslancih).
Italijani in Slovani bi se pač .res morali skupno postaviti' v bran skupnemu nemškemu sovražniku, ki deluje v Avstriji zlasti: v dveh pravcih: da na eni strani noče nenemškim narodnostim dovoliti nobene.šole, na: drugi pa>da smatrajo vsako tudii'" najnižjo šolo za predmet političnega boja in žaljeuj. Z vsem kulturnim- svetom smo pač mi Jugoslovani ene misli, da gre načrt Nemcev za tem,-da bi-nas kulturno izigrali, dabi nas tem lažje germanizirali, potujčili.
Nemci so med ostalimi narodi, kjer se nahajajo v manjšini, navezani na toliko gostoljubnosti, vživajo toliko predpravic, da je njihovo postopanje napram drugim narodnostim zato še tem odurnejše.
Nemci imajo povsod, kjer so v manjšini,' svoje šole; saj se je zgodilo, da je letos naša vlada celo v Carigradu imenovala nemške učitelje. In kake predpravi-ce imajo Nemci m. pr. samo pri nas v IV-sttfl -To občuti tudi naše ljudstvo, ki za vse privilegije, ki jih uživajo med njim Nemci, z njihove strani le doživlja' največje krivice! Ali se ne boje iNemci, da bi jim to njihovo sodišče ne Škodovalo v nenemških deželen! ^Odobravanje med Jugoslovani in Cehi!) Kako so le nastopili proti češkim šolam na 'Dunaju in to iz edinega vzroka, češ da bi vsied' čeških šol izgubil Dunaj značaj nemškega mer sta.   ;
Pred iflšniimi leti smo konstatirali, da gre nam Slovanom v Istri .po zakonu še 120'ljudskih šol. Italijani so se obvezali, da ustanbve-vsako leto tri slovanske Šole, ustanovili pa so laške, a niti ene slovanske!'(Ogorčenje! Gujte, čujte!) V Pulju so laški liberalci naravnost požrli svojo dano častnp besedo, v Trstu pa nam ne dajo za 1300 slovenskih otrok niti ene šole.
Po vsem tem pač Italijani ne morejo pričakovati, da bi mi simpatizirali ž njimi!
Drugi Slovani so nam tupatam svetovali, da naj bi se spravili z Italijani. Toda tedaj,- ko je minister Pacak hotel posredovati v tem, mu je odgovoril itedanji tržaški podžupan dr. Vcnezian: Slovence poznamo v Trstu le kot goste, Trst mora ostati izključno italijanski za vedno! (Ogorčenje mvd Jugoslovani!) Leta 1909 pa so .alijani absolutno odbili poskus sprave.
Po vsem tem je umevno, da Slovenci ne. moremo podpirati italijanske fakultete, ki bi kronala italijansko šolstvo, pri čemet bi se pa mi morali udati v to, da bi ostali š6 50 let brez ljudskih šol v Trstu. (Tako je!)                                        ;;.'
2'ozirom ria .trozvezno politiko ie priznavala naša vlada Italijanom v Prfmorju prav ;tzredne privilegije. Z državnega sta^ liščaje že to škodljivo, kajti niti'sever niti jug ne bi smel vpiivatina na"še notraifje zaddve.     ":        "  ''                   : " .'-'c"
• ; Slovenci nismo sovražniki prijateljskim razmeram z Italijo, a" da bi se temu prijateljstvu žrtvovalo celo naše 5Pri-morje^tega pa ne. Trdino,slov*wisko Pri-mcr;e bi bilo edino' najboljši ^iiajirdnejši jez proti raznim i reden tisti čiiim ašpi racijam! (Živahno odobravanje ^pri Jugoslovanih in Cehih.) Italijani naj se streznijo, naj ne zahtevajo, zase,privilegijev, temveč na bodo tam, kjer so v večini pravilni napram--svojim slovanskim ^ožiteljem. Na štej podlagi bo nastal mir v našem Pri-morjui'          '""¦¦".¦"¦ '•¦'-.    '•! -'V '¦
Govorili so! 6 fakulteti ^e Topolka, Degaspiri, Wastiah, sledili so stvarni popravki,' na kar je <bi}a predloga Vročena proraču«fškemu'Cf^ekit.,:;'        ' :   ..i
Govorii;Je kopet ,dr, ^baf*:'l^je . -Pitacco v svoje^n,govoru poj«t#i n^B»di -' -navaj»1''^rfJfnto-fdfitve, fcfj..'Rybaffle. | govoril tudi o"ljud'skem Štetju v Trstu. Tu! j pa je jiinak Pitacco pobegnil -iz zbornice.
"   ProHy^emde^anJu^sl0v*iisŠJ|f. sod-
nji.je stavil in•:R.avniliat>i6str^^<pfa$a,nje -na rnin; m^mmik^Mš^mzmmm^g^ .mairiaatorifoeu^kaže 'P^edsedflilsa, '40j~ -ljanske:>dež. .'.sdtJrtfje; tei prepoveduj-čelo uhdnikcnv¦¦¦sloVeiiskd; Mvmti>r-ZsMWi\ je tudi.odgo#o*.-na svojo-tostvarnbvinteV-
GovoV;*5ferhbgbrsk^-:,|ai^ir _: Crnogprslfi .krajše je o'pr!iIil4Syojega potovanja po. notranjost j dežele, viRredel v ,.G;ra'hoycu..deputacijOj feteri-je:'rekel,, da Je Črnagora pripravljena; ;ZaWsajk sjučaj in da;ni nikakega/povoda, za, vznemfrje-vanje. ,,PoydarjaJ je tudi, da vlada, med Črnogoro.in. Avstrijo prijateljstvo .in da je.avsirijs.ki,:cesar naklonjen Crnjgo,ri.;   j.
Klanje kristjanov v Bengaziju. ;  r
"'¦ !z'Bengaziia;jav;j'a)o,daJ do velikega klanja, kristjanov. V. noč '.pd minule srede na četrtek'ej iiiamfeč šejk Senukov obkolit katdl/mis. zavod. Voditelj hiše,'pater'Humbert se je hotel ppjga-jati z voditeljem fanatične dninah'...Ponudil se je, da pretrpi, vse muke, samo da se prizanese 'njegovim varovancem..Ravnatelj misijoria je, bil usmrčeri ž udarcem sablje in truplo razmesa-rjeno. Na to je zadela vse prebivalce hiše enaka usplda. Od misijonske niše so se morilci.godali 'y' katoliško,-zavetišče otrok/kjer'so 'umo^ rili patra Josipa od kongregacije sv. Ka-niila ter povzročili mesd 10 do i"2-le*nimi otroci strašno krvavo klanje,       ,    "'*
Od' drugih strani pa poročajo; da, takega klanja ni bilo.   ,
Gospodarske posledice vojne.
Iz 'Ferrarc javljajo:.Mlinarska delniška družba >Mol'ihi' veneti Emiliaiia«," ki ima v Turčiji1 svojo glavno ozemlje "za speča vanje, moke, je morala i'adi Vojne ustaviti dobavaiijc: bagii inodpiistiti Velik '.dej . delavstva. Tudi v i.talijaivskih, tovarnah sladkorja je nastopila križat' ker ni mpžnr pošilja ti'blaga v. Turčijo. :    '; '    ;;   ':.
100'/   carina za blago italijanskega izvora*-
General.no ravnateljstvo carin v Carigradu javlja, da je' uvedena za;ola-go italijanske pr oveni j ende; 100% carina. Zato mora vse blago, ki ne prihaja fe Italije, imeti overovljena potfdrla o izvozu. ¦ ¦'"
Laška; armada y Tripolisu. ; '-Italijani svojo "'armado, v Tripolrtaniji pomnožujejo;  Oo Xsedaj so poslali: tja^že 60.000 mož in 7000 konj. V Neapolju čaka sedaj že četrti transport.
"V Tripolisu. !
23. 't: m. je prijezdila pi:ed 'Tripolis četa Arabcev: Italijani ,So jo hoteli prer gnati, medtem pa .se je izbrala - velika množina mestnega arabskega prebvvaV "stvain je.na Italijane streljala..Opoldne so prišli oboroženi Arabci,v bazar;in soipov^-zroili tam veliko paniko. Kmalu>'paJe4tar, lijansko vojaštvo ;napravilo.' red.: Nekaj Arabcev je mrtvih, čez 200 v/jtftifa ;:; »!¦:,
Vojna, je sedaj šele zabela. Za Tripo-^isotn so hne^lj;. Italijan i že ;ižd^f| izgube, ker so Arabci' vz zasede streljali na nje. Turkov in" "Arffcbc^vje^a .trir^lišonj|^! like čete. V TripcJlisu so ustrelili Italijani že ofeilo upbriih.Arabč&:v^Ž'fi^rlipl^i^ kognosejrajo.teren Italijani. \ Spopadaš? nadaljujejo zlasti ponoči; Voina-utegiie' trajati še dolj^p.,yij  .,,    .:^ ,,,.,,^,.>^r,,..i
. Italijanske inturške'izgufe«l^;i^
\ Glasom »§ecola« zna|a število do^e| daj' v Tri.ppjiš->!^papi§[4|ili0.000 raqfe;; 7000 konj in 3bt)0^mezgMzrfe Italijanov pri Bengaziju iznašajo'baje 13G.0'mož.tfe ipodlagi; riniskifgy^stf ^oJrrirkr|d M četka vojne sem 500 mrtvih, 1000 rahfis|
Razne vesti.
I *.   Nadvojvoda. Ferdinanda Karol  od
vse svoje časti..Pred^eitj,se je sdznanji;^
kraisofico RožoČuperjevo,- hčer*ko vse« i
J !čiliškega profesorja. S to se je poroč jM
:1'iSylci/C|^0mu,3:#^o3ilJ da odlpži.jvk
;syoje Častu^RsJil -bo navadno ime B^g|
|ypanažeWje dovolil 40.000.K. Nadvozi'
| $4&ta'M Ht g^eraW<niaiprrf.i- - ^"r "~^
-#rH^ "se^ Wgef -v ¦* Švict?"^*
(Dali« na četrti tirani.)
• V« Mm&m nezgodi v GaMcIii, -;— Na riin^^i»towDuD«d,«!tft ii#aJ22. oktopra^ ob.4, zjutraj ^postaji Przebinija tovorna vla^a %. neznansko silo drug ob.drugega. 17 vozov je buo [popolnoma : razdeisnfh. ;YeL; uslužbencev j« bilo ipoškodovkr&v .Promet Je bil ta delj Časa ustavljen, -r-Škoro ob istem času je skočil na»;postaji Rzezov s tira tovorni vlak, ki je vozil v Kraikov. Strojevodja je?t>il mrtev, več že-l&ngklri RŠlužBenoev v^ ali manj j teto ranjenih*- Sedem vožov-je-bilo razbitm.
Ub$$ bapjcir, — V Gradcu je pobegnil bančnikomlsionar Samuel Schwarz, ki ko ga zaprli meseca septembra zaradi velikih goljufij. Obenem je pobegnil tudi ječaf Rudolf Rath, ki je Sctrwarcu omogočil beg. iZaprli so višjega jekiiškega režiserja Karla Herzmanna, ki je osumljen, da! je vedel za Schvvarzov naklep. Herz-marin je bil s Schwarzom dobro znan in rmrje'«Schwarz vekrat pomagal v sHi. JPri HerzTnannu so baje našli listine, ki ga jako kompromitirajo. Zanimivo je, kako vztrajno in načrtoma je* pripravljal Sdhwarz svoj beg od tistega časa, ko je prišel v lečo. Pri tem je računal -na človeško po-željivost ipo denarju. Večkrat je vpričo je-čarjev vzkliknil, da bi" dal tieset, tudi dvajset tisoč goldinarjev, ako bi mogel biti prost le eno samo uro, da bi zbral dokaze za svojo nedolžnost. Slednjič pa se mu je vendar posrečilo na zvit način omrežiti ječarja Ratha, da sam ni vedel, kdaj je Skočil v nastavljeno .past.              j
Preprečen atentat na ekspresni vlak.
—  Iz Lizbone 'poročajo:   iBlizu Abrantesa , so vojaki zalotili tolpo banditov v trenutku, ko so trgali tračnice, da bi ekspresni t vlak skočil s tira. Vojaki so bandite pre- ! podili in M v boju ubili.                            •¦!
Ljiibavna lirama v Budimpešti.    — V neki hotel v Budimpešti je prišel 20 j letni Evgen Kren s svojo ljubico ter jo ! tam ubil. Hotel je pobegniti pa ga je po-iicija prijela.                                             J
Človek, ki Ima samo polovico mož- ' Ran, živi v Štokholmu. Piše se Blomqmst ! Bil je pri vojakih: pri ostrem streljanju ga je zadela kroglja v glavo; izcedila se I mu je polovicLt možgan. Dva tedna je bil v .bolnišnici brez zavesti, potem se mu je v vrnila zavest, govoril pa je težko in videl je manj. Ne zna več pisati in citati, črke, pozna ali ne more jžh razvrstiti v besedo. ' Mozeg, kateri je izgubil, je vseboval bas centruni spomina.   Dr. Johannson, ki ga zdravi, misli, da se bolniku vrnejo, izgubljene sposobnosti s sistematičnim podukom,                                                        i
Nevarni Tolstojevi spisi — Ruski mornariški minister Gregorovič je iikazai odstraniti dela Tolstega iz vseh knjižnic na ladjah, češ, da 'kvarijo moštvo in častnike.
Poskusen roparski umor na Dunaju.
—  V trgovino juvelirja L. Štocka v Leo-poldstadtu je prišel ob 1. pop. 23. t. m. neki mlad človek, rekoč, da hoče kupiti zlato verižico. Kar nakrat je udaril zlatarja na zatimik ter ustrelil nanj dvakrat iz revolverja. Stock je padel na tla. Tisti čas je pritekel, v prodajalno še neki drugi .-| Človek. Oba sta oropala trgovino ter jo zapustila z bogatim plenom. O napadalcih ni sledu.
Rojaki, izpolmijfe suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe spJ C. iit ittA
se priporoča si. občinstva za' vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja lično delo* in dobro * postrežbo': po  zmerni
—- ceni. -~
Mirko Plesničar.
knjigovez.
Mali oglasi.
Rajmrt]l\ vrtstftjblna stane 60 ?ta. Ho ]t oglu obsefaejii it rafala n vsako besedo 3 vin. V«.Jprt|r,tvn«jB* inserlranje ta ttumi la obrtnike.
Koliko !• minjlth trgoTcav In obrtnikor t Gorto!> ktttrth n MHI (In ia)o t nMiti».alhBe m »oftna, kar t|ik]bt «o ta»arS»Jo. Škod« ni nmjlina.
Iste se stanovanje zunaj mesta
obstoječe iz 2 sob fn kuhinje,  ako mogoče z i vjrtoiu. Ponudbe na naše upravništyo.                 ;
Hoft in 6 fotelja« ž,ffi,a S»'
se izve v ulici SemeniSki št. 12, L      ^____|
».»•ijiMiššr^*-""^
nase upravniStvo.
o jestvin. — Naslov pove
Dolenjski krompir
izvrstne   kakovosti,   proihija   v
vsaki  množini   in   po   zmerni
—  ceni. —
C. SICHERLE * C«, Gorica Gledališka ulica 20.
Struprski pomočnik
se spiejme v (rajno delo.
Vpraša se v strugami  z   motornim obratom  Jos. Oberstar | v SodraŽici, Kranjsko.        I
Gospodična,
ki je absolviraia trgovski tečaj in ima 16-mesečno prakso; želi primerne službe kot konloaristinja, blagriijnifiarka ali kajigovoilkinja.- Vešča ju razurr slovensko in nemške korespondence ter knjigovodstva in računstva tudi strojepisja. Izurjena je tu.ii nekoliko v m-o-
dajanju špecerijskega blaga.
Prijazne ponudbe naj se pošlje poštno
ležeče   pod   šifro   »VtJOLiCA-  v Dol.
Logatec — Kranjsko.
Gorica-ulica Morelli št. 12 -Borica.
Vsakovrstni sodi
škafi za pranje, navadni škafi, i brente za vino, leseni čepi in navadni zamašiti,   asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa z i filtriranje
se dobi                           j
» zalogi vsakovrstnih kletnih predmetov j
E. Bregant
Soriea - ulica Morelii št, 12 - Sorlg:
Odda se
radi bolezni in družinskih razmer
takoj v najem
pod ugodnimi pogoji
v godnem kmju mi Kranjskim. Kje,   puizv,. se  pri U|>nivniJivu.
Dvonadstropna hiša
se proda
v sredini mesta Idrije, na promelm«m kraju. V njej se nahaja že nad 20 let gostilna. — Hiša je jako pripravna z.i trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet. Cena 25,000 K. Naslov pove naše uj.ravniShro.
Mo sg obranimo želodčnih bolečin?!
Takim boleznim, na  katerih   trni danflanuSnje  Človeštvo,  so  prifle   vspeSno ter sa jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja
- Dr. Engel-nov nektar. —— -
Kftjti moCt.n želodec in dobra prebava tvorijo   temqlj   zdrave-in   telesn.   Kdor hočfc svt.e zdravjo ohraniti tudi do strrosti, naj uporablja po svojih izvrg'un vspehih sloviti
Dr. Engel-nov nektar.
Ta pijača, kije izdelana" is izvrstnih zeli?5nih sokov in iz vina, vpliva vsled svojca vestnega izdelovanja'jako dobrodelno' nn prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ttr nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo i ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar ˇpliva pri pametni uporabi pospešujoče ha prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek
•   Dr. Engel-novega nektarja--------
vsem,, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali Btisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živ.anen tek, zi> branju je torej nespečnost, da-Sevno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva .razširjen nektar vzdržuje ve«.elost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in i K steklenica v lekarnah *>iedečili krajev: 'Gorica. Kormin. Gradišče; Romans, Ajel. raTBpolongo. Rdnke. Tržič, Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej, Fiurhičel. Gradež. Sežana. Vipava, Postojna, llilj. Trst itd., kakor tudi v lekarn, h v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske iu sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več stelleuic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
=: Dr. Engel-nov nektar. =š
:-l
Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavin« so; samos "200, viho malaga 200, vinski Strkljaj 50, glicerina 10O, črno vino 100, sok jerebike 100. črešnjev «ok "200 brinie 30 in mnogo drugih. zeljiSS. Te zestavfne ae pomešajo.                                                   2
Haldperle
napravljena iz izbranih  gozdnih   sokov kojim  je   pridjana velika množina sladkorja. S soda Vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — brez alkohola                  Postavno zavarovano. —, Zdravniško priporočeno.
Edini izdelovatelj' BtlOrltl LBW, Brttnil-HnSSO«ifZ.
Nanut & Bregant
autorizouanastaubena fordka $ '(gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za  v mi
stavbena  deia,  Izdelujeta  vstikovrslne
načrte,   proračune   in   kolavdncijc  po
najnižjih cenah.
Velike zaloge novih civo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč ild. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-ii
»     Gorica Stolna ulica 2-4,
]    HehanlčnadelaTnica. Prodaja tndi na obroke,
\             Ceniki poštni it i« prosti.
Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na' navadnem  kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gra-.                mofone, orkestrijone itd.
j    Mlikovasa pekarija i« slaMeana
;Rarol Draščik
v Gorici ea Keruii v (laitBi fejjj)
' zvrSuje naročiia vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za blrraance in  poroke, oblikovane velikonočne
I                         pince itd.
!         Prodaja različna fina vina In llk«T}»
na drobno aH v originalnih   butelkah
.. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
>¦ w*r- po jako zmernih cenah. "9®
Anton Potatiky v Gorici
naslednik Jos. Terpinu
»a »redi BtltelJ* *.
TR60VINA HA DROBNO M DEBELO.
Na]08i8j« knp*vali6B ilrikiriktft ta irtkitfa blata ter tkaili, trejo la a|tfj.
POTREBŠČINE
za pltaraice, kaillca it popatiike.
Najbolj Se Sivanke za Bivalne stroje. POTREBŠČINE
mu krojafa in iev/fsttš.
SvetlnJIco. - loSni venci. - Hasp«' knjillae.
lišna obuvala za tse letne fiase.
Posebnost:
za zalniavaf trava iilatalji.
Najbolje    oBkrblietiB »loga » kramarje, kroinfarje, procaialoe po "'  "  *-
ter na deželi;