—---- - , J^O ljubljanska banka go^fSk"1^ Leto xxv. številka 42 jjttanovlteljl: ob«, konference SZDL **enice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka * Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton MlklavčiC *V Odgovorni urednik Albin Učakar H a s i l o socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sreda, 31. 5. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah ln sobotah. Avgusta prvi avtomobili po obvoznici' ^«Prav Je bila ena od va-|J*°t glede otvoritve kranj-obvozne ceste, da bo od-junija oziroma Julija v °8, zdaj lahko že z goto-^•tjo rečemo, da to ne bo r°*°če. Vzrokov Je več. T*11' so se predvidena dela ^očno zavlekla. Splošno todbeno podjetje Projekt °* izvajalec Je pokazalo Pomalo prizadevanj, vrsta Je bila s terenom, normalno delo pa so ovirale UQ1 podražitve. Letos pa je ^aJalcu dober mesec in pol ^očno nagajalo slabo vreme. Tako lahko računamo, da ™° kranjska obvozna cesta *°*ova ln odprta nekako ko- šPEceriua ©00© nec avgusta. Predsednik občinske skupščine Slavko Za-lokar Je v razgovoru povedal, da ni res, da bi za gradnjo zmanjkalo denarja. Prav tako nI res, da občina preliva denar za obvoznico iz drugih virov. Za letos je upravni odbor republiškega cestnega sklada odobril tri milijone novih dinarjev, občina pa je prav tako zagotovila svojo udeležbo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo delovne organizacije. Dogovor z delovnimi organizacijami o povečanem prispevku za uporabo mestnega zemljišča je bil sklenjen 1969. leta, ko je bilo odločeno, da se zgradi obvozna cesta. Takratni predračun za obvoznico Je znašal 9,17 milijona novih dinarjev. Dogovorjeno Je bilo, da *bo polovico prispeval republiški cestni sklad, polovico pa občina. Zaradi podražitev ln terenskih težav (izkazalo se je namreč, da so bile geološke analize tal le deloma točne) zdaj kaže, da bo celotna gradnja obvoznice veljala okrog 22 milijonov novih dinarjev, pri čemer pa bo polovico prispeval republiški cestni sklad, drugo polovico pa kranjska občina na podlagi prej omenjenega zbiranja sredstev. A. 2. SLOVENSKA DELEGACIJA NA MADŽARSKO. Na povabilo madžarske vlade Je danes odpc tovala z letalom v Budimpešto na tridnevni uradni obisk štiričlanska delegacija slovenskega izvršnega sveta pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča. Slovenska delegacija se bo v Budimpešti pogovarjala z najvišjimi predstavniki madžarske vlade o nadaljnjem razvoju stikov med SR Slovenijo in LR Madžarsko, zlasti o možnostih razširjanja in poglabljanja vzajemnega sodelovanja v gospodarskem, kulturnem, prometnem in turističnem področju. Delegacija si bo ogledala tudi nekatera industrijska podjetja ter obiskala županiji Vas in Zala, kjer živi slovenska manjšina. — Foto: F. Perdan 20- letnica Centrala Preddvor, 30. maja — Na platoju hotela Bor v Preddvoru je bila dopoldne slavnostna seja delavskega sveta gostinskega in trgovskega podjetja Central. Z njo so proslavili 20-letnlco obstoja podjetja, ki je bilo ustanovljeno 20. mala 1952. Poleg članov delavskega sveta so se je udeležili tudi Člani kolektiva, ki so zaposleni več kot 10 let, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, turistične zveze Slovenije, gospodarske zbornice in drugih turističnih in gostinskih organizacij v občini. Direktor podjetja Andrej Babic J« na seji orisal 20-letni razvoj Centrala in okvirne načrt« za prihodnje, delavski svet pa je sprejel sklep, da se 49 članom kolektiva, ki so zaposleni več kot 10 let, podelijo nagrade. Nagrade so podelili na slovesnosti ob 20. uri v restavraciji Park * Kranju. A. 2. w* ne bo posebnih težav, bo kranjska obvoznica gotova avgusta letos — Foto: F. Perdan 20. STRAN: Kako so vaščani pomagali razkrinkati pobeglega voznika Pojasnjeni vlomi v vikende GLAS * 2. STRAN JESENICE @ Tako kot v drugih gorenjskih občinah tudi v jeseniški občini razpravljajo o programu dolgoročnega razvoja gorenjske regije. Predflug1 je na zahtevo sveta gorenjskih občin pripravil Instituti za ta/iskave in študije v Ljubljani. Razprave so v jeseniški občini potekale v gospodarstvu in po družbenih službah in povsod so zbrali nekaj pripomb. Lete bodo predvidoma junija obravnavali na celodnevnem seminarju ua Bledu, kjer bodo razpravljali o dolgoročnem razvoju Gorenjske predstavniki skupščin gorenjskih občin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki delovnih organizacij ter s Uro kovnih služb Gorenjske. Na Jesenicah so-posebno kritična razpravljali o gradivu-, ki zajema družbene službe. D. S. KRANJ Q V ponedeljek se je sestaia komisija za družbeno ekonomske odnose pri obcimki konferenci ZA/IS Kranj. Med drugim so sklenili, da se mladinski aktivi v delovnih organizacijah vključijo v razpravo o osnutku družbenega dogovora o kadrovski politiki. Izdelali bodo predloge za dopolnitev osnutka. -B> 0 Komite občinske konference zveze komunistov je v soboto pripravil v dvorani občinske skupščine seminar za vse sekretarje organizacij, aktivov in oddelkov zveze komunistov v občini. Udeležba je bila zelo dobra. Na seminarju je o ideologiji samoupravljanja govoril Stane Kranjc, o vsebinskem pomenu ustavnih dopolnil pa Peter Toš. Q Danes ob 9. uri bo v prostorih občinske skupščine regionalni posvet gospodarsko-političruh aktivov gorenjskih občin. Na- posvetu bodo obravnavali letošnje gospodarske razmere v Sloveniji ter predloge zaključkov in ukrepe. £ Jutri popoldne se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Poleg poročila o gospodarjenju v minulem letu bosta razpravljala tudi o nekaterih odlokih o varstvu zelenja, o zunanjem videzu mesta in naselij in o drugih vprašanjih. A. Ž. £ V petek popoldne so se sestali -predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in razpravljali o v rganiziranosti krajevnih, organizacij. SZDL in o nalogah, ter o uresničevanju sklepov občinske konference SZDL in ničnih organov. Q V ponedeljek se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ln razpravljalo o položaju pekarne Žito Lesce in o akciji za stabilizacijo. 0 političnih in ekonomskih ciljih, akcije za stabilizacijo, katere pobudnik je bil kolektiv Plamen, je včeraj popoldne razpravljal tudi komite občinske konference zveze komunistov. Razen tega pa bo o akciji jutri popoldne razpravljala tudi komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri komiteju občinske konference ZK. A. 2. SKOFJA LOKAP ■ ".- -'. c«vc», 9 Drevi bo v Železnikih konferenca organizacije SZDL za Selško dolino. Na dnevnem redu je razprava o ureditvi kulturnega doma v Železnikih in gradnji kopališča. Izvolili bodo tudi novo predsedstvo. -m 0 V petek se bodo mudili v Škofji Loki člani zveznega izvršnega sveta Boris Snuderl, Janko Smole in Ivan Franko-Iz-tok. Dopoldne si bodo ogledali nekaj delovnih organizacij, popoldne pa se bodo v stavbi občinske skupščine pogovarjali s škofjeloškim političnim aktivom in predstavniki gospodarstva. Predvidena je razprava o perečih vprašanjih'gospodarstva. -lb TRŽIČ 0 V petek se je ponovno sestal odbor kokrškega odreda. Na seji so se odloČili, da bo proslava 30. obletnice ustanovitve kokrškega odreda 6. avgusta v okviru občinskega praznika. Praznovanje bo zelo obširno in bo trajalo dva dni. Za izvedbo progranaa so. izvolili štiri komisije, ki imajo nalogo sestaviti program m ga predložiti 15. junija odboru kokrškega odreda v obravnav«-. £ V petek popoldne je na povabilo osnovne organizacije tovarniškega aktiva ZK tovarne BPT v Tržiču obiskal kolektiv inž. Marko Bule, član predsedstva SFRJ. Po sprejemu je sledil ogled tovarniških obratov. Nato je inž. Marko Bule govoril kolektivu o ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva. Na koncu pa je odgovarjal na vprašanja o položaju tekstilne industrij«, o cenah ter o položaju zunanje trgovine. Jp Novi člani zveze komunistov Sinoči je sekretar občinskega komiteja ZKS Škofja Loka Tine Kokelj na slovesnosti v hotelu Transturist razdenT članske izkaznice 55 mladim komunistom. Novi člani so delavci, učenci v gospodarstvu in dijaki gimnazije. V spomin na ta dogodek je vsak prejel tudi spominsko darilo — knjigo Toneta Svetine O boju, porazih ha zmagah. Slovesnosti so se udeležili tudi sekretarji tovarniških in krajevnih aktivov ter organizacij, ki so nove člane sprejeli v ZKS. -lb IZVOLJEN NOVI ŽUPAN OLDHAMA vini tega mesta, svetovalec David Jackson, je prevzel službeno mesto v ponedeljek, 15. maja. Na svečanosti Jc prisoten novi mestni tajnik g. Milton Francis (na levi)* prejšnji župan, svetovalec Fred Baxter (na desni). Oba bila v začetku aprila na obisku v Kranju. Pred županom •£ mizi je žezlo — simbol oblasti — katerega nosi na svečano*** županov spremljevalec g. Gerry Finnegan (na sliki prip*0* županu službeno zlato verigo). Družbeni dogovor o kadrovski politiki Novembra lani je republiška skupščina sprejela resolucijo o osnovah kadrovske politike, ki določa, da je treba kadrovsko politiko reševati sistematično in bolj načrtno kot doslej. Poudarek je predvsem na boljšem izobrazbenem sestavu in upoštevanju še nekaterih drugih kriterijev pri razpisih za delovna mesta. Tako so poleg moralno političnih omenjene tudi etične kvalitete. V Kranju je posebna skupina sestavljena iz delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine izdelala osnutek družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrov-ske politike v občini. Le-ta bo, v javni razpravi do 15. junija, nakar bo o njem razpravljal še sindikat, nazadnje pa naj bi ga še pred poletnimi počitnicami sprejela občinska skupščina. Že dlje. časa je znano, da v izobrazbeni strukturi kranjska občina zaostaja za jugoslovanskim iu republiškim poprečjem. Občinska skupščina in drugI organi so prav zato doslej sprejeli že več priporočil, predlogov in i resolucijami skušali izboljšati položaj na tem področju. Posebnih uspehov nI bilo, zato upajo, da In sedanj) družbeni dogovor, ki naj bi ga podpisale vse delovne ln druge organizacije, nekakšna prelomnica. Javna razprava torej pravkar poteka in nekatera čisto konkretna določila v osnutku bodo prav gotovo zbudila precejšnje zanimanje ln morda tudi različna mnenja. V osnutku je na primer določeno, da bi v prihodnje sprejemali le delavce z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Tistim, ki takšne !*• obrazbe nimajo, bi bilo treba omogočiti brezplačno do- polnilno izobraževanje in zagotoviti nadomestilo izgubljenega zaslužka, če delavci v petih letih ne bi pridobili izobrazbe, bi jih premestili na druga delovna mesta. Izjema bi bili le tisti, ki že 2« let uspešno opravljajo takšno delo. Za direktorje na primer predlagajo, da bi morali imeti zahtevano izobrazbo. Le v izjemnih, primerih bi bila lahke za stopnjo nižja. Uspešnost njihovega dela pa bi preverjali oh vsakem zaključnem računu. In če bi bilo potrebno, bi takrat s'.'e-pali lahko tudi o zaupnici. Prav tako so v predlogu bolj podrobno določene tudi naloge na področju štipendira- nja, sprejemanja Pr'Pl'aV^ kov, družbenoekonomske^ Izobraževanja itd. -i Skratka, vrsta novosti. »* naj bi jih po končani razi** vi podpisali kot dogovor i? jih potem v delovnih orga*1* zacijah do konca leta viiesU v samoupravne akte. TakŠ"* določila v statutih in drtigjjj samoupravnih aktih pa J* pomenila za naprej tudi ov" vezno izvajanje. Morda J delna slabost le to, da rep11' bliska resolucija ni predvi^ la v tako sklenjenih dogo*f| rih tudi sankcij za tiste, *j sc jih ne bi držali. Zato Ig poslej na tem področju ** vedno edina učinkovita sa*^ cija javna oziroma družb«'' kritika. A. Žala* POZIV vsem tečajnikom partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v času narodnoosvobodilnega boja Delovni odbor za postavitev osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem predvideva, da bo nova šola odprta za pouk v septembru 1972. leta. Zato prosi ponovno vse partijske tečajnike, ki so bili na partijskih tečajih I. in II. partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v letih 1943 do 1945, kolikor še niso poslali svoje osebne podatke s točnim naslovom sedanjega bivališča, naj jih čimpreje pošljejo. Dalje prosi odbor vse partijske tečajnike, da sporočijo, če razpolagajo s spomini na partijske tečaje. Ves zbrani material oz. dokumentacija bo vključena v muzej NOB v Cerknem. Sporočila je treba poslati na naslov: Odbor za postavitev šole — spomenika NOB v Cerknem, republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Ljubljana. Beethovnova 10. Ponovno se vljudno vabi vse tečajnike, da po svojih močeh podpro z denarnimi zneski, gradnjo šole, ker sredstev še primanjkuje. Denar je treba poslati na tekoči račun št. 5202-652-66 pri SDK Idrija — Sklad z» postavitev šole v Cerknem. Akcijo je treba temeljito pripraviti Zamisel je nastala v Kropi, J kolektivu tovarne Plamen. ** 80. rojstni dan predsednJU 5* Tita —- njemu za "darilo TO skupnosti kot prispevek ** stabilizacijo - so se od-J°clli opraviti vsaj 80 delovnih ur ob prostih sobotah ln **s tako ustvarjeni dohodek odvesti v poseben sklad za stabilizacijo, ki naj bi ga ustanovili v jugoslovanskem merilu. Vsem delovnim ljudem v državi pa so naslovili poziv, naj sledijo njihovemu zgledu in z delom dokažejo, da smo za ureditev jugoslovanskega gospodarstva. Spomladi slabši turizem Zima se v gorenjskem turizmu vse bolj uveljavlja. To Je znova potrdila letošnja sezona, v kateri So zabeležili rekorden obisk. Veselje pa je gorenjskim gostincem skalila pomlad, ki bo prinesla precej slabše rezultate kot lani. Od januarja do marca »o na Gorenjskem našteli okoli 284.000 prenočitev, kar Je za petino več kot lani. Letošnji porast presega lanskega, ki Je znašal le 14 odstotkov. Naj-Večji Je v jeseniški občini (30 odst.), kar gre Predvsem na račun novih hotelov v Kranjski gori. Za zbnski turizem na Gorenjskem je zadnja leta značilno, da narašča stroje kot letni. Zaradi tega se je delež zimskih Prenočitev v treh letih Povečal od 16 na 20 odstotkov. Hkrati s tem se Je izboljšala | izkoriščenost prenočitvenih zmogljivosti, še posebno v hotelih. Letošnjo zimo so bile hotelske postelje v poprečju zasedene že vsak drugI dan. Kot že rečeno pa turistična predsezona kaže povsem drugačno podobo. V aprilu so na Gorenjskem zabeležili okoli 45.000 prenočitev, kar je za 4 odstotke manj kot lani. Pri domačih gostih so se sicer povečale za desetino, pri tujih pa so padle kar za četrtino. Pričakujejo pa, da bo razlika v maju večja. Gostinci menijo, da so temu največ krive črne koze, ki so tujce odvrnile od obiska pri nas. Ko so o tem govorili na nedavnem sestanku strokovnega odbora za turizem in gostinstvo na Bledu, so menili,' da zaostanka do konca leta ne bodo mogli nadoknaditi. Se bolj kot zaradi tega pa so se pritoževali zaradi zamrznjenih cen, ki nekatere utegnejo pripeljati še v izgubo, če zadeve na zvezni ravni kmalu ne uredijo. si Manjša izmenjava, vendar ugodnejša Aprila smo izvozili za 32% ec blaga kot lani istega me-<|ca. Tudi štirimesečni rezul-|*t Je zelo ugoden. Vrednost a tujem trgu prodanega bla-P znaša 11.300 milijonov din, f** Je za 25 odstotkov več *ot Pred letom. Uvoz je v P^erjavl z lanskim aprilom P*del za 21 odstotkov, v prvih jL""lh mesecih pa je bil za t* odstotkov manjši ln Je zna-^ 15,760 milijonov din. Celotna izmenjava torej znaša dobrih 27.000 milijonov din in je za več kot 300 milijonov manjša od lanske. Vendar je ugodnejša, ker obsega večjo vrednost izvoza in manjšo vrednost uvoza. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je za več kot polovico manjši ln znaša v prvem štirimesečnem obdobju 4460 milijonov dinarjev. -lb Pobuda zasluži vso pozornost. Zasluži Jo predvsem za-,to, ker v njej prevladuje težnja in zahteva, da končno preidemo od besed k dejanjem. V tem smislu so jo pozdravili tudi škofjeloški komunisti in predstavniki delovnih kolektivov. Vendar so menili, da akcije ne smemo začenjati slepo, brez temeljitih priprav, odgovornosti In upoštevanja posebnih pogojev ■ dela posameznih podjetij. Poudarili so, da bi mnogi kolektivi lahko več prispevali k stabilizaciji z zniževanjem proizvodnih in poslovnih stroškov, ali da bi vsi dosledno poravnali svoje dolgove. Skratka, pri naporih za stabilizacijo moramo upoštevati vse elemente dobrega gospodarjenja. Koliko bodo lahko k stabilizaciji prispevali tisti kolektivi, ki poslujejo z Izgubo ali so na meji rentabilnosti? Ali tisti, ki proizvajajo nekurantno blago, ki že sedaj leži v skladiščih In veže sredstva? Kaj bo dosegel z dodatnim delom tisti kolektiv, ki mora na daljši kolektivni dopust, ker nima surovin za redno proizvodnjo? Kaj kolektiv, ki proizvaja za izvoz, izvaža pa zaradi padca vrednosti dinarja v izgubo? In koliko bomo lahko le s povečanjem narodnega dohodka, v tem primeru za okrog 5600 milijonov dinarjev, zmanišali nestabilnost? Za stabilno gospodarstvo namreč n| važna višina narodnega dohodka, temveč njegova struktura ln razporeditev. Zato bo akcija rodila sadove le, če bo poleg udarniškega dela vsak kolektiv in posameznik storil vse, kar za stabilizacijo lahko naredi. In to delavec za strojem ali na polju, uslužbenec ali strokovnjak. Ni rešitev v tem, da več delamo, temveč kako in kaj. In še to velja vprašati: kdo bo o zbranem denarju odločal ln komu bomo pomagali in kako? Kdo bo zagotovil, da se zbrana sred stva ne bodo prelivala v negospodarstvo In podiranje neuspešnih podjetij? Kakšna bo družbena kontrola porabe? V Skofji Loki menijo, da denarja, o sodelovali pri pripravah prireditve Po stezah partizanske Jelovice, kviza Obramba socialistične Jugoslavije, pripravili so posvet o razvijanju in negovanju partizanskih tradicij, do- govarjajo pa. se že tudi & pohod po poteh ene od *?J micilnih enot, ki naj bi ^ prve dni julija. Za uspcŠO? delo je konferenca že drug|c prejela posebno priznanjf republiške konference ZM> Poleg ostalih komisij so v. Škofji Loki na petkovi sej1 sklenili ustanoviti še k011?!' sije za šport, kulturo, sod' alno politiko in informira' nje. Za novega predsednik* škofjeloške občinske konle-rence ZMS je bila izvoljen3 Olga Štucin, za sekretarja P3 Rudi Kerčmar. j. Govekar Obiskali smo Kumrovec Krajevna organizacija ZB NOV Črnivec pri Radovljici je na svoji letni konferenci sprejela sklep, da za osemdeseti rojstni dan maršala Tita obišče njegov rojstni kraj Kumrovec. Obisk naj bi bil 20. maja. Ko smo prišli v Kumrovec, smo v povorki s praporom ter vencem odšli do spomenika padlim borcem, kjer smo položili venec in v parku zasadili drevo prijateljstvi. S kratkim govorom pri spomeniku smo počastili spomin padlih borcev-junakov, pri posaditvi spominskega drevesa pa v govoru orisali namen tega dejanja ter poudarili, da drevo raste in nas vedno spominja na enotnost in bratstvo vseli narodov Jugoslavije. Posebno smo bili srečni in veseli, ko so nas v Kumrov-cu pričakali zastopniki krajevnega odbora ZB NOV Kumrovec, nas prisrčno pozdravili, nas peljali do spomenika padlim borcem in nam določili mesto za posaditev spominskega drevesa ter nam razkazal i mesto Kumrovec. Pri izmenjavi pozdravov smo izmenjali tudi darila. Naša organizacija je poklonila partizansko knjigo Beg z morišča, organizacija iz Kumrovca pa naši organizaciji partizansko knjigo o partizanskih borbah v Hrvaškem Zagorju. V pozdravnih in poslovilnih govorih pa je prevejal eno- ten duh naše in borčevske organizacije iz Kumrovec naj živi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, J° ga ne sme in ne more nihče uničiti. S tega našega obiska P3 smo skupaj s hrvaškimi bof" ci poslali tovarišu Titu z3 osemdeseti rojstni dan brzo* javko z najlepšimi željami za dolgo življenje ter da bi nas srečno vodil še mnogo let. I. Korošec Popravek V soboto, 27. maja, smO na 5. strani v prispevku Pr3! znik vseh mladih pri prit« ditvah v Radovljici vstavili prvo vrsto s prireditev i Škofji Loki. Pravilno se odstavek clasi: V RADOVLJICI oziroma v radovljiški občini so mladi*, ski aktivi in občinska konferenca organizirali tekmO* vanj a v namiznem tenisU« odbojki, šahu, malem nogometu, streljanju in kegli?" nju. Prejšnjo soboto je bi» tradicionalni tek po ulicah mesta. Včeraj zvečer je bi'a v dvorani Kazine na Bledi* oddaja Mladina pred mikrofonom. Na osnovnih šo'^Jj pa bodo sprejeli okrog 36u pionirjev v mladinsko org* nizacijo. — 80-lelnico p red-; sednika Tita pa so proslavil' tudi v hotelu Jelovica n3 Bledu. Pobudo za proslavite^ so dali holandski gostje. Malice tudi za šolarje • Priprave na gradnjo nove menze v škofji Loki se nadaljujejo. Idejni načrti so pripravljeni. Iščejo še investitorja. V novi menzi bodo lahko skuhali do 5000 obrokov hrane dnevno. Malice in kosila bodo vozili v škofjeloška podjetja, ki so večina že pristala na priključitev svojih kuhinj k novi menzi. V to- varnah bodo uredili le jedilnice. Uprava menze je PrC^.' lagala, da bi pripravljah tudi šolske malice in zagotavlja,-da ne bi bile bistveno dražje od dosedanjih« Niso pa uspeli s predlogom« da bi kuhali tudi za xi'tce' Menijo, da mora biti hrana za najmlajše še posebno skrbno pripravljena, zato pri tu za otroško varstvo loga niso podprl'. •>red- ^° dograditvi nove proizvodne stavbe so v Almiri lahko uveljavljali tudi sodobnejšo organi-^•cijo proizvodnje. USPEŠNI POSLOVNI REZULTATI ALMIRE „ MO-članski kolektiv Almire Radovljica je v prvi tretjini tega leta zabeležil uspešne Poslovne rezultate. Po programu naj bi letos proizvodnjo v novi tovarni povečali za 20 odstotkov in bi tako znašala okrog 60 milijonov dinarjev. Do konca aprila pa so že prodali za 22 milijonov dinarjev izdelkov. To je toliko kot pred dvema letoma celo Okornov most bodo obnovili Skupščina občine Škofja Loka je prevzela Jamstvo za več posojil domačim krajevnim skupnostim ^ve leti so prebivalci Lipi-ce. Suhe in Demšarjevega Predmestja čakali, kdaj se °° našlo dovolj denarja za gradnjo novega mostu čez Selšcleo. Ko je namreč prejš-nJi leseni Okornov most po-•Jal neuporaben, so ga poru-ter odrezali vzhodna nabija škofje Loke od središča ^esta. Dostop vanj Je bil Poslej mogoč samo prek Sta-in Kidričeve ceste, torej Prek razmeroma oddaljenih Prometnih žil. Zdaj so pri Mubljanski banki le odobrili *redit v višini 285 tisoč din, *• Jih bo KS Škofja Loka j^enila postavitvi nove betonske brvi. Letos naj bi do-b,U 142 tisoč din, v letu 1973 Da še ostanek. Občinska **llPščina je brez pridržkov Pr*vzeia jamstvo nad posojilni. Podobno garancijo so ?5lborniki izglasovali tudi za 37 tisoč dinarjev posojila, ^ljubljenega krajevni skup-J^sti Selca. Z njim bodo as-^'tlrali cesto Selca—Lajše, **i slednja (Po odprtju od-"*ka Jamnik—Dražgoše) pred-ttavlja najkrajšo možno po ^avo Gorenjske ln Selške ^°'ine. Prej nepomemben makadama utegne zlasti ^ocno pospešiti razvoj vasi-c* Selnica, skozi katero teče. Krajevna skupnost Je s samoprispevkom že zbrala 75 tisočakov ter si tako — vštev-š| napovedano posojilo — zagotovila potrebno vsoto, predvideno v predračunu stroškov. Nadalje so odborniki potrdili garancijo za 20 tisoč din kredita krajevni skupnosti Selca, ki je namenjen asfaltiranju voznih površin nedavno dokončanega stanovanjskega naselja v Selcih. Investicija bo znašala okrog 60 tisoč din. Kredit kakor tudi razliko med njim in končnim zneskom mislijo v celoti poravnati iz sredstev lokalnega samoprispevka. Na pokopališču v Železnikih je moč odpreti samo še šest dodatnih grobov, kar seveda ni dovolj. Zato so ga domačini sklenili razširiti, in sicer v smeri proti bližnjem jezu. Razširitev zahteva ureditev novega opornega zidu vzdolž struge ki naj bi stal 460 tisoč dinarjev. 50 odstotkov bo prispeval Vodni sklad, nekaj občina in sama krajevna skupnost, ostanek (80 tisoč) pa so si priskrbeli — v obliki posojila — od Ljubljanske banke. Posojilo' bo KS odplačevala iz tekočih dohodkov. I. G. leto, lani pa so takšen poslovnj rezultat dosegli šele ob polletju. Rekordno prodajo so zabeležili marca letos, ko so prodali za 10 milijonov dinarjev izdelkov. Takšen uspeh je nedvomno povezan tudi s priznanji, ki jih Almira dobiva za svoje izdelke. Na spomladanskem zagrebškem velesejmu v Zagrebu so letos dobili zlato plaketo za izvirnost pri oblikovanju modelov. Prav tako so na ljubljanskem sejmu mode v Ljubljani dobili za več modelov zlatega zmaja. Posebnost pri tem je, da so vsi nagrajeni izdelki tudi v prodaji. Tako so na primer letošnje modele za pomlad in poletje med prvimi v državi dali na tržišče. Trenutno že delajo jesensko-zimsko kolekcijo, kreatorji pa pripravljajo kolekcijo za pomlad in poletje 1973. Povpraševanje po njihovih izdelkih je tako doma kot v tujini vedno večje. Tako je na primer letošnja jesensko-zimska kolekcija že razprodana. Prav zaradi uspešne prodaje in povečane produktivnosti so letos povveali v podjetju tudi osebne dohodke. Trenutno znaša poprečni osebni dohodek 1500 dinarjev in je za 17 odstotkov večji kot lani ta čas. Seveda pa se tako kot večina podjetij srečujejo tudi s težavami. Med največje sodita preskrba z repromaterialom in neplačani računi. Kupci jim dolgujejo okrog 30 odstotkov vrednosti celotne letošnje proizvodnje. In tako kot marsikje drugje tudi pri njih nedavna večstranska poravnava ni uspela. Tako kot doslej namerava Almira tudi v prihodnje sodelovati na vseh večjih modnih in sejemskih prireditvah. Trenutno se pripravljajo na modni festival MODRFEST, ki bo od 8. junija do 3. ju lija, na katerem bodo sodelovali edini med slovenskimi proizvajalci trikotažnih izdelkov. A. žalar Kje dobiti dovolj učencev v gospodarstvu? Vsako leto zbira služba za zaposlovanje letne potrebe po delavcih, štipendistih in učencih v gospodarstvu. Te podatke zbiramo v prvih mesecih koledarskega leta, tako da kasneje dobimo še nekaj novih prijav In se s temi možnostmi vključevanja še povečajo. Prav tako pa tudi služba poklicnega usmerjanja vsako šolsko leto anketira učence o tem, kam nameravajo, ko bodo končali osnovno šolo. Podatki obeh vrst so dobljeni približno ob istem času, zato poglejmo, kakšno je stanje, kakšne so želje in kje bo največ težav. Skupno je na Gorenjskem prijavljenih 1865 prostih učnih mest (večina v šolah s periodično organizacijo pouka, ostala pa v šolah s celoletno organizacijo pouka). Seveda se gospodarske organizacije ln privatni delodajalci najbolj zanimajo za fante, zato tudi tako veliko število prijav za moški spol, in sicer 1415 aH 76% in le 450 ali'24%, se pravi slaba četrtina za dekleta. Prostih učnih mest Je največ v kovinarski stroki, dalje v elektro, gradbeni, lesni itd. Ko pogledamo povpraševanje po teh poklicih oziroma kandidate, ki se bodo eventualno vključili v izučevanje, nam je jasno, da bo še nekaj let veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev oziroma delavcev širokega profila na Gorenj skem. Za celotno število učnih mest (1865) kandidira le 620 učencev ali 33 %. Torej bo po sedanjih željah učencev gorenjskih osnovnih šol ostalo nezasedenih še dve tretjhd učnih mest. Po spolu Je slika naslednja: na 1415 učnih mest za fante kandidira 347 učencev, kar je slaba četrtina; na 441 učnih mest za dekleta pa se namerava prijaviti ,273 učenk, kar pomeni, da bo več kot polovica (61 %) učnih mest za dekleta le zasedenih. Zanesljivo lahko predvidevamo, da bo veliko pomanjkanje učencev za kovinarsko stroko (strojni ključavničar, orodjar, rezkalec, strugar), za gradbeno (zidar), lesno (mizar), obutveno (prešivalec, prlrezova-lec), gumarsko (izdelovalec gumijevih izdelkov in izdelovalec gumijaste pnevmatike) ln gostinsko stroko (kuhar, natakar). Poklicne namere fantov presegajo le možnosti lzu-čitve za vseh vrst mehanike (avto-, fino-, elektro-, RTV-mehanike), medtem ko je poklicnih namer pri dekletih preveč za frizerke in administiatorke. Niti vsa leta tako zanimiva trgovska stroka nima letos dovolj interesentov. Kje je rešitev problema? Ob koncu šolskega leta se bo razmerje med ponudbo in povpraševanjem izboljšalo, sa] lahko računamo, da vsi, ki bodo kandidirali na štiriletne srednje šole, ne bodo sprejeti, pa jih bodo pogoji prisilili v preusmeritev na nižjo stopnjo. Će bodo med njimi res tisti, ki po svojih sposobnostih ne sodijo na štiriletno šolo, bomo lahko zadovoljni; če pa bodo selekcije za štiriletne šole upoštevale druge kriterije, je narejena dvojna napaka. Dvojna zato, ker bodo sposobni po končani triletni šoli nadaljevali šolanje na štiriletni šoli in s tem zmanjševali skupino kvalificiranih delavcev, manj sposobni na štiriletnih šolah pa bodo — žal — s pridnostjo pridobili poklic tehnika ali ustreznega strokovnjaka druge srednje šole, pa pil svojem delu ne bodo zmogli kvalitetnega dela. Pri tako visokih poklicnih aspiracijah učencev gorenjskih šol in njihovih staršev bo potrebno predvsem pametno izbrati novince na štiriletnih šolah; upoštevali naj bi več faktorjev, ki pogojujejo uspešnost, predvsem pa sposobnosti, interes, delovne oziroma učne navade, nekatere osebnostne lastnosti, ln ne le najenostavneje — izbrati jih na osnovi šolske uspešnosti, če vemo, da je kriterij uspešnosti od šole do šole drugačen, smo do učencev zelo krivični. Učence v gospodarstvu bomo morali, kot kažejo podatki, še vedno iskati na področjih zunaj Gorenjske. A. ROBIC /Q ljubljanska banka Zadruga le potrebna Odkupuje naj tržne viške in ščiti interese manjših proizvajalcev Franc Sajovic je prišel na krmilo Kmetijske zadruge Tržič na začetku letošnjega leta. Pred tem je bil uslužbenec zadruge v Naklem in vodil obrat lastne zadružne proizvodnje v Strahinju. Ko sem se pred kratkim oglasil pri njem, je kljub pomanjkanju časa pristal na krajši klepet. Ker je bilo v preteklosti precej razprav, ali je zadruga v tržiški občini potrebna ali ne ali bi jo kazalo priključiti k drugi, sosednji zadrugi, sva se najprej začela pogovarjati o tem. »Zadruga je na vsak način potrebna,« je dejal Franc Sajovic. »Obstajati mora namreč organizacija, ki je sposobna odkupovati tržne viške In ščititi interese manjših kmetijskih proizvajalcev. Na področju naše zadruge pa le-tl prevladujejo. Med kooperanti je največ takih. Na leto odda 5 ali 6 ton zelenjave In bikca. Proizvodnost takega kmeta je premajhna, da bi lahko z večjim trgovskim ali gostinskim podjetjem skle. nil pogodbo, da ga bo vse leto oskrboval z zelenjavo in drugimi proizvodi. Večji, tržni kmet, si to že lahko privošči. Prav zato je potrebna organizacija, ki bo blago manjših proizvajalcev odkupila, pa naj se ta organizacija imenuje tako ali tako. Za kraje v južnem delu trži-ške občine je sploh značilno, da se proizvodnja zelenjave povečuje. V zadnjih treh letih se Je povečala za 200 %. Direktorja Sajovica smo spomnili na razprave, ki so bile ob kritičnem položaju zadruge, da zadruga svoje lastne proizvodnje ne bi več imela in da bi dala zakupljeno zemljo spet nazaj kmetom. »Mislim, da v ravnini ni problem dati zakupljene zemlje v najem. Nekaterim zemljiščem so zakupne pogod- be med zadrugo in kmeti že pretekle, drugim pa bodo leta 1978. Zadruga sama lastne proizvodnje veliko ne bo imela. Gojili bomo se ribezov nasad, ki meri približno 11 hektarjev, par hektarjev pa bomo posejali z zelenjavo. Seveda ima zadruga še nekaj gozdov, vendar so precej visoko ln od njih nI velikih koristi. Imamo tudi 900 hektar- jev planin. Planine so za zadrugo čista izguba, saj so izkoriščene le tri mesece. Radi bi jih dali v upravljanje občini, le-ta pa jih bo verjetno prepustila krajevnim skupnostim ali pašnim odborom, kot imajo to urejeno v zgornji savski dolini. Pri zadrugi (bomo tudi ojačali prodajo s tehničnimi in z zaščitnimi sredstvi.« J. Košnjek Da bi vsaj odgovorili! Na skupni seji predsedstva kmečke sekcije pri republiški konferenci SZDL in iniciativnega odbora za ustanovitev zadružne zveze Slovenije so bile obravnavane tudi priprave na ustanovitev zveze. Ugotovili so, da potekajo priprave nemoteno, čeprav je bil zakon o združevanju kmetov sprejet z zakasnitvijo. Večina kmetijskih in gozdno gospodarskih organizacij se je že včlanila v zvezo in s tem pokazala solidarnost za skupno organizacijo združenih slovenskih kmetov v kmetijstvu in gozdarstvu. Te organizacije so prisluhnile zahtevam kmetov, razen tega pa tudi same čutijo, da bodo združene lahko bolje opravljale svoje delo? Na omenjeni seji so ostro grajali tiste organizacije, ki se jim na tri dopise in poslani osnutek zasnove programa zadružne zveze SRŠ ter poslani osnutek pogodbe o ustanovitvi zveze ne zdi vredno odgovoriti. Vse te organizacije so znova povabili v članstvo. Do 10. maja naj bi organizacije vsaj odgovorile, če do tega roka ne bi dobili odgovorov, naj se v Kmečkem glasu in ostalih sredstvih javnega obveščanja objavi, katere so organizacije, ki se ne ozirajo na sprejela stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem akcijskega programa za izvajanje stališč 2. seje konference ZKS, na enoglasne zahteve kmetov, in ne poznajo ali nočejo poznati osnovnih pravil poslovanja, da je treba na dopise vsaj odgovoriti. Udeleženci te seje vprašujejo predsednike zadružnih svetov in svetov kooperantov, če so sploh videli gradivo in obvestila iniciativnega odbora, ki so bila naslovljena njim, ali pa so le-ta obležala v predalih. Kmetje, čla- Kmetova pravica do minulega dela Minulo delo je pomembna ustavna kategorija. O njegovem pomenu govori največ 21. ustavno dopolnilo in to v sklopu kriterijev za nagrajevanje po delu. Pri minulem delu, oziroma njegovem upoštevanju pri nagrajevanju po delu, je odločilno, koliko presežkov svojega dela Je nekdo vložil v razvoj, kakšna je bila rentabilnost vloženih sredstev, šele na tretjem mestu, pa Je kategorija delovne dobe. Al] ima tudi kmet pravico do minulega dela, smo se pred kratkim pogovarjali na uredništvu Kmečkega glasa s predsednikom komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Zvonetom Draganom. Kmet ima pravico do minulega dela, pravi tovariš Dragan. Zakaj? Vsaj do leta 1955 Je dajal družbi več, kot bi bilo normalno ln kot bi zmogel. Kdaj so te dajatve celo zajedale kmetovo normalno reprodukcijo. Pri tem ni pomembno, ali je kmet dajal družbi v materialni aH drugi obliki. Bistveno pri tem je, da se Je tudi • kmetovo pomočjo ln njegovim O kmetijstvu so dejali: 0 Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo: »Ni res, da zapostavljamo družbeni sektor kmetijstva! To kmetijstvo Ima ln mora Imeti svojo vlogo, če že druge ne, mora vsaj dokazati, kakšni proizvodni rezultati se lahko dosežejo z moderno tehnologijo. Taki rezultati pospeševalno vplivajo na razvoj celotnega kmetijstva. Primeri na Gorenjskem so. Poglejmo samo na farmo v Poljče, kjer so s sodobno tehnologijo in tehniko krmljenja dosegli, da ima ena krava na leto prek 5000 litrov mleka!« -jk delom krepila materialna osnova družbe. Kmet je vi gal v lasten napredek, šolal svoje otroke, dajal delavce industrij] itd. Leta 1937 smo ImeU v Sloveniji še 75 odstotkov prebivalstva kmečkega, danes pa le še 18 odstotkov. AH to ne pomeni, da je večina slovenskega delavskega razreda, posebno po vojni, in tudi pred njo, kmečkega izvora. Pogosto se tudi vprašujemo, kaj je s kmetovim minulim delom med vojno. Vsak je nekaj vgradil v revolucijo, vendar se tega ne da ovrednotiti z dinarji. Kategorija minulega dela kmeta Je aktualna tudi danes, ko se na podeželju vedno več vlaga v razširjeno reprodukcijo. Brez nje tržne proizvodnje ne bi bilo. Kmet vlaga v svoj razvoj, v razvoj okolja, razen tega pa se povezuje z družbenimi produkcijskimi sredstvi (kooperacija). V tem primeru Je kmet izenačen z delavci. Je gospodar svojega dohodka in v dohodku se skriva minulo delo. J. Košnjek ni teh organov, naj zahtevajo, naj samoupravni organi obravnavajo članstvo v zvezi. Ali res kljub prostovoljnemu članstvu ne moremo biti solidarni v vseh organizacijah. Ali imajo kmetje ob takem poslovanju zagotovilo, da bo zakon o združevanju kmetov uresničen v praksi? Do 12. maja iniciativni odbor ni dobil odgovora od 19 kmetijskih organizacij v Sloveniji. Zapisati moramo, da smo številno zastopani tudi Gorenjci. Kljub štirim proš-njim iniciativnega odbora za ustanovitev združene zveze SRS, niso odgovorile: Kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Kmetijska zadruga Bled, Kmetijska zadruga Naklo, Kmetijsko živilski kombinat Kranj in Kmetijska zadruga Tržič. Članstvo v bodoči Zadružni zvezi je» že prijavilo 70 kmetijskih in gozdno gospodarskih organizacij. To že omogoča ustanovitev zveze. Zato kmečka sekcija pri RK SZDL in iniciativni odbor za ustanovitev zveze ponovno vabita, da se prijavijo tudi tiste organizacije, ki se doslej še niso. Kmečke sekcije pri občinskih konferencah SZDL pa naj ugotovijo, če je tako stanje in ravnanje kmetijskih organizacij res odsev kmečkih zahtev v javni razpravi o predlogu zakona o združevanju kmetov. J. Košnjek Zahteva po prostem uvozu traktorjev Poslanci odbora za kmetijstvo in gozdarstvo zveznega gospodarskega zbora so sklenili, da bodo od zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo zahtevali, naj do 15. junija izračuna, koliko traktorjev bo letos potrebovalo jugoslovansko kmetijstvo. Hkrati so člani odbora zahtevali, naj se sekretariat zavzame za ukinitev uvoznih dovoljenj za manjše traktorje in drobno kmetijsko mehanizacijo, ki je domače tovarne ne izdelujejo. — Jk Šumeči prisadi šuštavec je kužna bolezen, ki se javlja stalno na določenih, predvsem visokogorskih pašnikih-To je največ bolezen g°' veda, zbolijo pa lahko tudi ovce in prašiči. D° okužbe pride s hrano prek prebavil, lahko P? tudi prek ran na koži. Povzročitelj bolezni pr°* dre v mišice, kjer povzroči vnetje in propadanje mišičnega tkiva. Pri tem se tvori obilica plina. Bolna žival ima vročino, šepa, obolele mišice nabub-nejo in pri otipavanju takega mesta zaznamo »šumenje«. Tok bolezni ie ponavadi zelo hiter in ži-vinozdravnik komaj da lahko prispe pravočasno. Za šuštavcem zbolijo najpogosteje goveda med L—5. letom starosti, in to v poletnih mesecih. Šuštavcu podobna bolezen je malagni edem (parašuštavec), ki pa se ne pojavlja niti v določenem času niti na stalnem mestu, kot je to primer pri šuštavcu. Za malignim edemom zbolijo govedo, ovce (bradsot bolezen) in včasih konji ter prašiči. Do okužbe pride praviloma prek poškodovanih mest na koži, predvsem prek onesnaženih ran. V okolici rane, v podkožju, še razvije testasta oteklina, ki se naglo širi in veča. Žival ima vročino, nima apetita, slabi dn ima lahko težave pri hoji. Zelo pogosto so klice šuštavca in malignega edema skupaj in tako pride do "mešane okužbe. Zato izdelujejo naše tovarne lekov vakcino iz kultur Cl. chauvoei (povro-čitclj šuštavca) in Cl. sep-ticum (najpogostejši povzročitelj malignega edema). S tem bivalemtnim cepivom cepimo govedo ln ovce v okuženih in ogroženih področjih. Govedo, ki je namenjeno na pašo v šuštavčeve distrik-te, je treba zaščitno cepiti, toda živali morajo biti zdrave. Cepimo pomladi, najkasneje do poletja, praviloma pred izgonom ha pašo. Cepi se ponavadi enkrat, kjer pa se bolezen pojavlja pogosteje, je treba živali ponovno cepiti čez 5 mesecev. Se-sna teleta ponavadi ne cepimo. Živali pridobijo odpornost proti bolezni 14—21 dni po cepljenju, imune pa so približno leto dni. Pri obolelih živalih dosežemo dober zdravilni učinek z antibiotiki, če je še dovolj zgodaj. Ugodno deluje tudj hiperimu-nd serum. dr. mag. S. Bavdek Vtisi z novosadskega kmetijskega sejma Parada modernega m kmetijstvaiBvo »Zadovoljen sem z dosežki jugoslovanskega kmetijstva, prehrambene industrije in proizvodnje kmetijske mehanizacije Najvišje kvalitete, ki so razstavljeni na letošnji prireditvi. Mislim, da bi moralo videti ta sejem čim več državljanov,« je dejal predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič ob svojem obisku na letošnjem 39. kmetijskem sejmu v Novem Sadu. *- njegovo oceno se mora jenjati vsakdo, ki obišče "košnji kmetijski sejem, ki *° ga odprli v petek, 12. mate- Na eni od največjih kmetskih prireditev v Evropi je izstavljenih prek 100.000 borcev kmetijske opreme in Mehanizacije, živine, kemijskih proizvodov, prehrambenih proizvodov, transportnih Sredstcv itd. Na sejmu se predstavlja 1120 proizvajalcev 32 domovine in 307 proizvajalcev iz 25 dežel Evrope, Azije J1 Amerike. Zastopana je Zahodna Nemčija, Avstrija, Svi-?a, Švedska, Poljska, Italija, Holandija, Francija, Velika Britanija, Združene držaje Amerike, Madžarska, Češkoslovaška, Nemška demokratična republika, Bolgarija, ^ietska zveza, Grčija, Bel-Romunija, Brazilija, £a«ska, Kanada, Norveška, Pioska in Indija. Vso to pa- rado najmodernejših dosežkov na področju kmetijstva vidi obiskovalec na 300400 kvadratnih metrih. Proizvodi so razstavljeni na prostem in v 34 paviljonih s skupno površino 50.000 kvadratnih metrov. Na sejmu je tudi prek 1000 glav živine. Mod njimi so tudi krave holštajn-frizijskc pasme iz Združenih držav Amerike. Te krave dajejo letno tudi po 6700 litrov mleka. Mleko proizvajajo 305 dni v letu. To so po mnenju strokovnjakov najboljši svetovni rezultati pri proizvodnji mleka. Te živali so primerne tudi za naše kraje. Za obiskovalce prireditve, dnevno jo obišče okrog 100.000 ljudi, je prava poslastica sprehod med kmetijskimi stroji in opremo. Svoje izdelke razstavlja 36 domačih in 70 tujih proizvajalcev iz 18 držav. Tu se srečamo z najnovejšimi do- sežki na tem področju v Švici, na Švedskem, v Ameriki, v Sovjetski zvezi, v Avstriji, v Franciji itd. Samo v Fiato-vem paviljonu vidimo 8 tipov traktorjev, domači proizvajalci pa se predstavljajo s 30 tipi traktorjev. Svoje najnovejše kombajne vseh vrst prikazuje razumljivo Zmaj iz Zemuna, razen tega pa še priznane tuje firme. Omenimo naj samo John Dear iz Amerike in Epplcbuxbaum iz Av-strije. Zanimivi so tudi kombajni iz Nemške demokratične republike. Prehrambene proizvode pa razstavljajo predvsem podjetja in kombinati iz Jugoslavije. Med spre hodom po sejmu srečamo tu-di paviljon ljubljanskega Žita. Večino razstavljenih proizvodov ocenjujejo posebne komisije, vrhovni ocenjevalni organ pa je žirija, ki jo je imenovala zvezna gospodarska zbonnica. Komisije so ocenile 1600 proizvodov in razdelile 339 zlatih medalj. Čeprav je hoja po tako velikem sejmu utrujajoča, je vodstvo sejma poskrbelo, da bi se obiskovalci počutili čim boljše. V večini paviljonov so klimatske naprave, stojnice, kjer se obiskovalci lahko okrepčajo in odžejajo (marsikje tudi brezplačno), razen tega pa je letos na sejemskem prostoru več zelenic, večina razstavnega prostora je asfaltiranega, po sejmu pa vozi tudi poseben »sejemski vlak«. Torej nekaj podobnega kot na zagrebškem vcle-sejmu. 37 VAGONOV ZELENJAVE LETNO Loški kmetijci, s katerimi sem potoval na novosadski sejem, so svoje dvodnevno potepanje po S temu, Bački in Banatu izkoristili tudi za obisk nekaterih kmečkih vasi. Tako smo se ustavili v sremski vasi Futog, ki ima okrog 15.000 prebivalcev. Vas je izredno lepo urejena, ceste so asfaltirane, tako, da o značilnem banatskem ali sremskem prahu skoraj ni govora. Ko smo se vozili mimo njiv, ki se vlečejo, da jim ne vidiš konca, smo opazovali lepo pšenico, ki je že klasi-la, bogate nasade koruze in sladkorne nese in bagre, ki so poglabljali ali kopali nove osuševalne kanale. Dobili smo vtis, da je pokrajina, skozi katero smo se vozili, resnična žitnica države! V vasi Futog, kjer smo se ustavili, pridelajo letno okrog 1500 vagonov zelja letno in so med najmočnejšimi proizvajalci v državi. Med kmeti, ki jo pridelajo največ, je Nikola Topalov. Ima 10 hektarjev obdelovalne zemlje. V družini jih je 5, sredi največjih del pa najame sezonske delavce. Prav zanimivo je biio prisluhniti, ko je pripovedoval: »Ko prodajani zelje, se ne pogovarjam o 100 kilogramih, temveč o tonah Vrni sem na primer pridelal ir »Todal 37 vagonov zelja. Cf prodajam prek zadruge? « '* Prodam ga »istem j, ki ga »olj še plača. S. v :da \ t mora biti prlde'?k kvaliteten. Porabim dober i a ;on umetnega gnojila letno. Razen z zeljem s« ukv irjam tudi s krompirjem Sadim desire ...« Ko ias je povabil v stanovanj;, smo opazili, da ima svoj d.>m lepo urejen, opremljen in da ima veliko stilnega 7chištva. Nikola ima 2 trak:orja, vse priključke ter osebni avtomobil. Kot za mnoge druge podobne kmetije je tudi za njegovo značilno, da ima strogo Jočen stanovanjski prostor od kmetij« skega. Po zadnjih podatkih, kj smo jih dobili, bo letošnji novosadski kmetijski sejem rekorden tudi po številu obiskovalcev. Prav tako moramo zapisati, da bi morali primeru Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki je s pomočjo Kmetijskega gospodarstva, banke, skupščine in Gozdnega gospodarstva organizirala ogled tako pomembne prireditve, slediti še drugi! J. Košnjek Trgovina in gostinstvo v Žireh slabo razvita Svetu krajevne skupnosti v rpreh že nekaj časa pripravijo strokovne predloge po-^bni odbori, katerih dejav-jj°»t v celoti zavzema gospodarsko ln družbeno življenje x kraju. V okviru sveta »o bili ustanovljeni odbor za gospodarstvo in finance, odbor f* družbene organizacije, od-^ za urbanizem in komu-Jjjtof odbor za kulturo in 8Port, odbor za turizem in j^stlnstvo ter odbor za sploš-Uudskl odpor. Vsak izmed nJ'h šteje od pet do šest čla- J*o zadnjem štetju živi na Območju žlrovske krajevne skupnosti okrog 4100 prebivalcev. Prav zato je dejav-n°st skupnosti izredno obsež-1,8• Brez dvoma pa se pred n*° po ustavnih amandmajih .Ustavljajo še obširnejše na-°8e. o delu žlrovske KS sem 8* pred kratkim pogovarjal 8 predsednikom sveta dipl. Franci jem Pertovtom. »Naša KS predstavlja jedro ' rirr^K-----------..•».- * 1 i 7 močno razvito industrijo. Prav zato se največkrat pojavljajo številna vprašanja v zvezi z urbanistično ureditvijo kraja, mestnega naselja, ki je nastalo iz vasi. Lahko trdim, da urbanistična ureditev kraja močno zaostaja: posebno sama ureditev mestnega središča, ureditev komunalnih naprav, neurejenost kanalizacije — te praktično ni. Temeljite obnovitve je potrebno tudi vodovodno omrežje: treba bo priključiti nova zajetja. Nerešen problem so prav tako številne ulice med naselji, ki šele rastejo. Teh neasfaltiranih cestišč zaradi visokih stroškov na klasičen način skoraj ni mogoče vzdrževati. Po mnenju predsednika sveta žlrovske KS bi bilo treba vzpostaviti tudi veliko boljšo povezanost med občino in KS. Krajevna skupnost naj bi vedno soodločala o zadevah, ki se tičejo kraja. »Brez dvoma bi velik korak naprej r tej smeri dosegli z delegatskim sistemom. Menim, da nima smisla, da odbornik odloča o vsem. Lahko povem, da se vedno bolj pojavljajo zahteve občanov po natančnem informiranju: povsem upravičeno hočejo vedeti, koliko denarja s področja njihove KS priteče v občinski proračun In koliko sredstev iz proračuna se potem vrača. Ker je sam razvoj naše KS tak, da se potrebe po urbanistični ureditvi skokovito povečujejo — komunalne naprave se ne urejajo sproti — smo pred problemom, kje dobiti sredstva za kanalizacijo in za druge komunalne naprave. S samoprispevki se kaj drugega kot prenovitev šole prav gotovo ne bo dalo urediti. Poseben položaj za našo KS pomeni tudi prehod Iz ene v drugo občino; takrat so se prenesla lz logaške v škofjeloško občino tudi nekatera sredstva — družbeno investicijski sklad ln sredstva skupnih rezerv gospodarskih oranim- cij. Nepovezanost med KS in občino se prav tu zelo lepo pokaže. Konkretno je to pri mer družbeno investicijskega sklada, katerega sredstva se dodeljujejo v obliki kredita za posamezne dejavnosti, in o stanju katerega se sploh ne obvešča naše KS, čeprav so ta sredstva prenesena namensko, ker se nanašajo na naše področje. Prav tako škofjeloška občina negira tudi urbanistični načrt za Žiri (Uradni Ust 1 «9 SRS). Ta načrt se pri izdelavi zazidalnega načrta za področje severovzhodno od zadružnega doma ni upošteval. Omenjeni zazidalni načrt ni vseboval ustreznih načrtov cest, kanalizacije, vodovoda, električnega omrežja; to pa je onemogočalo samo izvajanje gradenj.« Precej kritičnih besed je bilo namenjenih tudi gostinstvu in turizmu ter trgovini v kraju. »Že prej omenjena ureditev središča zahteva določene in ves tiči je v trgovinske in gostinske obrate. Glede urejenosti trgovin lahko rečem, da smo v občini na zadnjem mestu. Trgovinska delavnost kljub visoki krmni ri^či prebivalstva — \f*č kot 30 milijonov Izplačanih osebnih do- hodkov v enem letu — ni razvita. Trgovski lokali so večinoma v starih hišah, to pomeni, neustreznih prostorih. V zadnjem času kažejo zanimanje za vlaganje sredstev večja trgovska podjetja, ki še nimajo svojih trgovin v kraju. Seveda pa se predvsem pogovarjamo s podjetji, ki so že zdaj tu, in kolikor so pripravljena investirati sredstva v nekaj novega, M imela prednost. Nič drugače ni z gostinstvom, čeprav možnosti za razvoj turizma so.« Seveda tegob, s katerimi se ubada žirovska KS, še ni konec. Vprašanje Je zlasti, kdo naj opravlja razna komunalna dela. Predstavniki KS bodo poskušali zainteresirati za to eno do žirovskih obrtnih podjetij. »Nič drugega ne zahtevamo kot da se v kraju nekaj uredi, želimo vzpostaviti enakopraven odnos z občino, kajti decentralizacija se ne sn«e ustaviti v občini. Lahko rečem le še to, da so podjetja v kraju na vsak način pripravljena financirati dejavnost v okviru kralovne sVtv nosti,« Je zaključil predsed-nlk sveta KS žiri dini. oec. Franci Pertovt. J. Govekar Avtonomna pokrajina Kosovo svinčena Kosovo — utež na jugoslovanski lestvici razvoja Ko je govor o nerazvitih predelih Jugoslavije in njihovih problemih, se Kosovo vedno oddvaja, ker je jugoslovanska skupnost prišla do spoznanja da nerazvitost te pokrajine pomeni svinčeno utež celotnemu razvoju in da bo jutri še huje, če se razlike v razvitosti ne bodo zmanjšale. Z osmimi zaposlenimi na tisoč prebivalcev, s komaj tretjino poprečnega jugoslovanskega narodnega dohodka na prebivalca, zavzema Kosovo nesporno zadnje mesto na tabeli razvitosti. Če je potrebno navesti tudi primer prednjačenja pred ostalimi, potem je to naravni prirastek prebivalstva, ki .je na prvem mestu v Evropi, odstotek nepismenih in nezaposlenih. Zakaj je Kosovo takšno kot je? Ni na tem mestu prostora za analizo zgodovinskih in socioloških dejstev. Pred 25 leti, ko je bil v Jugoslaviji sprejet prvi petletni načrt, je znašal narodni dohodek na Kosovu 52 odstotkov tedanjega zveznega poprečja. Deset let kasneje se je zmanjšal na 42 odstotkov, čez dvajset let na 36 odstotkov, danes pa znaša narodni dohodek na prebivalca na Kosovu komaj še 31 odstotkov zveznega poprečja. To je vsekakor posledica skromnih investicij, kar pomeni tudi počasnejšo preobrazbo prebivalstva. Nerazvitost prinaša težave tudi v naslednjem. Medtem ko porast prebivalstva zahteva odpiranje vedno več novih delovnih mest, razmere gospodarstva na Kosovu zahtevajo investicijska vlaganja v bazično industrijo, v kateri je vsako delovno mesto izredno drago. Posebno karakteristična je energetika v to je skoncontriran precejšen del sredstev. V preteklih petih letih je vsako novo delovno mesto na Kosovu stalo za 62 odstotkov več kot je zvezno poprečje. Da bi bile težave še večje, so cene glavnih proizvodov kosovske industrije maksimalne. Tu gre za svinec, cink, električno energijo in umetna gnojila. Industrijski obrati navedenih panog so bili zgrajeni s krediti na kratke odplačilne roke in z visokimi obrestnimi merami. Posledica tega je trikrat večja prezadolženost kosovskega gospodarstva v primerjavi z zveznim poprečjem. Ta*.o opisani problemi Avtonomne pokrajine Kosovo nakazujejo poti nadaljnjega razvoja. Osnovni cilj je, da bi dosegli 420 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Za celotno Jugoslavijo je predvideno, da naj bi leta 1975 dosegli 1.000 dolarjev narodnega dohodka. Ambicije Kosova s 420 dolarji bi pomenile, da se pomakne odnos v doseganju zveznega poprečja od sedanjih 31 na 42 odstotkov. Prvo leto planiranega obdobja je mimo, Kosovo pa se ne približuje cilju... Kako vendarle doseči 420 dolarjev? Republike so se sporazumele o Ukrepih za hitrejši razvoj Kosova v primerjavi z ostalimi nerazvitimi območji v Jugoslaviji. Glede na to naj bi bilo v Kosovu do leta 1975 investiranih 14 milijard dinarjev, kar bi bilo trikrat več kot v preteklem petletnem obdobju. Investirali naj bi v glavnem v predelovalno industrijo. Za nova vlaganja v proizvodnjo surovin, za kar pokrajina neposredno ni zainteresirana, pa bi se morali dogovoriti z industrijo v ostalih delih Jugoslavije, ki te surovine potrebuje. Med pomembne investicijske akcije je treba vsekakor prišteti hidrosistem Ibar—Leponac, ki bo odpravil pomanjkanje vode v vzhodnem delu pokrajine. Najprej »Malo Kosovo« Kosovo je komaj prešlo predindustrijsko fazo razvoja. Vendar bo leta 1975, ko bi se pokrajina do neke mere sporedila z bolj razvitimi predeli države, na Kosovu živelo še vedno 55 odstotkov kmečkega prebivalstva. Doslej" največji gospodarski uspeh pokrajine je nedvomno izkoriščanje lignita, svinca in cinka — glavnih kosovskih surovin. S tem so položeni temelji predelovalni industriji. To pa še ne pomeni, da bi se lahko že doslej bistveno spremenila socialna struktura prebivalstva, saj je od milijona 200 tisoč prebivalcev pokrajine zaposlenih komaj 70 tisoč ljudi. Mctalurško-kcmični kombinat »Trepča« je sicer pomemben za industrializacijo pokrajine, toda ta kombinat stagnira. V preteklih letih so nekoliko modernizirali posamezne rudnike. Kombinat »Trepča«, ki ima vsega 20 obratov v Srbiji in v Crni gori, zaposluje 12 tisoč delavcev. Drugi pomembnejši dosežek je rudarsko-cnergetsko-ke-mični kombinat »Kosovo« v Obiliču pri Prištini, ki uporablja velikanske zaloge lignita za proizvodnjo električne energije, industrijskega plina in oglja, kmalu pa bodo začeli proizvajati tudi azotna gnojila. Ko bo zgrajena peta termoelektrarna z zmogljivostjo 200 megavatov, bo zaključen tako imenovani kompleks »Malo Kosovo« in na vrsto pride »Veliko Kosovo«. Od Obilica do Skopja je speljan plinovod, gradijo pa ga tudi proti Kosovski Mitro-vici, v načrtu pa je še plinovod proti Nišu. V nerazviti občini Glogovac bodo v treh letih zgradili topilnico niklja. Rezerve te rude računajo na 24 milijonov ton, ponuja pa se površinski odkop. Prva tekstilna tovarna na Kosovu je bombažna predilnica v Prištini, ki surovine izključno uvaža, svoje izdelke pa izvaža, pri čemer pa nave- zuje stike tudi z domačimi potrošniki bombažnega prediva. Omeniti je še vredno industrijo sintetičnih vlaken v Prizrenu, ki je imela precejšnje težave, ko pa se je preusmerila na proizvodnjo poliestra, so se razmere močno izboljšale. Človeški vidik industrijskega prilagajanja Uvajanje industrije na tako zaostalem območju kot je Kosovo je po pravilu izredno dolgotrajno tudi v takšnih tovarnah, ki so vključene v podobne industrijske gigante kot je »Crvena zastava« ali niška Elektronska industrija. Karakterističen je primer pečke tovarne avtomobilskih delov, v kateri so morali uvesti prisilno upravo, da bi proizvodnja normalno stekla. To je tovarna, ki izdeluje sedeže in zadnje obloge za fiat 1300 in 125 PZ. V tovarni se postopoma usmerjajo tudi na izdelovanje delov za tovornjake znamke fiat in OM. Najprej odziv v Srbiji Kar zadeva sodelovanje večjih jugoslovanskih tovarn z gospodarstvom Kosova, je potrebno poudariti, da je bil prvi odziv v tovarnah ožjega območja Srbije. Elektronska industrija Niš ima že nekaj let obrat v Uroševcu, gradijo pa manjšo tovarno cleklio-motorjev in likalnikov. Sme-derevska železarna gradi v Urosevcu tovarno šivnih jeklenih cevi, medtem ko ima beograjski »Intereksport« v Prištini tovarno zidnih tapet. »Prva petletka« iz Trstenika je že pred sedmimi leti odstopila proizvodnjo hidravličnih amortizerjev Prjštini. Tovarna se dobro razvija in sodeluje tudi z velenjskim »Gorenjem«. Čeprav so vse omenjene tovarne grajene v glavnem s sredstvi Avtonomne pokrajine Kosovo, je pomenilo vključevanje v dobro razvite delovne organizacije hitrejše osvajanje tehnologije in organizacije dela. To je vsekakor pomoč Kosovu, pričakovati pa je, da bo v bodoče vse večji priliv kapitala v to pokrajino. Računajo predvsem na partnerje za svinec, cink, nikelj in električno energijo. Kosovo razpolaga tudi z dvema centroma za razvoz zimskega turizma. To je na Šari in na Proklctijah. Ob vsem tem bi moralo kosovsko gospodarstvo letno povečevati produktivnost dela na 8 do 9 odstotkov letno, da bi stopili v korak z ostalimi in da bi dosegli tistih, danes še nedosegljivih 420 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. TEODOR BRUDAR Počasnejši razvoj Zdaj so na voljo zbrani podatki o narodnem dohodku na prebivalce P° občinah za leto 1970. Podatki so vsekakor zanimivi, saj je narodni dohodek eden od meril, po katerih štejemo občine v razvit* in manj razvite. Ne na* zadnje pa primerjava rasti narodnega dohodka V določenem obdobju pokaže napredek posamezne občine. Za nas so verjetno najzanimivejši podatki o narodnem dohodku v gorenjskih občinah. Po višini narodnega dohodka so gorenjske občine v zgornji polovici med šestdesetimi slovenskimi občinami. Vse gorenjske c^člne razen kamniške so tudi nad slovenskim poprečjem 13.396 novih din narodnega dohodka na prebivalca. Čeprav so gorenjske občine med prvimi dvajsetimi slovenskimi občinami po narodnem dohodku, in da ta vsekakor ni nizek, pa ne moremo biti zadovoljni z rastjo narodnega dohodka. V zadnjih letih občine s staro industrijo, med njimi so gorenjske ter morda še Celje in Maribor, občutno zaostajajo za rastjo ostalih občin. Prav občine kot so Kamnik, Domžale, Tržič, Kranj in Jesenice imajo najmanjšo porast narodnega dohodka v zadnjih desetih letih. Vse kaže, da je gospodarski razvoj prehud za tako zastarelo industrijo kot jo imajo prav gorenjske občine. Medtem ko se je V zadnjih desetih letih slovenski narodni dohodek povečal za 310 odstotkov (realno sicer za 75 odstotkov, ostalo odpade na dviganje cen oziroma zmanjšanje vrednosti denarja), pa se je dohodek v gorenjskih občinah dvigal mnogo počasneje — za okoli 180 odstotkov. V razvoju, ki se kaže v narodnem dohodku, pa Je gorenjske občine pustila precej za seboj škofjeloška občina, hitreje kot v ostalih gorenjskih občinah pa narašča narodni dohodek tudi v kamniški občini. *#6 ljubljanska banka »Žirovci so je uprli sovražniku« odreda civilne zaščite na Jesenicah si je ogledalo tudi veliko občanov. — Foto: D. S. Vaja civilne zaščite Jeseniško gledališče v plamenih Prejšnji teden, v lepem popoldnevu, so sovražna letala Preletela Jesenice in odvrgla vcč bomb: gorela je osnovna &ola Prežihov Voranc, del a&lameracije v Železarni Je-**)fce( stavba gledališča Tone r^ar in nekateri drugi ob-JekU in poslopja. V času zračnega napada na aglome-rac'ji ni bilo delavcev, na Osnovni šoli Prežihov Voranc Pa so štirje učenci dobili hude telesne poškodbe, pa tudi °° stavbi gledališča je bilo nekaj ranjenih, a ^o je na gasilskem domu lila «-zarne na Senožetih zalu- «*}* sirena in pozvala vse pre-^alce Jesenic in okolice, da , nastopilo izjemno stanje ^r so vn •j/m klala bon-^rdirala Jesenice, so se 'ta-J začeli pred gasilnim do-m zbirati pripadniki od- **4a civilne zaščite Železarne punice, protiletalske in par-:;Za'!ske čete Železarne J -j|;Ce- Kar najhitreje so orga-akcijo in hiteli zava-°V:>ti železarno Jesenice j^d ponovnimi bombnimi ^aPadi in gasiti požar ter j^prečevati, da bi mesto res-opozorila nevarnost voj-J'1 strupov in žarčenje atorn-kj? bombe. • lili- dtcm ko so gasilci z ve-sk:rrki curki gasili poslopja, ? Po mestnih ulicah zavijale jj^'-ne rešilnih avtomobilov. j.^°|iletalske enote so na oko- *kih hribih obstreljevale j,°Vra/.na letala in budno pa-j.1 e- da jih ne bi presenetila °va sovražna letala. Parti- zanske enote pa so trdno za-stražiJe vse vhode v železarno. VAJA JE USPELA S tako sestavljeno vajo odreda civilne zaščite Železarne Jesenice, ki so jo prikazali prejšnji teden, so pripadniki teh enot želeli dokazati, da so sredstva, ki so namenjena za obrambo in zaščito, koristno izkoriščena, obenem pa so hoteli preizkusiti svoje znanje in pripravljenost ter uporabnost opreme. Pred leti so imeli na Jesenicah podobne akcije, vemlar je bila zadnja po številu udeležencev in po svojem obsegu največja. Trajala je dobri dve uri, v njej pa je sodelovalo okoli 300 pripadnikov enot _ civilne zaščite. Ob koncu vaje so se zbrali pripadniki civilne zaščite in gostje pred gasilnim domom. Najprej jim je spregovoril namestnik direktorja Železarne [nž. Ivo Ar/..-! i v'k, akcijo pa je z nekaj besedami ocenil tudi komandant jeseniško bohinjskega odreda podpolkovnik Slavko Staroverski, ki je dejal: •ŠCak Železarne Jesenice za splošni ljudski odpor in vsi pripadniki enot so v izvedbo akcije vložili precej truda in napora ter osebne odgovornosti, zato je akcija tudi lepo uspela. Poudariti moram, da je akcija tekla od samega začetka po načrtu, brez velikih zastojev in da so od tre- nutka pripravljenosti prav vsi opravili svoje naloge. Sam smisel vaje je bil v tem, da se učimo in pripravimo, da ne bi bili v primeru resnične nevarnosti nepripravljeni. Protfletalska enota Je v času sovražnega poleta opravila svojo nalogo, prav tako zaščitna enota Železarne, ki je takoj zavarovala objekte v Železarni Jersnice. Pohvaliti Jc treba drlo ekip prve pomoči, H ii: Uuh cel, okJf za reševanje in vseh drugih, ki so se vključili v akcijo. Med vajo je bilo nekaj na-p ik, toda vaje so zaradi te \ da se kaj naučimo in tla ugotovimo, kje grešimo. Vsekakor pa je vaja dobro uspela, kar dokazuje, da bi ob resničnem napadu ne bi bili nepripravljeni in da bi se sovražniku upirali organizirano in načrtno.« D. S. V petek popoldne je bila na področju krajevne skupnosti Žiri izvedena velika mobilizacijska vaja civilnega sektorja, partizanskim enot, enot civilne zaščite, delovnih organizacij in drugih dejavnikov spletnega ljudskega odpora. Stenje pripravljenosti je bilo razglašeno točno ob 13. uri. Že nekaj minut kasneje so prvi kurirji pohiteli s po/ivi v vse smeri. Vse delovne organizacije so prešle na proizvodnjo po vojnem načrtu in začele izvajati naloge, ki so predvidene po načrtu prehoda v vojna stanje. Kmalu so bile pobrisat tudi zaloge prioritetnih živilskih artiklov, krajevna skupnost iin odbor za splošni ljudski odpor pa sta imela nalogo te prehrambene artikli zaščititi in jih umakniti na varnejše kraje. Prvi trenutki »vojnega« stanja so dokazali, da so bile na vajo še posebno dobro pripravljene vse politične organizacije SZDL, ZK, ZB in NOV ter delovne in druge organizacije, ki so bile odgovorne za posredovanje informacij in preprečevanje sovražne propagande. Večje število lepakov s po/.ivi na upor je preplavilo Žiri že prvo uro, ob pol dveh pa je izšla tudi prva številka Glasila odpora Do konca vaje je zagledalo dan pet številk biltena, poleg tega pa še sovražni lepak, ki je bil takoj v celoti zaplenjen. Zdravstvena postaja, ki je bila odgovorna za prvo pomoč ponesrečenemu prebi-valstvU, je bila prav tako aktivirana Že v prvih trenul kih razglasa nevarnosti. Tudi veterinarska služba je ra-čela z nadzorom živil živalskega izvora in nuđenjem strokovne pomoči kmetijski zadrugi in kmetijskim gospodinjstvom glede zaščite živine in živil. Pa osnovna šola? Ta je nadaljevala z delom v okviru učnega načita, ki je bil prilagojen vojnim razmeram. /O ljubljanska banka Takoj po končanem alarmu so Foto: J. Govekar v akcijo stopili reševalci. — Namen vaje partizanskih enot je bil preveriti organizacijo in delovanje kurirske službe pri krajevni skupnosti Žiri, tutrosi javljanja vsega rezervnega sestava na zbornih mestih, zavarovanje teh enot na zbirališčih, čas trajanja dekonzervaci je orožja, formiranje enot, zdravstvena stanje in telesno kondicijo rezervnega sestava, znanje rezervnih starešin komande bataljona in čete ter izvedba taktične naloge. Pehotna četa partizanskega odreda je imela nalogo napasti in likvidirati sovražnikovo di\vi zantako skupino. Nedvomno jc vaja dobro uspela: le zlasti je treba omeniti majhno število odsotnih — pa le ti so bili upravičeno, in zelo hitro javljanje na zbirnih mestih. Takoj po razglasitvi »izrednega« stanja so bili aktivirani tudi vsi štabi in enote civilne zaščite v delovnih organizacijah ter krajevni skupnosti. Enotam civilne zaščite so se priključili še pripadniki prostovoljnih gasilskih društev. Aktivizacija enot civilne zaščite in gasilskih enot je bila končana še pred predvidenim časom. Točno ob 16. uri so službe alarmiranja dale alarmni znak za letalski napad. Delo v tovarnah se je ustavilo, prav tako pouk na šoli: ljudje so odhiteli v kleti in zaklonišča. Točno čez petna ist minut je sirena naznanila konec alarma V letalskem napadu naj bi bila porušena in zažgana nekatera poslopja — tovarna Alpina. obi it Kladivarja na žagi in stavbe v okolici prodajalne Alp a, v ruševinah pa naj bi bilo mrtvih in poškodovanih tudi več oseb. Zato so takoj atO» - pili v akcijo reševalci in' gasilci V dobre pol ure so reševalci odpeljali ob zavijanju siren rešilnega avtomobila prav vse »ranjence«, gasilci pa so tudi pogasili »požar«. Reševanje je bilo v celoti končano uro po začetku alarma. Po končani vaji so sc vse enote zbrale v dvorani kina Svobode Žiri, kjer je bil prikazan film o krajevni skupnosti v splošnem ljudskem odporu. Izvršni odbor občinske skupščine, ki je b:4 DO krajevnem uradu Žiri jO doslej največjo mobilizacijsko vajo v občini ugodno ocenil. Vse službe so delovale odlično. Prebivalstvo ie v vaj; aktivno sodelovalo, kar pove že podatek, da se je več mladincev prostovoljno odzvalo in javilo za pomoč enotam splošnega ljudskega odpora. Seveda pa bo natančnejša analiza prav gotovo pokazala še katero šibko točko, ki pa se bo prav gotovo prihodnjič z lahkoto odpravila. J. Govekar KRANJSKI AKTIV MLADIH NOVINARJEV Akcija » Novinar M « V Kranju že nekaj časa deluje aktiv mladih novinarjev. Do sedaj smo objavil! svoje članke posamezno. Na predlog odgovornega urednika Glasa Albina Učakarja smo sklenili, da bomo urejali svojo stran v Glasu. Ustanovni sestanek aktiva mladih novinarjev smo imeli 28. februarja 1972. V začetku nas je bilo 62, sedaj pa nas je približno 40. Vodi nas Edi Resman. Sestajamo se vsak petek. Pogovarjamo se o našem delu, zbiramo članke, si izmenjavamo ideje . .. Povabili smo tudi nekaj znanih novinarjev, ki so nam pripovedovali o zvrsteh pisanja. Z namestnikom sekretarja ZK v Kranju Štefanom Horvatom smo imeli tiskovno konferenco o problemih v Kranju in o organizaciji ZK. Izvedli smo tudi več anket med prebivalci (npr.: kaj bi storili, če bi bili predsednik kranjske občine?). Akcija naj bi seznanila ljudi z delom in problemi mladine, opozorila na nepravilnosti v našem življenju. Naši prispevki naj bi prodrli nr strani lokalnih časopisov in jim dali svežino. Kopije vseli člankov pošiljamo na Center za obveščanje in propagando v Ljubljano, kjer deluje posebna žirija. Vodi jo Milja Gorjup. Vsi naši prispevki so ocenjeni. Avtorji najboljših bodo po končani akciji dobili izkaznico »Novinar M«, ki jo bo podelilo društvo novinarjev Slovenije. Danes objavljamo prvo stran, ki smo jo uredili sami. želimo, da bi jo prebralo čimveč ljudi, ker bi le tako dosegli svoj namen. U Jana Urbas prebiti v svetlejši svet Pogovor z avtorjem pesniških zbirk Bregovi ulice, Ravnina in Mapa 1 Mladinski dom-nujni del našega vsakdana Beseda dom večini izmed nas še veliko pomeni. Dom je kraj, kamor se zmeraj znova lahko vračamo, kraj čisto posebne svobode in, če je mogoče, tudi prostor, v katerem smo skupaj s svojimi prijatelji. Seveda je dom tudi še kaj drugega, a na to zdaj ni potrebno misliti. Gotovo ni naključje, da bi mladi v Kranju radi imeli svoj mladinski dom, stavbo torej, v kateri bi živeli del svojega prostega časa tako kot bi radi. Pa ne moremo. V našem mestu se mladi srečujemo zelo neorganizirano — na plesih, v gostinskih lokalih, ob maloštevilnih kulturnih prireditvah in družbenih akcijah. To so seveda dogajanja, ki zajamejo le manjši del nas vseh, ki hodimo v šole ali smo že v službi. Da se pri tem družimo predvsem v okvirih družbenih slojev, pa je še huje. Prosti čas, ki bi ga mladi, ob nenehnem stiku s starejšimi, preživeli v mladinskem domu, si predstavljam kot podaljšek posebnih delovnih interesov, zadovoljevanje raznih konjičkov in pa predvsem prepotrebno srečevanje mladih delavcev, študentov, dijakov: vseh, ki bi se našli v soustvarjalnem družbenem delu, v prijateljskem pogovoru, pa tudi v spro-ščujoči zabavi. Dobro se zavedam, da bomo mladinskemu domu morali pomagati zrasti vsi. Ko sem pred kratkim anketirala nekaj kranjskih občanov, starih od deset do sedemdeset let, ni niti eden nasprotoval gradnji mladinskega doma, ki bi na tak ali drugačen način zapolnil nastajajočo praznoto. Ko sem jih povprašala, kako bi zbrali potreben denar, so bili mlajši predvsem za samoprispevek, starejši pa bolj za prostovoljno delo mladincev samih. Nekateri so predlagali tudi zbiralno akcijo, kakršna že obstaja npr. za gradnjo onkološkega inštituta ali za osnovno šolo v Cerknem. Peter Ogrizek, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL, je bil najbolj določen in je predlagal družbeni dogovor med občani, občinsko skupščino, temeljno izobraževalno skupnostjo, gospodarstveniki in krajevnimi skupnostmi, saj bi bil mladinski dom enakovreden člen v dogajanju kulture, vzgoje in izobraževanja v naši občini. Za strokovnjake iz delovnih organizacij, ki bi jih potrebovali pri gradnji doma, bi moral biti zagotovljen izredni plačani dopust. Dobre volje je torej kar dovolj, zato kličem vsem, ki jim ni vseeno: veselo na delo! Alenka Božič Zaradi polemike, ki je nastala po objavi cikla CRE-INA CITICAE Franceta Pi-bernika v Snovanjih, literarni rubriki Glasa — rubrika je izšla ob Prešernovem rojstnem dnevu — sva se odločili, da o njem in njegovem delu izveva kaj več. Obiskali sva ga in odgovoril nama je na nekaj vprašanj. — Kdaj ste začeli pisati? Začetki mojega pisanja segajo v leto 1944. Če odšfc-jem splošno nagnjenje do pisanja, moram reči, da je moja prva pesem nastala v prav nenavadnih okoliščinah, saj takrat nisem poznal nikakršne poezije, nobenega pesnika. Zato utegne biti zanimivo to, da je prvo pesem v meni sprožil ritem neke angleške pesmi, ki so jo na kamniški šoli med odmorom recitirali trije moji takratni sošolci. Literarno obzorje se mi je začelo odpirati šele s prihodom na kranjsko gimnazijo poleti 1945, vendar do mature nisem objavil nobene pesmi, čeprav sem od sedme šole naprej veliko pisal. Pa tudi kasneje so bila uredništva revij zame zaprta. — Ali je kdo izmed znanih pesnikov občutneje vplival na vaše delo? Rekel sem že, da pred prihodom v Kranj nisem poznal ne pesnikov ne poezije, med prvimi pa sem vsekakor prebiral Prešerna, blizu mi je bila Murnova pesem, največ pa sem se v gimnazijskih letih ukvarjal s Kosovelom in Balantičem. Med študijem v Ljubljani sta me pritegnila zgodnji Seliškar in Kocbek, izmed tujih avtorjev pa najprej Jesenin, nato Brecht, kar bi vse veljalo za čas prve zbirke. Za nadaljnji premik je bilo odločilno srečanje z Eliotom in Ungarettijem, njima pa bi lahko dodal še Dvlana Thomasa.* — Kako je prišlo do izida vaše prve zbirke? % V petdesetih letih so bile zbirke na Slovenskem kaj redek pojav. Moja zbirka je izšla zgolj zaradi srečnega naključja. Pri -koprski založbi Lipa sem se pojavili v tre-^ nutku, ko tam ni bilo nobc-ncrra izrazitega rokopisa, ne smem pa pozabiti svojih prijateljev v založniškem svetu. Se vedno pa se zgrozim, kadar pomislim, da je bila zbirka 1960 podvržema cenzurnim posegom zaradi nekaterih poudarjenih socialnih problemov. -t- V vaših zbirkah je sorazmerno malo ljubezenske poezije? Moram reči, da sem napisal veliko ljubezenskih pesmi, zlasti v zgodnji dobi, toda, da ni šla v javnost v večji meri, je razlog v takratnih razmerah, ki so v splošnem omejevale sleherno zelo osebno poezijo, torej tudi ljubezensko. Sicer pa je teh pesmi v zbirki Bregovi ulice dovolj, kasneje pa so prišla v ospredje druga osebna področja in prevladala. — Zdi se mi, da vam v prvi zbirki manjka samozavesti? Gotovo, da je v prvi zbirki več vprašljivih mest, toda ne bi mogel reči, da bi šlo za samozavest. Moja takratna poezija jc izraz mojega socialnega statusa. Pripadali smo kmečkemu sloju, ki je bil domala obsojen in tista leta so bila na podeželju res temačna, brezizhodna. Doživljal sem najbolj trpke trenutke na očetovi kmetiji, kako naj bi pisal drugačno poezijo, kot sem jo. Občutje tistih dni odseva v temnih tonih in trzajočem izpovednem načinu, samo izjemoma sem se dvignil nad depresijo, ki je zajela tudi moj notranji svet, recimo v pesmi Moja pokrajina. Tega stanja sem se v celoti zavedal, pa sem se zato bolj želel prebiti v svetlejši svet. Ta proces izkazuje druga zbirka Ravnina, iz katere je razvidno, da »se je moj notranji svet umiril in da sem se v njem naselil kot soustvarjalec. Manj opazna satirična primes je najbrž daljni odmev nekdanjega. Sicer pa je v vsaki zbirki toliko sestavin, da jih ni mogoče zajeti v takemle splošnem pregledu. — Kaj pa Prešeren? Prešeren je bil prvi pesnik v mojem literarnem obzorju, toda mimo splošnih spoznanj njegova poezija ni pustila sledov, pač pa mi Prešeren slej ko prej pomeni veliko kot človek, ki se je sam spopadal s svetom in v boju izgorel. Vse drugače Jc / Jenkom. V njegovih Obra* zih najdem še vedno mnogO ustvarjalnih pobud. — V zadnjem času op3* žamo veliko novih pesnišk'" imen. Kaj mislite o kvalitet« njihove poezije? Slovenska sodobna poezij* postaja \cdno bolj nepre-gledna. Dandanašnje tisk* nje poezije ni več kriterij« tudi kritika ne mara VOi nekdanje vloge razsodnikov, veliko pa bi napravil tisti, ki bi ugotovil, koliko je v tej naši poeziji najbolj pre* prostih ponaredkov ali zgolj modnega žongliranja. Žal tudi avantgarda ni vedno kvaliteta, kajti eno je pojav, drugo pa ustvarjalni prispevek. Predvsem pa bi bilo treba postaviti ločnico med poezijo in nepoezijo. — Pa drugi sodobni s-0* venski avtorji? Najbolj spremljam Daneta, Zajca, njegova poezija predstavlja najglobljo resnico mojega časa. Tvegal je več kot drugi in bil je sam. Pomemben je nadalje Gregor Strniša zaradi koncepta, ki ga je izpeljal kljub izrednemu pritisku in popularnosti neodaistov. Uspelo mU je obdržati klasično pesniško normo in jo izpopolniti s problemi naše dobe. Žal pa o njem vemo premalo. — Kako povezujete poklic pedagoga .s književnim delom? Moj poklic je služba, eksistenca. To je dejstvo, ne problem. Težko pa je uskla-jati predpisan učni načrt Z lastnimi idejami, ki neprestano vstopajo v moj duhovni svet. — Pa vaši načrti? Delam sorazmerno počasi, hkrati pa se ukvarjam še Z literarno publicistiko, zato se gradivo za novo zbirko nabira zlagoma. Ni razlogov, da bi hitel ali se celo prehiteval. Pesniško ustvarjanje je moja največja osebna svoboda, v njej pa je zajeta tudi moja največja obveznost, kar sem jih kdajkoli sprejel. Metka Vovk Svetlana Nonne Mlaji za praznik dela Že dolgo ni bilo v Mavčičah tako slovesnega praznovanja 1. maja kot letos. Mladinci so skupno z učenci osnovne šole pripravili proslavo. Nekaj dni pred prazniki pa so pred kulturnim domom postavili dva vitka mlaja, ki sta dajala vasi praznično podobo ves mesec maj. Priredili so več športnih tekmovanj in izletov v kraje, znane iz NOB. Skupaj z organizacijo ZB so mladinci organizirali na praznik dela ples, ves izkupiček pa so namenili organizaciji ZB. ». Franc Toni (Sa-si. MAJA 1972 GLAS * 11. STR \M ;5^RA2STAVA KRANJ — ŽELEZNA KAPLA - V okviru občinske komisije za mednarodno |^*°"mnje je Foto kino klub Janez Puhar Iz Kranja s sodelovanjem fotoamaterjev turistički** društva Đie Naturfreunđe iz Železne Kaple v avli občinske skupščine pripravil fotoraz-**• Razstava je že šesta po vrsti. Odprli so jo v soboto ln bo odprta do jutri. Otvoritve ž v« se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v LJubljani dr. Hcinrich Rlcsenfeld. — * — Foto: F. Perdan tekmovanje Naš klub 72 končano -Juh^ ne^aJ dnevi je bila v movanj poljani sklepna slovesnost kovanja Naš klub 72. Tek- e se je začelo letos januarja. Sodelovalo je prek 80 mladinskih klubov iz vse — Ženski pevski zbor Jesenice, ki ga vodi pro-Skoberne, se že pripravlja na tekmovanje radij-$0(j Paskih zborov, razen tega pa tudi na tekmovanje in bo 5 varue na kulturnem tednu v Šentvidu pri Stični, kjer EjtJ °delovalo okoli 40 kvalitetnih pevskih zborov iz vse Slove-Rta nadaljnjem delu, zlasti moškega in mešanega pevskega V^r a* Pa bodo kmalu spregovorili na eni prihodnjih sej avnega odbora pevskega zbora Jesenice. D. S. Slovenije. Vključilo se je tudi 5 gorenjskih klubov, in sicer Kokrica, Hrastje, Vodovodni stolp, Trboje in Šenčur. Med najboljše sta se uvrstila tudi Vodovodni stolp, ki jc zasedel 4. mesto in klub iz Hrastja, ki je osvojil 7. mesto. Klubi so se pomerili v organiziranju izobraževanja in poučnih predavanj, prirejanju kulturnih prireditev in športu. -lb l^etnih prostorih Prešernove hiše Kranj te dni razstavlja svoja dela (ciklus grafik in gra-slikar — domačin Štefan Simonič. Dogodek sodi v okvir eksperimentalnih pri-*lq ^ "kovnih stvaritev umetnikov z Gorenjske, pa tudi s širšega območja Slovenije. Povemo ' da so s Simoničevo zbirko temu arhitektonsko izredno zanimivemu paviljonu spet »pri-pravic o« do živih, originalnih razstav. Doslej je bil namreč namenjen zgolj reprodukci- Joža Bertoncelj iz Krope razstavlja v Radovljici V dvorani radovljiške graščine je bila v petek, 2,6. maja, ob 20. uri otvoritev razstave del mojstra umetnostnega kovaštva — Joža Bertonclja. Razstava bo odprta do 7. junija, vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. manj pomembnim kulturnim demonstracijam. <-ig) —- Foto: F Perdan Ob otvoritvi je bil, kot je v Radovljici že v navadi, tudi koncert. S svojim prvim tovrstnim koncertom sta se predstavila mlada glasbenika iz Ljubljane violinist Tomaž Lorenz, član našega kvalitetnega Tria Lorenz, ki si je že zanesljivo utrl pot tudi v svetu, in violinist Primož Soban, ki ga ljubitelji resne glasbe poznajo predvsem kot člana Scholc Laba-censis, zanimivega in ambicioznega ansambla za staro glasbo, ki se je radovljiškemu občinstvu predstavil že dvakrat. Izvajala sta skladbe za violino in kitaro mojstrov: Vi-valdija (1680—1743), Filippa Gragnanija (1767— ?), Nico-la Paganinija (1782—1840), modernega skladatelja Rudolfa Keltcrborna in Jacgue-sa lberta (1890—1962). Kon-certanta sta zanimiv, privlačen in skrbno izbran program izvajala z velikim znanjem in izrednim mladostnim zanosom, ki je hvaležne poslušalec še posebej navdušil. Prav s petkovo prireditvijo j c Delavska univerza praznovala tako že majhen jubilej, saj je bila pred tremi leti otvoritev skrornnegi razstaviščnega prostora, kjer je ob razstavi reprodukcij srednjeveških in renesančnih risb nastopil ansambel Schola Labacensis. Publika, ki je skoraj napolnila prostor, si je z zanimanjem ogledala razstavo in sledila kratki oznaki mojstrovega ustvarjanja. Mojster Joža Bertoncelj iz Krope upravičeno nosi ime prvega mojstra umetnega kovaštva pri nas. Njegov material je železo, saj je kot Kropar zrasel s tradicijo obdelovanja železa. Razstavljena dela so plod mojstrovih zadnjih treh let in nam dokazujejo njegovo izredno delavnost in bogastvo idej, ki jih uresničuje v neposredenem snovanju v žarečem železu. Kovane mreže in masivni svečniki so brez dvoma najkvalitetnejši. V njih najjasneje občutimo zlitost mojstrove klene narave s trdo kovino, ki pod njegovimi rokami postaja voljna in se spreminja v estetsko oblikovan predmet porabne umetnosti, ki ni nikoli preobložen, ki vedno ohranja ravnovesje med naravo železa in njegovo obdelavo. V nasprotju z eleganco kovanih mrež učinkujejo njegove plastike rustikalno in odkrivajo mojstrovo uporno sainorastništvo, ki je vsebinsko najizrazitejše v figurah živali in človeka, medtem ko maske os lajajo bolj ali manj dekorativne. Bertoncljevo delo nam odkriva staro resnico, da umetnika ne rodi šola. Brc/, dvoma šola širi obzorje in seznanja z materiali in tehnikami, vodi in usmerja človeka na poti iskanja lastnega izraza, toda umetnosti naučiti ga šola nc more. Umetnik živi ali ne živi v človeku — tistem, ki mu jc usoda naklonila šolanje in tistim, ki te možnosti ni imci. O Jožu Bcrtonclju upamo trditi, da živi v njem tista iskra, ki ji pravimo umetnost. Izšolal pa se je predvsem sam, ob vztrajnem delu, nenehnem preizkušanju oblikovahiih možnosti železa in vztrajnem opazovanju narave. Ker je skorajda pokopal upanje, da bi kmalu kdo nadaljeval njegovo pot umetniškega iskanja v obdeio.a-nju železa, povezanega s pravim težaškim delom, si je v zadnjim letih postavil v svojem domu svoj lastni muzej, v katerem hrani svoja dela, ki bodo tudi kasnejšim generacijam pričala O kroparskem mojstru kovača. V dvorani radovljiške graščine se mojster predstavlja že drugič. S svojo prvo razstavo se je uvrstil med Prešernove nagrajence gorenjskih občin M. Avguš in Vaše sanje -lasten dom Sanjajte konkretno svetuje karavana Posebna izdaja poroča kje, kaj in kako lahko zidate v vseh 60 občimah Slovenije Dobite jo pri vašem prod 'alcu časopisov. Aprilsko sporočilo 194* Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Scrben) »Duce Je prečita! Hitlerjev govor ln se o njem zelo pohvalno izrazil « pravi Ciano v svojem Dnevniku (str. 111). »Zdi se mu, da je zelo spretno sestavljen in prikladen za spremembo mednarodnega položaja ... Toda, kaj nudi Hitler razen lepih besed ... Vojna ni danes zaključena, celo nasprotno: VOJNA SE BO ŠELE PRIČELA ...« In naslednji dan o prvih komentarjih na Hitlerjev govor: »Čeprav so negativni, ne najdem v njih ostrine... Sam poljski ambasador, čeprav je danes zjutraj mimogrede prisegal na svojo nepopustljivost — tako se mi zdi — ne odbija vnaprej razgovora o nemških predlogih (Ciano str. 111).« DALADIERJEV ODGOVOR Minili so štirje dnevi, preden je 10. oktobra francoski ministrski predsednik Daladier odgovoril v francoskem radiu na Hitlerjev govor. 2e v začetku jc po slavospevu o nepremagljivi francoski vojski poudaril, da 'Velika Britanija in Francija obvladata svetovna morja': »Zgodovina pa uči, da je zmagovalec vselej ta, kdor vlada na svetovnih morjih!« Tako je poudaril Daladier, potem pa 'zanikal nemško propagando, da Anglija pomaga Franciji samo s svojim vojnim brodovjem': »To je res, vendar poleg tega pošilja z vso naglico v Francijo tudi krepke mladeniče in svoj močni vojaški material.« Še preden pa je nadaljeval z odgovorom Hitlerju, jc spregovoril nekaj stavkov tudi 'O UKREPIH VLADE PROTI KOMUNISTOM, Dejal je, da so te mere naperjene proti njim, čeprav so bili svojčas v Franciji prvi, ki so se hoteli vojskovati proti Hitlerju. »Čim pa so se ruski boljševik! sporazumeli z nacisti in si z njimi razdelili Poljsko, že se komunisti prizadevajo za sklenitev izdajalskega miru, ki ga propagirajo in protizakonito demonstrirajo.« Te 'protizakonite' demonstracije so bile v resnici proti vladni prepovedi Komunistične partije Francije in prepovedi komunističnega tiska, ki je vendar osnovno sredstvo vsake propagande, torej tudi take, ki jo je komunistom podtikal Daladier in ves antikomunistični tabor na Zahodu. Komunistični listi pa niso smeli izhajati. Človek, ki je priznal Franca in njegov režim in ki je v tem času poostril stražo v internacijskih taboriščih nad borci mednarodnih španskih brigad, bi rad vzel komunistom zastavo antifašizma, v katerem niso bili manj dosledni kakor jugoslovanski komunisti, čeprav je treba priznati, da je pri nekaterih komunistih sporazum, oziroma nenapadalna pogodba med ZSSR in Nemčijo povzročila zmedo, ki pa je bila samo trenutna, ker se je proti pojavom te zmede takoj angažirala Komunistična intemacionala in poudarjala, da so komunisti bili, so in ostanejo tako protilmperia-llsti kakor tudi antifašisti In da jc taka bila in ostala tudi Sovjetska zveza (AdG 4271 B, 4307 B). Naj omenim mimogrede, da so na dan Dala-dierovega govora v Parizu aretirali 26 komunističnih poslancev na podlagi uredbe o razpustu KPF z dne 26. septembra in širjenja 'propagande III. Internacionale' (AdG 4272 C), to se pravi prej omenjenih stališč Kominterne do vojskujočih se držav. Kominterna je obsojala obojni imperializem: angleškega in francoskega zato, ker si nista pustila iztrgati nadvlade nad Evropo, nemški nacistični imperializem pa zato, ker si je nadvlado nad Evropo že pridobil in je skušal z vojno še razširiti. Daladier je sicer govoril: »Niti Anglija niti Francija nista stopili v boj, da bi vodili nekakšno ideološko križarsko vojno ali zaradi zavojevanja (novih ozemelj). Bili sta prisiljeni stopiti v boj, ker jima je Nemčija hotela vsiliti svojo nadvlado nad Evropo (AdG 4271 B).« Ti stavki sicer zvenijo 'neimperialistično', ker ne povedo, da sta si Anglija in Francija prisvojili imperialistično nadvlado nad Evropo z versajsko pogodbo po prvi svetovni vojni in da sta to nadvlado s sedanjo vojno hoteli tudi obdržati. Zato jima sedaj ni bilo treba zavojevati novih ozemelj, marveč samo premagati Hitlerjevo Nemčijo, ki ju je hotela s svojim imperializmom izriniti z njunih imperialističnih pozicij. »Kdo bi še verjel, da je (Hitlerju) šlo za Gdansk In koridor ali za usodo nemških manjšin? Nemčija Je mnogo bclj dala še en dokaz, da si je Poljsko hotela zavojevati z zvijačo na miren način, a ker tako ni šlo, se jc zatekla k sili in Jo zavojevala 'z ognjem in mečem'. Za Avstrijo jc prišla na vrsto Češkoslovaška, za češkoslovaško Poljska. To so bile samo etape na poti, ki naj bi končno pripeljali tudi Francijo in Evropo v najtežje hlapčevstvo. Prav gotovo vem, da se govori danes o miru, o nemškem miru, o miru, ki naj bi bodisi z zvijačo ali silo potrdil sedanja osvojitve in obenem na noben način ne oviral priprav za nova osvajanja. Zadnji (Hitlerjev) govor pred Rcichstagom bi lahko strnili v naslednje (Hitlerjeve) misli: 'Uničil sem Poljsko, zadovoljen sem, prenehajme z vojno in se zberi-nio na konferenci, na kateri bomo potrdili moje osvojitve in organizirali mir.' Nesreča je le, da mi ta jezik že poznamo. Po priključitvi Avstrije je Nemčija izjavljala pred svetom: 'Vzeli smo si Avstrijo in ne zahtevamo ničesar več.' Nekaj mesecev kasneje je zahtevala Sudete in njen Fiihrer nam je dejal v Munchnu: 'če bo ta zahteva izpolnjena, ne bom imel nobenih zahtev več.' Toda nekaj mesecev kasneje se je Nemčija polastila vse češkoslovaške (AdG 4271 B).« Vse to je res, vendar je Daladier govoril tako, kakor da jc tega kriv samo Hitler, ne pa tudi Anglija in Francija, ki sta mu s pogodbo potrdili 'nemško pravico' do Sudetov in tako razorožili češkoslovaško obrambo proti Nemčiji. Daladier je imel v tem govoru precej pljunkov v obraz Sovjetski zvezi, vendar bi te pljunke zaslužil sam, ker je Francija kot zaveznica CSR izdala Čehe in Slovake in ne Sovjetska zveza, ki se je hotela takrat kot češkoslovaški in francoski zaveznik postaviti Hitlerjevim osvajanjem po robu. To je resnica, mimo katere ne more nobena napisana zgodovina tistih dni. Toda Daladier in Chamberlain sta takrat računala, da se bo Hitler obrnil proti Sovjetski zvezi in da bosta Nemčija in Sovjetska zveza medsebojno izkrvaveli, zahodni imperializem pa bi na tak način ubil dve muhi na mah. Tudi glede Poljske so na Zahodu upali, da bodo sklenili s Sovjetsko zvezo tako pogodbo, da bi šla ta za Zahod 'po kostanj v ogenj', pa so z zavlačevanjem pogajanj povzročili samo to, da je diplomatsko zmagal Hitler in dosegel ne-napadalni pakt s Sovjetsko zvezo, ki je potem, ko je bila poljska vojska pravzaprav že premagana, zasedla nacionalno ukrajinsko in belorusko ozemlje, ki si ga je na krivičen način leta 1920 prisvojila Poljska. In zaradi tega ozemlja, ki ga ji leta 1'' ,, odrekel celo takratni britanski zunanji Curzon, je zdaj Daladier pljuval Sovjetsko 'It pa tudi francoske komuniste in Komintefl10'.^ brž samo zato, ker je ostala dosledno Pr° jjj stična in dosledno protimperialistična, besedico pa ni omenil, da je bil lansko ugoden čas za zmagovito vojno proti kakor je takrat poudarjala Sovjetska zveza 'H tem ko sta prav ta Daladier in njegov zaveznik Chamberlain segla v roko HitlerJ i mu s svojim podpisom v Munchnu 0cj°J 'nemško pravico' do zasedbe Sudetov, na »a j se sklicujejo tudi sodobni nemški revafl Strausovega kova. In prav ta Daladier ni hotel sedaj videti prt ce Ukrajincev in Belorusov do združitve z tičnima narodoma v Sovjetski zvezi ir. g°v > kakor da so bili v okviru nekdanje Poljske Poljaki in 'nekatere nemške manjšine'. Ni t0.* ril, da so bivši poljski oblastniki hoteli LJkraJ ce in Beloruse popoljačiti prav tako kak° Franciji pofrancoziti Baske, narod, ki if113 danes to nesrečo, da je s Pireneji razdelje?:l dve državi — na Španijo in Francijo in R1 ji nobena od teh (tudi demokratična Francija . nočeta priznati za narod in jima odrekata P1^ co do samostojnega narodnega življenja i° rodne kulture. • tiS1 Pravičnejše glasove o tem je bilo slišati 1 dni v Angiiji. Nekdanji angleški ministrski P^ sjdnik LLOYD GEORGE je 11. oktobra 1939 objavil v ameriških časopi* 'Journal American' in 'Sundav Times' člank^ katerih se zavzema za mir, četudi 'na PoCj, zadnjega Hitlerjevega"govora pred Reichstag0 (nemškim državnim zborom)': »Prava vojna med Veliko Britanijo ln Franc' na eni ter Nemčijo na drugi strani se spIoP ( ni začela. Vsi narodi si želijo preprečitev & svetovne vojne. Odklonilni odgovor na m'r°]'! ponudbo bi odtujil, namesto da bi pridobil JOT mnenje za našo slvai. V (prvi) svetovni v°l smo lahko zahtevali popolno obnovitev suve^ nosti Belgije na njenem ozemlju. Danes take hteve nikakor ne moremo postavili glede o^a vitve poljske suverenosti na njenem državi» ozemlju, pridobljenem z mirom v Rigl. * f zahteva bi pomenila izzivanje Rusije. Ce V9 ^ nakopljemo do nas sedaj nevtralno Ruslj0 , sovražnika, potem bi seveda morali pogleda* obraz najtrši možnosti, da bi vojne proti d«* zivni In ofenzivni zvezi med Nemčijo in R**5'j tč bi do take zveze prišlo, nikoli ne dobili v letih (predvidenih za zmago nad Nemčijo). \j jaz bi ne tvegal, da bi do take možnosti V\j nam kdaj prišlo .. . Zakaj potem ne konfet^ najpomembnejših velesil sveta ... Hitler J* jj dal nekaj predlogov: razorožitev, kolonije, PL ska država. Ml imamo svobodno pravico pr** gati naše točke ... (AdG 4273 D).« Llovde Georgc je bi) v tem pogledu velik mist, saj je ustanovil takoj 'Komite za mir0, ^ akcijo' in napovedal njegovo prvo zasedanje „ prihodnje dni'. Toda njegova pobuda, ki j°..° jo njam samo zato, kei je priznal pravico Rusiji :^ beloruskega in ukrajinskega ozemlja neko3 j Poljske, je ostala osamljena, o čemer je že P ■)) objavo Llovdovih člankov v omenjenih amef"1' časopisih pisal Ciano. »V Angliji Je bilo slišati le dva glasov* £ konferenco, ki Jo je bil predložil Hitler: 2, Llovda Georgea in Bernarda Shavva. Ze to d ^ zuje, da imajo Angleži Hitlerjeve predloge sprejemljive (Ciano, 8. okt. str. 112).« XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA Veliko turističnih prireditev Letos bo v škofjeloški občini cela kopica turističnih prireditev. S tem se uresničuje ideja občinske turistične zveze Škofja Loka: naj bi vsako turistično društvo, ki je pod njenim okriljem, pripravilo letno vsaj eno etnografsko prireditev. Na Hotavljah letos smoj-karskcga tekmovanja ali petega svetovnega prvenstva v smojkanju ni bilo. Za protiutež temu pa bodo skoraj zagotovo prvo nedeljo v juniju — preglavice jim povzroča le ureditev prireditvenega prostora — Hotaveljci pripravili dan šmarnic na Sla j ki — kmetiji na vzpetini nad Hotavljami. Le tri tedne po največji turistično folklorni prireditvi Kmečka ohcet v Ljubljani bodo tudi v Javorjah, letos že drugič, pripravili ohcet po starih običajih. Pred meseci je bilo slišati, da bo letošnja poroka 18. junija v Javorjih »ta prava«. Predstavniki turističnega društva pa so ugotovili, da »da« pred matičarjem le ne bi imel pravega haska. Vseeno pa se bodo Ja-vorci letos pošteno pripravili, SaJ bi jih lansko leto veliko število gledalcev skoraj presenetilo. Predstavniki turističnega društva Sovodenj so za zdaj nia Leta 1945 je Gorenjsko osvobajala tudi 29. hercegovska brigada. Borec te slavne enote je bil tudi Aco MlCIč, rojen Horcegovec. Svojo bojno pot in osvoboditev domovitne je dočakal v Zgornjih Gorjah. Nato je na kianjski gimnaziji nekaj časa poučeval predvojaško vzgojo, kmalu pa je odšel v Pulj, kjer je še danes. Leta 1963 je postal ravnatelj osnovne šole Ivo Ribar-Lola v Pulju in to odgovorno dolžnost opravlja še danes. Šolo obiskuje okrog 800 učencev, delovni kolektiv šole pa šteje 50 ljudi. Mičiča sem te dni dvakrat srečal v Tržiču. Prvič na slavnostni akademiji ob dnevu mladosti, drugič pa ob vzi-davanju temeljnega kamna za novo šolsko poslopje v Bistrici. S tovarišem Brejcem, nekdanjim ravnateljem Bra-čičeve šole v Tržiču, sta prijatelja in dobra znanca, saj sta bila prav onadva pred desetimi leti tvorca prijateljstva med Ribarjevo osnovno Solo v Pulju in Bračičevo Šolo v Tržiču. To prijateljstvo Je ostalo in je danes še k repke j še ... »Prijateljstvo med nami in »ržičaid se Jc začelo pred desetimi leti,« mi je p'ipovcdo- še precej skrivnostni. Kaže pa, da bodo junija po vzoru lanskoletnega tekmovanja koscev pripravili vrsto običajev v zvezi s spravilom sena. Tudi na Trebiji je odločitev že padla. 23. julija bodo pripravili dan mlatičev. Prireditev, ki zna biti kajpak izredno zanimiva, bo prav gotovo pritegnila veliko število gledalcev, saj nameravajo Trebijčani poleg starih običajev ob žetvi pokazati tudi žetev danes. Nova letošnja prireditev :e še dan oglarjev, 6. avgusta, na Starem vrhu. Obiskova'ci, ki se bodo ta dan napotili v škofjeloško pogorje, si bodo lahko ogledali kako so nekdaj kurili kope in kuhali oglje. In oglje za peko čevap-čičev si bodo na mestu samem lahko tudi kupili. Krofi, štruklji in medica ter rajanje pod vaško lipo so značilnosti hotaveljskega sc-manjega dne. Ta bo že po tradiciji, letos tretjič, v sredini avgusta. Hotaveljci se kanijo letos še posebej potruditi in pripraviti marsikatero novost. Nekako istočasno, 19. in 20. avgusta bo v Železnikih že X. čipkarski dan. Prireditev, ki je bila še pred mesecem dni pod velikim vprašajem, I val zgovorni Aco Mičić. »Najprej sta se spoprijateljila Društvo prijateljev mladine Tržič ln naše društvo Naša djeca. S tovarišem Brejcem pa sva sodelovanje razširila tudi na šoli, katerih ravnatelja sva bila. Danes je to sodelovanje že tako razvito, da se otroci medsebojno obiskujejo, obiske pa izmenjujejo tudi učiteljski kolektivi obeh šol. Mi smo sedaj drugič v Tržiču. Stanujemo pri družinah, kar prijateljstvo še boij utrjuje. Spoznavamo se med seboj, spoznavajo se naši in vaši otroci in to naredi že tako dobre odnose še bolj pristne. Naša in Bračičeva šola izmenjujeta tudi svoja glasila. Nam pošiljajo Stezice, mi pa v Tržič glasilo Polet.« Otroci iz Pulja so se Trži-čanom predstavili s kulturnim programom. Povsod, kjer so bili in kjer so nastopili, so bili nadvse toplo sprejeti. Tako je bilo na akademiji, pri začetku gradnje šole itd. Primer takega sodelovanja v Tržiču ni več osamljen. Zgledu šol Ivo Ribar-Lola ter heroja Bračiča sta sledili še dve šoli v Pulju, ki sta se spoprijateljili z osnovno šo- bo zdaj zagotovo. In kot so lani zagotavljali prireditelji, bo letošnja jubilejna še posebno zanimiva. Kot posebno privlačnost čipkarskega dae je treba še posebej omen.ti tekmovanje čipkaric in obujanje nekaterih starih običajev s tega področja. Zadnja turistična etnografska prireditev bo letos dan taric v Davči. Zaradi slabega vremena lani so Davčani prikaz starih običajev v zvezi s prejo in predelavo lanu premaknili na začetek septembra — dan taric bo že 3. septembra. Naj omenim še ugodnost, ki jo občinska turistična zveza škofja Loka nudi prirediteljem. Vse prireditve zavaruje. J. Govekar 2(6 lil »Malo je na Gorenjskem krajev kamor glasovci še niste zašli, ampak najdejo se pa še vedno. In če želiš vedeti sta v okolici škofje Loke prav vasici Andrej in Ož-bolt nad Zmincem,« mi je že pred časom hitel pripovedovati eden od znancev. lo heroja Bračiča Tržič in osnovno šolo Kokrškega odreda v Križah. Kolektivi vseh štirih ustanov so že izmenjali obiske. To je bil šele začetek. Sodelovanje, ki krepi bratstvo in enotnost naših narodov, bodo še utrjevali in širili ... J. Košnjek Narodno-zabavni trio Ivana Ruparja Kaj bi našel zanimivega v teh dveh krajih? me je zanimalo. Ni bilo treba dolgo »tuhtati«. V teh dveh vasicah so vendar doma fantje, ki se Stavlja jo znani narodno-za bavni trio Ivana Ruparja Poiskal sem jih in Čez nekaj dni smo se že zbrali na kra tek pomenek. Kot se spodobi so se postavni fantje najprej predstavili. Diatonično harmoniko igra vodja ansambla Ivan Rupar, na kitaro »bren-ka« Gregor Bergant, strune na kontrabasu pa prebira Pavle Božnar. Ko prebirate te vrstice, Ivan že nosi vojaško uniformo, sicer pa je komaj 19-let-ni muzikant po poklicu varilec in zaposlen v EGZ škofja Loka. Ostala dva člana ansambla pa hodita na »šiht« v LTH: Gregor je orodjar, Pavle pa rezkalec. »Nastopati smo začeli nekako pred štirimi leti,« so mi začeli pripovedovati fantje. Skupaj smo igrali približno leto dni, dokler ni sivoolivne uniforme najprej oblekel kitarist, mesec kasneje pa še kontrabasist. Ivan je prišel na vrsto pred dnevi. Ko bo »soldaški« stan zapustil še vodja tria, mislimo, da bonro lahko potem neprekinjeno vadili in nastopali.« »Vaje imamo navadno dvakrat tedensko pri meni doma,« je nadaljeval Ivan. »Na mnogih veselicah, ohcetih in raznih drugih prireditvah smo že nastopili. V posebno spodbudo so nam bila povabila za sodelovanje na škofjeloškem izseljenskem pikniku, ljubljanski turističnofol-klorni prireditvi kmečka ohcet in dnevu narodnih noš v Kamniku. In kdo nas je navdušil za glasbo? Mislim, da vse tri ansambel Loj/et a Slaka. Prav njegove skladbe in še Henčkove ter Avseniko-ve tudi največ igramo. Pa ne misliti, da lastnih skladb nimamo. Žc kar lepo število se jih je nabralo. In še več jih bomo poskušali pripraviti. Je pa s tem tako, da z mnogo idej nastane le nekaj dobrih skladb. Ostala dva člana tria tudi med Ivanovo odsotnostjo ne bosta mirovala. »Z nama bo za toliko časa nastopal drug harmonikar. Želiva pa, da bi Ivanu čas kar najhitreje minil. Potem se bomo lahko še bolj zagrizeno lotili dela,« sta dejala Gregor in Pavle. »Veseli smo, da smo uspeli pri poslušalcih,« pravijo vsi trije. »Poleg tega, da bomo igrali vedno več lastnih skladb, nameravamo k triu pritegniti še pevski sestav. Potem pa vaje, vaje, vaje . . .« In seveda nastopi. Nastopi, ki bodo pritegnili poslušalce. Prav to je naloga, ki so si jo zastavili mladi muzil an-ti. Da pa bo ob poskočnih polkah in valčkih vztrgetalo srce marsikaterega dekleta, ne, tega pa res ni treba pripovedovati. Saj so vendar Ivan, Gregor in Pavle postavni fantje. J. Govekar Aco Mičić /O ljubljanska banka Kam pa bomo letos potovali z izžrebanimi naročniki Glasa? Od Dutovelj, do tjakaj smo pripotovali v četrtem zapisu, pa vse do bližnjega Tomaja nas bo na obeh straneh poti spremljala trta teranka, ki uspeva le v tej rdeči ilovnati prsti. In tako bomo s to prijetno spremljavo iznenada prišli v Toma j, ki slovi po močnem rdeče-črnem vinu teranu in po pesniku Srečku Kosovelu. TOMAJ NA KRASU Razsežna vas je nekako razpostavljena ma hrbtu dveh sosednih vzpe- f. Tabora in Gradišča. Bol je ta kraj naseljen že v ;dzgodovinskem času. Tu-rimska doba je zapustila ivoje sledove v Tomaju. Vse to izpričujejo po naključju najdene izkopanine; tudi nekaj bogatih rimskih grobov Je bilo odkritih na tomaj-gkih tleh. Srednjeveško obzidje vrh Tabora (382 m) pa je stalo se do 1.1934, ko so Lahi začutili potrebo, da ga odstranijo. Kdo ve, zakaj? V letih 1470 in 1471 so Tomaj napadli Turki. Vedli so Se tudi tu tako kot drugje, kjer le živi spomin na krvoločne jezdece, ki so pobijali nesrečne nedolžne ljudi v imenu svojega Alaha — ali niso posnemovalci Turkov nekaj stoletij pozneje tudi J)obijali nedolžne ljudi v menu nekega drugega boga? Žal se zgodovina z najbolj temnih strani tako rada ponavlja ... Pa čeprav bogovi J'seh ver uče svoje podanike e strpnosti in ljubezni do vseli ljudi, tudi do onih, ki drugače mislijo o življenju in smrti... V Tomaju bodo gorenjski popoindki lahko videli velike betonske ploščadi — to so zbiralniki deževnice; v krajih brez studencev — brez »žive vode« — so to zelo pomembne življenjske naprave. Deževnica, ki jo ulovi ploščad, Steče v kal na koncu, kjer na nepropustnih tleh ostane nekako »deponirana«. Do uvedbe vodovoda v zadnjih desetletjih so bili ti kali edini »dobavitelji« vode za pitje, za kuho in za napajanje Živine. Zdaj so stvari sicer drugačne, a vendar se zgodi, da vodovod usahne alli da je malo vode; v tem primeru se ob kalin vsaj živina lahko odžeja. V okolici Tomaja jc tudi več podzemskih jam; nekatere so že v turških časih pa tudi v času spopadov med okupatorji in partizani reševale življenja in imetje domačinov. (Mimogrede: Tomaj je bil ves čas petindvajsetletne zasedbe po Italijanih čvrsto narodno zaveden.) Drevja je na okoliških bre-gpvih boflj malo; le nizko hrastičje, borovje in brinje. Bolj pa je razprostranjena trta. Saj Tomaj slovi kot središče pridelovanja terana. Seveda pravega kraškega terana, ki se da piti le, če prigrizneš domači pršut, na ostrem kraškem vetru sušen, ravno prav osoljen in rahlo odimljen. Po nemarnem tako sloveča ogrska »bikova kri« (Egri bikaver), ki jo maši brumni turisti drago plačujejo na Madžarskem, se lahko skrije pred našim teranom iz Tomaja! Tam motna črnina brez okusa (a z veliko reklamo!) — tu žlahtno, kot kri rdeče temno vino s posebnim okusom po naši sladko-trpki zemlji ... Kar poglejte, kako bo žarel kozarec terana ob robovih! Ne »bikova«, ne »zajčja« — to je kri našega Krasa! Seveda pa je s teranom tako kot z dolenjskim cvičkom. Malo se ga pridela pa veliko proda! Pristnih tera-nov in cvičkov je malo. Zato bo prav, če bomo le v Tomaju, v Dutovljah in tu okrog zaupali tej žlahtni pijači — in jo poizkusili ... Se to: v tomajski župni cerkvi, sezidani v 1.1637, je vso stensko slikarijo napravil sloveč umetnik Tone Kralj. Će se bomo količkaj motali po Tomaju, je vredno, da si te upodobitve ogledamo. SREČKO KOSOVEL Kot Kajuh je tudi pesnik Kosovel živel le malo let — umri je komaj dvaindvajset let mlad ... Oba pa sta zapustila bogato literarno dediščino — šopek žlahtnih, nesmrtnih pesmi. Tako lepih in tako samosvojih kot jih slovenska književnost od Prešerna in Župančiča dalje ni poznala. Ime Tomaja je tesno zvezano z imenom pesnika Srečka Kosovela. Kar tri obeležja pričajo o njegovi prisotnosti v tem kraju: na pročelju stare Sole, kjer je Srečko kot madučileljev sin, preživljal svojo mladost; na hiši, v kateri se je izteklo pesnikovo življenje in na pokopališču, kjer je grob njegov ... V hiši s številko 39, kjer je Srečko Kosovel 1.1926 umrl, je od 1.1951 urejena pesnikova spominska soba. Tu so zbrani njegovi rokopisi, pisma, objavljena dela v izvirniku in v prevodih in razni osebni predmeti. Na stenah visi več podob i/, raz ličnih dob Kosovelovega živ- ljenja, njegovih staršev in drugih sorodnikov. Okrog lepo urejene Kosovelove hiše je izjemno skrbno negovan vrt z obilico najrazličnejšega cvetja. Srečke Kosovel — rojen 1.1904 v bližnji Sežani — je umrl sredi dozorevanja in iskanja povsem svojih, lastnih poti. Pa je kljub temu napisal čez tisoč pesmi, člankov in študij! Kot bi pesnik slutil svojo zgodnjo smrt, se je ogrinjal v melanholijo, v svojo osebno življenjsko bolečino. Čas (laško suženjstvo) in glodajoča pljučna bolezen sta mu narekovala trpkost v pesmi. Srečko Kosovel pa se je tudi zavestno angažiral v boju za novi svet. Njegova lirika noče biti baržunasta, pač pa borbena in očitajoča, kot bi o sebi zapel: Slavčck med trnjem se je zganil, zapel. Bel cvet divje rože je zakrvavel. V bolezni, ki ga je prikovala na posteljo, je šepetal: Ne, jaz nočem še umreti, saj imam očeta, mater, saj imam še brate, sestre, ljubico, prijatelje; . ne, jaz nočem še umreti! Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji še pred mano; ne, jaz nočem še umreti! In kdo, ki mu je kaj mar slovensko branje, ne pozna pretresljive Kosovele balade o brinjcvlri, ki je v jesenskem času letela čez kraške gmajne: Strel v tišino; droben curek krvi; brinjevka obleži, obleži. Tako smo gorenjski popotniki počastili spomin ljubega nam kraškega pesnika in že nas »veter žene« naprej proti Sežani. MESTO OB MEJI Sežani, ki je bila nekoč le manjši kraj, zdaj pa je veliko prometno, gospodarsko in politično središče tik ob meji z Italijo, res lahko rečemo mesto (od 1.1952 ima tudi uradno ta naslov). Celo več, Sežani smemo reči tudi gospodarska metropola slovenskega Krasa, saj je sedež zelo velike občine, ima svojo industrijo, več šol različnih stopanj, banko, carinarnico, bolnišnico, delavsko univerzo in dvoje večjih tovarn: Pletenino in Iskro (obrat kranjske Iskre, speci- alizinm za izdelavo radijskih sprejemnikov). Pomembno je tndi kamnoseško podjetje Marmor. Mestni pa tudi bolj žlahtni videz dajejo Sežani kar trije parki z eksotičnim drevjem. Daleč naokrog slavi botanični vrt Scaramanga z obsežnimi rastlinjaki. Tu je tudi največji izbor eksotičnih rastlin v Jugoslaviji. Kmetov v Sežani pa skoraj ni več; vse je zaposleno v domači industriji ali pa hodi na delo celo čez mejo,, v Trst. Tudi javne službe, ki so v zvezi z obmejnimi posli, dajejo mnogim Scžan-cem dovolj dobrega kruha. Seveda je tudi Sežana močno star kraj, saj se v listinah omenja že 1. 1085! še prej, v rimski dobi, je tu gospodarila rodbina Gesia — morda od tod tudi ime kraju? Pozneje, pred 1. 1857, ko je tod mimo stekla železnica Dunaj—Trst, so v Sežani zapravljali in popivali sloviti furmani. No, zdaj pa je cesta spet pridobila pomen, novodobni popotniki imajo svoje pločevinaste konjičke in se za železnico ne menijo. In cestni promet spet živi, včasih že kar preveč ... V 1. 1870 je bil v Sežani velik ljudski tabor, ki je izzvenel v zahtevo po zedinjeni Sloveniji. V času NOB tudi Sežanci niso držala križem rok. O tem priča spomenik talcem na Kalčiču in spomenik padlim borcem ob vhodu v park Scaramanga. V Sežani se je 22. februarja 1888 rodil slovenski pisatelj Josip Pahor, dne 18. marca 1904 pa se je tu rodil pesnik Srečko Kosovel (na pročelju stare šole ima vzidano spomins"!.© ploščo). In še manj znano dejstvo: v Sežani se je 1. 1925 rodil sloviti italijanski pisatelj ki borec za pravice Siciljancev Danilo Dolce. Pa še ena literarna poslastica v zvezi s Sežano: v župni cerkvi sv. Martina je na oltarni sliki upodobljen levi angel po obličju Franje Guličeve-Malenškove, pesniškega ideala Frana Levstika. N SELI KONJI o, sedaj pa kar urno k oiljn r Razpisna komisija podjetja INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA ponovno razpisuje delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev, ki zagotavljajo smotrno gospodarjenje, razvoj podjetja in krepitev samoupravljanja ter dovoljuje opravljati delo na tem delovnem mestu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba elektro, ekonomske, strojne, pravne ali organizacijske smeri z 2-letno prakso na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu ali: srednja izobrazba elektro ali ekonomske smeri s 5-letno prakso na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu. Kandidati naj pismeno prijavo pošljejo razpisni komisiji podjetja do 9. junija 1972, Iz katere bo razvidna izobrazba, dosedanje delo in zaposlitev. Druge informacije v zvezi z razpisom, lahko dobe kandidati osebno v podjetju. Delovno mesto je treba zasesti 1. julija. GLASBENA ŠOLA KRANJ RAZPISUJE VPIS novih učencev za šolsko leto 1972/73 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v četrtek, 1. junija ob 9. in 18. url v Glasbeni šoli v Kranju; v ponedeljek, 5. junija ob 12. url v osnovni šoli Preddvor; v torek, 6. junija ob 17. url v osnovni šoli v Šenčurju; v četrtek, 8. junija ob 12. url v osnovni šoli v Cerkljah. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Kranj, Stritarjeva 5 razpisuje prosto delovno mesto glavnega blagajnika Kogoji: srednješolska izobrazba in 1 leto prakse ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Za vroče poletne dni kvalitetne ženske obleke v modnih eksklu- zivnih barvah dobite v trgovini Triglav konfekcije KONCERT AVSENIKOV FESTIVALNA DVORANA NA BLEDU 15. JUNIJA Predprodaja vstopnic v prodajalnah MURKE: UNION JESENICE, MANUFAKTURA LESCE, TEKSTIL BLED, BLAGOVNICA RADOVLJICA SODELAVKO za točilnico išče restavracija PARK Kranj JQ ljubljanska banka m 9A ŽIVlUAj Avto-moto društvo v Kranju obvešča vse ljubitelje motošporta, da bo namesto odpovedane d;rke, ki bi morala biti 6. maja I. speedvvav dirka z mopedi za prvenstvo Gorenjske v soboto, 3. junija ob 16. uri v Stra-žišču. Vabimo vas, da si ogledate to zanimivo prireditev. Avto-moto društvo Kranj Športna komisija TXGST*QCQ PREHITRA VOŽNJA Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v petek, 26. maja, nekaj po polnoči pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Mojca Križnar iz Kranja je vozila od savskega mostu proti Laboram. Ob koncu levega ovinka je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v desno čez pločnik v obcestni smernik in nato še v železni drog javne razsvetljave. Od tu je avtomobil odbilo pod cesto. V nesreči ni bil ranjen nihče, na avtomobilu pa je za 18.000 din škode. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Na cesti drugega reda med Škof jo Loka in Železniki je v petek, 26. maja, popoldne Justina Potočnik, stara 54 let, z Bukovice nenadoma stopila pred avtomobil, ki ga je vozil Oton Lešnik iz škofje Loke. Kljub zaviranju in zavijanju v desno voznik ni mogel preprečiti nesreče in je Potočnikovo zadel v nogo. AVTOMOBIL ZGOREL Na cesti drugega reda med Lescami in Bledom se je pri odcepu ceste za šobec pripetila hujša prometna nezgoda v soboto, 27. maja, ob deveti uri zvečer. Voznik osebnega avtomobila Slavko Zupane s Hrušice je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste. Avtomobil je po 37 metrih vožnje po nasipu obstal na kolesih in vžgal. Voznik in sopotnica Milena Bajz sta bila v nesreči ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za 20.000 din. TRČIL V AVTOBUS V nedeljo, 28. maja, zvečer je na cesti drugega reda med Škofja Loka ln Poljanami voznik osebnega avtomobila Franc Snoj iz Stare Loke zaradi neprimerne hitrosti v ovinku trčil v avtobus, ki je pripeljal pravilno po desni strani. Voznik Snoj je zaradi hudih poškodb v bolnišnici umrl. Ranjeni so bili trije sopotniki. Škode je za 20.000 din. 0 modrem ličku in njegovi žrtvi Kako so vaščani pomagali razkrinkati pobeglega voznika Sobota, 27. maja. Miren, malce čemeren dan je bil to. Dežurni na postaji milice v Škofji Loki ni imel kaj prida dela. Lahko si je privoščil razkošje in prisluškoval razbijanju zidarjev, ki so prekopavali vežo. šele zven telefona ga je predramil Iz razmišljanja. »Neznani voznik osebnega avtomobila je ob 13.30 v Zmlncu blizu zadružnega doma zbil 8-lelno Marijo Cankar in nato pobegnil,« se je glasilo kratko obvestilo. Dremotno vzdušje in sproščenost sta hipoma Izginila. Miličnik je jel naglo ukrepati. Ukazal je kolegu Branku Cclarju, naj nemudoma odhiti preverit resničnost informacije. Na prizorišče dogodka so medtem že prispeli svojci in sosedje male ranjenke ter komandir loških miličnikov, ki je po naključju pripeljal mimo. S Celarjem sta brž ugotovila, za kaj gre; sledovi so jasno kazali, da je storilčev avtomobil — bržkone spričo prevelike hitrosti — v dvojnem ovinku zaneslo močno v levo in da je več deset metrov daleč vozil po travi, približno 1,20 metra od roba cestišča. Priče so povedale, kako ob trčenju v deklico, ki je stala pol metra proč, ni niti poskušal zavreti, temveč je dodal plin in odri rumel proti Gorenji vasi. (Ogorčeni vaščan mu je sicer skušal slediti, a brez uspeha). Dodali so še, da grešnik krmari fiata 750 modre barve, da pa ni nihče utegnil prebrati registrske številke. Skopa bera podatkov je obetala zamuden in naporen »lov«, vendar ni mogla zau- Pojasnjeni vlomi v vikende Lastniki vikend hišic okoli Golnika so si oddahnili, ko so zvedeli, da so miličniki aretirali vlomilca, ki sta vlomila kar v sedem vikendov v Svarjah blizu Golnika. Prvič je bilo vlomljeno 19. marca in čez dva dni ponovno. Nato mesec dni ni bilo vloma, 18. aprila popoldne pa je bilo vlomljeno kar v pet vikend hišic. Lastniki vikendov so bili obupani, saj je bilo odnesenih kar precej vrednih predmetov, med njimi gramofon, celo prenosni televizijski sprejemnik, oblačila in drugo. Samo v tem popoldnevu sta vlomilca odnesla za okoli 900 starih tisočakov blaga. Ko so miličniki pregledovali okolico, so pod nekim grmovjem našli nekaj oblačil, ki jih je po vsej verjetnosti nekdo odvrgel, potem ko se je preoblekel. Poizvedovali so za lastnikom oblačil na Golniku in tedaj so nekateri vedeli povedati, da so podobno srajco videli pri Milutinu Laziču. Ta se je od februarja letos pa do 28. marca zdravil v bolnišnici za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku. Lazič je star 23 let, doma je iz Jesenice v Srbiji. Za seboj ima že precej pisano življenjsko pot. Pred leti je ilegalno pobegnil v tujino, bil nekaj časa celo v tujski legiji. Bil je že zaradi kaznivih dejanj večkrat kaznovan doma in tudi v tujini. Po prihodu iz zapora je bil nekaj časa brez zaposlitve, nato je zbolel in se prišel zdravit na Golnik. Med zdravljenjem si je verjetno podrobno ogledal tudi okolico Golnika. Opazil je precej vikend hišic posebno v Svarjah nad Zalogom. Konec marca je bilo v te vikende prvič vlomljeno. Čez teden dni je Lazič na svojo željo zapustil bolnišnico. Odšel je v Ljubljano, kjer se je seznanil z 20-letnim Fadilom Beši-revičem. Nagovoril ga je, da bi, šla skupaj vlamljat. Oba sta bila brez zaposlitve, Lazič je Boš i rc viču tudi očital, da je prav revno oblečen. Ve pa za kraj, kjer bi dobila nove obleke in še marsikaj drugega. Takrat mu je tudi povedal, da je sam že vlomil v okolici Golnika in da je v ostalih vikend hišicah verjetno še precej uporabnega. Podrobneje sta se za vlom domenila 18. aprila, ko sta se v Ljubljani sestala pri Fi-govcu. Skupaj sta tudi v trgovini z železnino kupila železno orodje in se z avtobusom odpeljala na Golnik. Tu je Lazič obiskal nekaj znancev, bil pa je tudi na zdravniški kontroli v bolnišnici. Popoldne sta skupaj z Beširevičem skrivoma, ne da bi se držala poti, odšla proti Svarjam. Kar pri belem dnevu, med tretjo in šesto uro popoldne, sta vlomila v pet vikend hišic. Ukradeno blago sta stlačila v velik usnjen kovček, nekaj pa sta nosila s seboj kar v zglavnikih. Tako otovorjena sta se z avtobusom odpeljala v Ljubljano. Vrednejše predmete sta shranila v garderobi avtobusne postaje v Ljubljani Garderoberju pa so se ti zavoji zdeli sumljivi, zato je od obeh, potem ko sta čez nekaj dni prišla še po zadnje stvari, zahteval legitimacije. Lazič se je prestrašil in je zato takoj odpotoval. Že naslednji dan so miličniki vzeli iz garderobe dva gramofona in velik kovček, vse, kar jima še ni uspelo prodati. Miličniki so uspeli najti tudi prenosni televizijski sprejemnik, ki je bil že prodan za 1200 din. Laziča so aretirali v njegovem rojstnem kraju, Bešire-vič pa je bil prijet 11. maja v Ljubljani. staviti kolesja orjaškega stroja, ki so ga sprožili prek internih UKV zvez. Komandir Andrej Bolčina je ukazal namestiti zasede v Gorenji vasi in žireh, opozoriti stalno službo UJV Kranj, kjer so brž alarmirali cestne patrulje, krožeče na območju Poljanske doline, ter obvestili preiskovalnega sodnika, ki je takoj izdal zaporno povelje. Obenem so zaprosili republiški sekretariat, naj sestavi spisek lastnikov vseh modrih fiatov 750, stanujočih na teritoriju občine škofja Loka. čas je tekel, otipljivih rezultatov akcije pa ni hotelo biti. Zasedi v Gorenji vasi in Žireh sta javili, da mimo njih ini peljal sumljiv fičko. Krivca bo nabrž treba iskati med motoriziranimi Poljanoi, so sklepali možje postave. Do podobnega zaključka je prišel tudi Alojz Rakar, vršilec dolžnosti komandirja milič-niškega oddelka s sedežem v Gorenji vasi. Rakar, izboren poznavalec življenja v dolini, je skušal kar po spominu izločiti sumljive imetnike štirih koles. Pri tem so mu požrtvovalno pomagali okoliški prebivalci, ki jim brezdušno ravnanje strahopetnega »dirkača« ni hotelo iz glave. Pozneje bomo videli, da je bila prav njihova pomoč odločilna. Naslednji dan, v nedeljo, 28. maja, so namreč preiskovalci prejeli telefonsko sporočilo, da je občan J. B. prejšnje popoldne v Predmostju pri Poljanah, pred hišo družine B. F. videl obračati modrega, rahlo poškodovanega fička in da se je šofer obnašal skrajno nespretno, zmedeno. Rakar je brž obiskal gospodarja omenjene stavbe, ki mu opis sumljivega avta ter osebe v njem ni povzročal nobenih težav. Le številke se ni zapomnil. No, miličnik je vseeno uganil, da tajinstveni ubežnik ne bo nihče drug kakor 184etni Dušan Štrcm-felj z Žirovskega vrha, razvpi- ti kršilec prometnih predpt sov in star znanec sodnika z* prekrške, doslej že dvakrat kaznovan zaradi vožnje brez izpita. Fanta so prijeli v pO* -nedeljek zjutraj na službenem mestu. Priznal je svoje dejanje in pripomnil, da M se, če bi zbral dovolj pogu* ma, prijavil sam, vendar j« bil strah močnejši. In kako je ušel dvem kontrolam? CeZ Stransko vas, po bližnjicah, ki so mu kot domačinu dobro znane. I. Guzelj P. S.: Namen pričujočega članka ni posebej očrniti mladega Stremflja, marveč ob konkretnem primeru pri* kazati vso nečastnost ravnanja, o kakršnih zmeraj pogosteje beremo v dnevnem Časopisju. Morebitne bodoče povzročitelje nasreč bi radi opomnili, da se pobeg ne i* plača, saj bodo prej ali slej razkrinkani. Mlini pravice me* Ijjejo zanesljivo, če pa se povežejo z ljudmi, z ogorčeno javnostjo, ki jasno loči podlost od neprijetnih naključij* beguncem zares ni rešitve. Tokratna žrtev 8-letna Mariji Cankar si je pri nesreči zlomila nogo in utrpela poškodbe v trebuhu. 1K PRIREDITVE Letni BIFE ob ZBILJSKEM JEZERU priredi danes, 31. maja, ob 18. urj PLES. Igrajo TOPNICARJI. Postrežem boste z jedili na žaru. Vabljeni 2966 Izdaja in tiska CP »Ga renjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijadc — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine — Tek. račun pri SDK v Kranju 315-1 135 - Telefoni: .«d«kcija 21-835, 21 860; uprava lista, tna-looglasna in naročniška služba 22 152. - Naročnina: letna 32 polletna 16 din. cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo Kranj CENTER 31. maja amer.-ital. barvni CS film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 16., 18. in 20 uri 1. junija amer.-ital. barvni CS film PREGON ZA 100.00C DOLARJEV ob 16., 18. in 20. uri 2. junija amer. barv. film ZAROTNIKI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 31. maja angl. barv, CS film ORLI NAD LONDONOM ob 16, 18. m 20. uri 1. junija amer. barv. film PTICI ob 16., 18. in 20. uri 2. junija amer.-ital. barval CS film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 16. in 20. uri Kamnik DOM 31. maja franc.-ital. barvni CS film KATARINA — LJUBEZEN ZMORE VSE ob 18. in 20. uri 1. junija franc.-ital. barvni CS film KATARINA — LJUBEZEN ZMORE VSE ob 18. in 20. uri Tržič 1. junija amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA ob 18. in 20. uri 2. junija amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA ob 18. in 20. url škofja Loka SORA 31. maja sovjet, barv« tihn OSVOBODITEV EVROPE II. del ob 18. in 20. uri 1. junija amer. barv. film Z GLAVO SKOZI ZID ob 20. uri 2. junija amer. barv. film Z GLAVO SKOZI ZID ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 31. maja amer. barv. lihn Z GLAVO SKOZI ZID ob 20. uri 1. junija sovjet, barv. i i 11 n OSVOBODITEV EVROPE I. del ob 20. uri 2. junija sovjet, barv. film OSVOBODITEV EVROPE II. del ob 20. uri Radovljica 31. maja amer.-ital. barvni film DJANGO NE POZNA MILOSTI ob 20. uri 1. junija danski barv. Iilm RDEČI RUBIN ob 20. uri 2. junija danski barv. film RDEČI RUBIN ob 20. uri Jesenice RADIO 31. maja amer. barv. lihn PRGIŠČE SVINCA Jesenice PLAVŽ 1. junija amer. barv. film RODIL SE JE UPORNIK 2. junija amer. barv. film RODIL ŠE JE UPORNIK Dovje Mojstrana 31. maja amer. barv. CS film MOŠT PRI REMAGENU Kranjska gora 1. junija amer. barv. lihn PRGIŠČE SVINCA Javornik DELAVSKI DOM 31. maja amer. barv. film RODIL SE JE UPOfiNfK Osebna izkaznica smučarskega kluba Transturist Kolektiv bodočih šampionov Pomlad je čas, ko smučarji potegnejo črto pod svojo dejavnostjo lil naredijo obračun s samim seboj. Zbrani rezultati — pa naj bodo dobri ali slabi — so podlaga »strategije« v bodoči sezoni, ki pomeni novo priložnost, novo možnost, da nadoknadijo zamujeno oziroma da izboljšajo že doseženo. No, SK Transturist sodi v zadnjo skupino, v druščino klubov, ki jih minula zima nI razočarala. Prav nasprotno! Neumorni kolektiv ljubiteljev bele opojnosti iz Škofje Loke je letos naredil znaten korak naprej. Njegovi varovanci so se vsestransko izkazali. Pri tem nimamo v mislih le tekmovalcev, zlasti tistih najmlajših, najbolj obetavnih, temveč tudi upravo, katere vrhovi slovijo kot eden najboljših prirediteljev zahtevnih zimsko-športnih spektaklov. Toda pojdimo lepo po vrsti. ŠKOFJA LOKA 10., 11. VI. 1972 XXIII*v. MEDNARODNE CESTNO HITROSTNE DIRKE Neodgovorni Tomos Kdo bo porušil absolutni rekord škofjeloške proge, ki 8* je leta 1970 postavil novozelandski dirkač Ginger Mollov? Odi0" vor nikakor ni preprost, saj jc na 4,5 kilometra dolgi, precej ovinkasti stezi, katere asfalt že nekaj let nazaj ni doživel večjih popravil, zelo težko voziti 145,163 km/uro. Toda močna konkurenca obeta marsikaj. V druščini 125 prijavljenih (i° sprejetih) so namreč mnoga velika imena tega zahtevneg* športa. Ostaja še približno 15 prostih startnih mest, ki JP bodo zdaj, ko je rok potekel, odstopili zares samo najboljšno« In ni rečeno, da mednje sodijo tudi Jugoslovani, ki po stan navadi spet kasnijo. Organizatorji so ogorčeni, saj večin* najbolj znanih domačinov doslej ni poslala svojih dokumefl* tov. »Preveč si dovolijo. Najbrž mislijo navaliti pet minut pred dvanajsto. Menda ni treba poudarjati, kako neodgovorno j* takšno početje. Zasebnikom niti ne zamerimo preveč, zame* rimo pa tovarni Tomos, ki se hoče iti solidno firmo, a s svojim početjem demantira samo sebe. Noben njihov poklicni dirkač ni zabeležen v naših startnih listah. V Loko bodo pri' drli zadnji dan — kot vedno. In potem bo izpadlo, kakor da smo mi krivi, če koga ne bi mogli več sprejeti,« se je pritoŽe* val sekretar Jože Hauptman. V dokaz, da imajo tujci, ki so — mimogrede rečeno -* precej boljši od domačinov, čisto drugačen, bolj redoljuben odnos do standardiziranih pravil, naj navedemo primer pn-količarja Rolfa Steinhousa, nadarjenega začetnika, o katerertt utegnemo čez leto ali dve govoriti z največjim spoštovanjem. Zamudil je rok prijave, vendar ga bodo na ljubeznivo prošnjo in priporočilo njegovega prijatelja in svetovalca Maxa Deubla« starega znanca Škofje Loke in nekdanjega trikratnega svetovnega prvaka v najzahtevnejši kategoriji (1961, 1962 in 1964)» bržkone sprejeli. Prireditelji so pač ljudje in ne marionete, ki bi plesale po taktu muhastih jugoslovanskih dirkačev. I. Guzelj Ljubljančani spet najboljši STARI VRH JE PRINESEL PREOBRAT SK Transturist združuje 347 ljudi. V Loškem smučarju, časopisu, o katerem pravijo, da bo poslej občane redno seznanjal s stremljenji in prizadevanji najuspešnejšega telesnovzgojnega društva komune, so zelo samokritično osvetlili dosežke preteklih mesecev. Kar 274 članov je aktivnih, piše v li-stu. Posebno pozornost nedvomno zasluži zbor 55 klubskih, 12 republiških, 13 zveznih in enega mednarodnega (FIS) sodnika ter ekipa 46 trenerjev, učiteljev in vaditeljev. Navedeni podatki zgovorno podkrepljujejo ugotovitev o nujnosti naslanjanja na lastne moči, na lastno strokovno osebje, ki zna gojiti in razvijati kvalitetno smučanje. Toda navzlic trenerjem in sodnikom, navzlic precejšnji množici obetajočih cicibanov, pionirjev in mladincev, so odločilno vlogo pri vzponu loškega zimskega športa odigrala predvsem smučišča. Brez slednjih bi danes bržkone ne znali napa-berkovati toliko pohvalnih besed kot jih sicer lahko, saj je prav Stari vrh prinesel preobrat v razvoju SK Transturist. Hkrati so »ukročene« strmine onkraj Luše dale kri-la organizatorski žilici Loča-nov, ki poprej ni našla kaj prida priložnosti, da se izkaže. POHVALE OD VSEPOVSOD Klub je lani oziroma letos pripravil (in seveda uspešno Izpeljal) cel seznam tekmovanj, med katerimi velja omeniti dve kategorizacijski vožnji mladincev, pionirjev in cicibanov v slalomu in veleslalomu (december 1971), nadalje tradicionalno spominsko manifestacijo »Po stezah partizanske Jelovice« v Draž-gošah (januar), prvo državno pionirsko prvenstvo v alpskih disciplinah (februar), srečanje veteranov — nekdanjih asov (marec), občinsko ekipno prvenstvo na Soriški planini (april) ter dolg spisek sindikalnih tekem na Starem vrhu in na Voglu. Kljub dostikrat nemogočim vremenskim razmeram, ki so hudo nagrizle progo, ni organizacija nikdor zatajila. Društvo je dobilo kup ustnih in pismenih pohval, podprtih z ugodnimi ocenami v sredstvih javnega obveščanja — kar o konkurenčnih ustanovah ne bi mogli trditi. In vendar odgo-vorni pristavljajo, da starovr-ško središče še zdaleč ni brez pomanjkljivosti in da spričo razmeroma zahtevnih terenov ne ustreza začetnikom, ki utegnejo pozneje, ko bo zanje bolj poskrbljeno, znatno povečati promet. »EKIPA PRIHODNOSTI« Marsikateri strokovnjak meni, da smemo mlade Transturistove mojstre dilc mirne duše imenovati bodoči, šampioni — kajpak bolj v jugoslovanskem kot pa v svetovnem merilu. Poleg starejših smučarjev, večinoma samoukov, namreč klub združuje v svoji sredi več izredno nadarjenih posameznikov obeh spolov, ki so deležni načrtne, temeljito preštudirane vzgoje in ki znotraj ustreznih starostnih razredov že posegajo po republiškem ter državnem vrhu. Pionirsko moštvo (fantje) jc letos osvojilo naslov državnega in slovenskih prvakov ter na Gol-teh pustilo zadaj vse nasprotnike. Februarja so sc nekateri mladi Ločani udeležili Evropskega pionirskega kriterija v Maverhofnu (Avstrija), ki je bilo zanje zelo poučna izkušnja. Očitno je, da naše smučanje krepko zaostaja za avstrijskim in francoskim, katerih predstavniki so vodili v večini osnovnih elementov vožnje in tudi v opremi. Zategadelj si trenerji — kljub kopici zavidljivih podvigov doma — ne delajo utvar. »Ce hočemo držati korak s sosedi, bomo prisiljeni pospešeno vaditi in trenirati ter manj govoriti, da znamo smučati,« je v krstni številki društvenega lista zapisal Boris Strel, nadebudni Transturistov »as«. KLUBSKI POKAL Nemalokrat se vaditelji otroških grup znajdejo pred kočljivim vprašanjem, kako odpraviti odsotnost tekmovalnega duha, ki je marsikdaj bolj pereče kot pomanjkanje talenta. V škofji Loki so problem rešili dokaj učinkovito; upravni odbor je razpisal interni klubski pokal, v katerem se šteje četverica ali peterica najvažnejših tekem sezone. Nastopajoči so prek zbranih točk budno spremljali spremembe na lestvici ter seveda poskušali v neposrednih medsebojnih obračunih prehiteti drug drugega. Naštejmo zmagovalce: Boštjan Gašperšič (cicibani), Slavica Sajevic (cicibanke), Mitja Va-lič (ml. pionirji), Pjlonca Oblak (ml. pionirke), Boris Strel (st. pionirji), Beba Koželj (st. pionirke), Mišo Kranjc (ml. mladinci), Jana Stano-nik (ml. mladinke), Tomaž Lunder (st. mladinci), Silvo Logonder (člani) in Jana Hafner (članice). Ce bi prostor dopuščal, bi segel še malce dalje, v zimo 1972/73. A žal smo prisiljeni končati. Povemo naj le, da bo SK Transturist spet organizator najmanj ducata prvenstev, da pripravlja šolo smučanja, prikrojeno najrazličnejšim ka'cgorijam občanov, da so predvideni dodatni tečaji, namenjeni izpopolnjevanju društvenih kadrov ter da načrtujejo ciklus udarniških akcij, ki utegne precej okrepiti proračun kluba. Toda o tem kdaj drugič. I. Guzelj Kranjski nogometni delavci so'bili dva dni organizatorji letošnjega turnirja slovenskih nogometnih podzvez za pionirje. Nastopile so reprezentance Celja, Ljubljane, Kopra, Maribora in Kranja. Žal pa so tik pred začetkom tekmovanja udeležbo odpovedali Novogoričani, tako da so imeli organizatorji precej dela pri žrebanju finalista v A skupini. Košarka Žirovke in Ločanke med najboljšimi Na letošnjem finalnem tekmovanju mladih košarkaric v okviru pionirskega festivala SRS v Šoštanju, so prvo mesto osvojile lanske pionirske državne prvakinje OŠ padlih borcev iz Zirov. V finalu so premagale svoje vrstnice iz OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke. Nedvomno je to spet eden lepih uspehov obeh gorenjskih ekip. Vrstni red: 1. OŠ padlih borcev žiri, 2. Oš Cvetko Golar škofja Loka... 6. OŠ Kranjska gora -4h Prvo mesto je tokrat spet osvojila reprezentanca Ljubljane, ki je v finalu premagala reprezentanco Kopra. Rezultati: Celje : Ljubljana^^, Ljubljana : Kranj 3:1, Koper : Maribor 0:0, Kranj • Celje 1:2, Koper : Ljubljana 1:2, Maribor : Celje 3:0. Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Koper, 3. Maribor, 4. Celje, 5. Kranj. JQ ljubljanska banka 3. in 4. junija na Stol Planinsko društvo Kranj bo letos imelo več društvenih izletov. Tako bo prvi izlet v soboto in nedeljo, tj. 3. 4. junija na Stol. Odhod bo v soboto popoldan z rednimi avtobusi iz Kranj« do Žirovnice, od tod do Valvasorjeve koče. V nedeljo zjutraj pa po običajni poti na vrh Stola s sestopom na Zelenico »? odtod z avtobusom prek Tržiča v Kranj, kamor prispemo o° 19. uri zvečer. Natančnejše pojasnilo dobite v pisarni društva med uradnimi urami. Potrebna je zimska oprema. Turnir v počastitev dneva mladosti V okviru meseca mladosti so v petek popoldne tekmovaj* v rokometu vse tri osemletke v Tržiču. Pri fantih je zmaj^L ekipa osnovne šole heroja Bračiča, pri dekletih pa eKiv osnovne šole kokrškega odreda Križe, ki je v obeh srečanj zmagala z več kot štirikratno premočjo v zadetkih. Rezultati — fantje: 1. osnovna šola heroja Bračiča, ' osnovna šola heroja Grajzarja, 3. osnovna šola kokrškega reda Križe. ^ Rezultati — dekleta: 1. osnovna šola kokrškega odreda, osnovna šola heroja Bračiča, 3. osnovna šola heroja Grajza Iz dela ŠD Triglav KAKO POVEČATI SREDSTVA IO SD Triglav je imenoval na zadnji seji finančno-materialno komisijo. Razen treh članov, ki jih je imenoval 10 (inž. Molan, inž. Srakav in Stajnbahar) bodo imenovali v komisijo Še po enega člana smučarski, atletski, nogometni, košarkarski in plavalni klub. Komisija bo najprej izdelala natančnejši pregled, kako je s patronati, ki so jih sprejele nekatere delovne organizacije nad posameznimi klubi in pregled, koliko so dobdi klubi lani direktnih dotacij v različnih oblikah od posameznih delovnih organizacij. DODATNA SREDSTVA Vsi klubi iščejo na najrazličnejše načine dodatna sredstva Za svojo redno dejavnost. Izvršni odbor SD Triglav jih pri tem nikakor ne bo oviral, vendar so nekatere delovne organizacije izrazile željo, da ne bi direktno financirale posameznih klubov, marveč bi raje nakazale skupen znesek športnemu društvu. Finančno-materialna komisija društva bo naredila spisek vseh takšnih delovnih organizacij tako, da klubi pri njih ne bodo več iskali denarja. PLAVANJE : VATERPOLO Izvršni odbor je sprejel sklep, da se dotacije, ki jo dobi Plavalni klub, razdeli med sekcijama za plavanje in vaterpolo v odnosu 50:50, s tem, da dobi klub 5000 dinarjev iz rednih sredstev, kot je bilo prvotno predvideno in ob koncu leta še dodatno novih 5000 dinarjev iz sredstev, ki jih bo ustvarilo društvo. POSOJILO ZA KEGLJIŠČE SD Triglav bo podpisal v imenu kegljaškega kluba pogodbo s SD Borec za najetje posojila v višini 40.000 dinarjev, in sicer za ureditev ogrevanja na kegljišču. Po pogodbi bo poravnal vse obveznosti iz pogodbe kegljaški klub, ki s svojim Imetjem tudi jamči za vračilo posojila. ŠTADION Po poročilu direktorja Zavoda za vzdrževanje športnih objektov Braneta Polaka namerava Zavod letos položiti nov astalt na košarkarsko igrišče, urediti na njem novo električno razsvetljavo, kupiti kosilnico, pleskati ograjo na teniških igriščih in še nekatere stvari. Zavod je dobil od SO Kranj denar za sanacijo letnega kopališča, vendar ni uspel dobiti izvajalca tlel, tako da bomo imeli letos poleti v Kranju šc naprej »presihajoče kopališče«. VSTAVLJENE DOTACIJE Ker so predstavniki smučarskega, plavalnega, odbojkar-|*eya in sankaškega kluba manjkali na sejah izvršnega odbora ?D Triglav večkrat kot to dovoljuje poslovnik društva, jih je livršni odbor pozval naj podajo poročilo o svojem delu in gotovi ju svojo nadaljnjo udeležbo. Medlem ko jc smučat ski k*ub to napravil pismeno, je predsednik plavalnega kluba Položaj obra/ložil na sami seji, tako da je izvršni odbor tO upošteval (položaj ob epidemiji črnih kuz — predsednik plavalnega kluba je direktor ZD Kranj dr. Drago Petne). Ker odbojkarski in sankaški klub nista podala poročila £ delu, jima je izvršni odbor ustavil dotacije, dokler tega nc b°sta naredila. DOLGOVI 10 SD Triglav je pozval vse klube naj kolikor le morejo 7 ]'edu poravnavajo svoje dolgove. Izkazalo se je nanfreč, da ^° nekateri klubi precej zadolženi, (smučarski, nogometni klub ln vaterpolo sekcija). Lahko sc namreč zgodi, da bodo bloki-žiro računi teh klubov. Ker nc bo kritja, je logično, da ~° blokiran tudi račun športnega društva in tudi vseh ostalih klubov, t. j. tudi tistih, ki redno poravnavajo svoje obveznosti. KVALITETNE PRIREDITVE SD Triglav bo predlagal ObZTK Kranj, da bi sofinancirala Naslednje kvalitetne prireditve: namizni tenis 4700 din za tov. mladinsko mednarodno prvenstvo Kranja, vaterpolo 000 din za zvezni mladinski vaterpolo turnir, judo 1.000 din ^mednarodni pokal Kranja, nogomet 2300 din za pionirsko .. činsko Prvenstvo Kranja in prijateljsko tekmo z zveznim 'Sašem, atletika 20.000 din za mednarodno prvenstvo Kranja, £°šarka 1890 din za mednarodni turnir ob občinskem prazni- u> Plavanje 10.000 din za državno mladinsko ali člansko prven-.tvo, kegljanje 14.000 din za majski mednarodni turnir in ]Ur>ijski osmeroboj. P. Čolnar Svetovno prvenstvo v kegljanju Ženskam srebro, moškim bron Jutri Triglav : Korota\\ V čet rt finalni tekmi za Jugoslovanski nogometni Pokal za Gorenjsko se bosta jutri ob 17. uri na stadionu -Stanka Mlakarja Pomerili enajsterica Triglava in Korotana. Vsekakor bo to zanimiva tekma Jn ljubitelji nogometa v Kranju bodo prav gotovo Prišli na svoj račun, saj bosta obe moštvi nastopi 11 v najmočnejši postavi. Kljub temu, da so Tri-glavani favoriti, pa igralci bivšega Ranch bovsn napovedujejo, da se bodo dobro upirali kandidatu za ponovni vstop v družbo najboljših slovenskih ekip. -dh V Splitu se je v ponedeljek pozno zvečer končalo letošnje ekipno svetovno prvenstvo v kegljanju. Y disciplini 6x200 lučajev za moške in 6 x 100 za ženske je moška reprezentanca SFRJ osvojila tretje mesto za reprezentan- cama NDR in ZRN. V ženski konkurenci pa so naše ke-gljavke prekosile same sebe, ko so osvojile srebrno kolajno. Naši kcgljači so začeli slabo, saj so prvi trije repve/.en- Za kegljače Triglava ni ovir kipi krožkov pa Kegljaški klub Triglav jc bil v počastitev 80-letnice rojstva maršala Tita organizator zanimivega mednarodnega ke-ljaškega četveroboja. V disciplini 8 x 200 lučajev so nastopile ekipe Vollmer VVerke Bibcrach (ZRN), lnicruacio-nal - Šlovnaft Brat: si. va (CSSR), ekipa krožkov Triglava ter A ekipa Triglava. Borba za prvo mesto ni b' la sperna. saj je ekipa Triglava prepričljivo premagala vse nasprotnike. Boj pa se je vnel za drugo mesto med ekipo krožkov in gosti iz Češkoslovaške. Šele v zadnjih lučajih je Cehom uspelo premagati borbene kegljače krožka. Med posamezniki je bil najboljši rekonvalescent v se Na vrsti zvezni finale S tmalom za člane in članice, ki je bilo v soboto in nedelja v Celju, so se končala letošnja republiška tekmovanja za atletski pokal Slovenije in Jugoslavije. Na sporedu sta še zvezna finala za mladinske in članske kategorije. Po dvodnevnih bojih na stadionu v Celju je moški ekipi Triglava uspelo obdržati tretje tnesto, obenem pa povečati razliko pred četrtoplasirano Ljubljano za skoraj sto točk, medlem ko je bila razlika lani samo eno točko. Ženski ekipi pa je uspelo prebiti se z lanskega osmega na solidno peto mesto. Pri moških so za ekipo naj-Aajveč točko osvojili Milek, Dušan Prezelj, Kavčič, Sat-ler, Franc Fister in Udovč, med članicami pa so bile najuspešnejše Paplerjeva, Prc-storjeva, Žagarjeva in Kuroi-kova. V obeh dnevih so najboljše rezultate dosegli: Milek v skoku v daljavo 712 cm in v teku na 200 m (nov gorenjski rekord), Dušan Prezelj v skoku v višino z 200 cm iin tro-skoku 14,82; Jože Satlcr v metu krogle z rezultatom 15,77 m, Kavčič v tekih na 400 m (48,0) in 800 m (1:52,2); Metka Papler v metu diska 34,74; Ljuba Prestor v tekih na 100 m (12,9), 200 m (26,8) in 400 m 59,6, kar je izenačen gorenjski rekord za članice ter nov rekord za mlajše in starejše mladinke. D. 2. česen, v Kavčič. Vrstni red: 1. Triglav 7467 (Brcgar 892, Kordež 942, Ve-hovec 939, Česen 978, M. Jen-kolc 915, Primi 922, Jerebi 930, Ambrožič 920), 2. Internacio-nal 6759 (Muscka 92/), 3. Krožek Triglava 6771 (Zagore 742, A. Jeakole 849, Kavčič 826, Cvirn 883, Ciglič 806, Kavčič 956, Cerne 853, Zcvnik 856), 4. Voilmcr 6658 (lloeliccr 903). -dh tantje po prvem dnevu zasedli šele sedmo mesto. Toda trojica Dragaš, Turk in Stcr-žaj je nadaljevala odlično. Na koncu so osvojili brona« sto kolajno in bili le za tri keglje prekratki za srebrno. Pri tem je Steržaj z 979 podrtimi fceglji dosegel tretji najboljši rezultat, Dragaš z 972 četrtega, Turk pa z 935 keglji šestega. Vsa trojica ima lepe možnosti za osvojitev kolajn. Vrstni red — moški: NDR 5581 (Briiting 9%), ZRN 5555 (Zkher 987), SFRJ 5553 (Biber 8S2, Miklavčič 893, IftUfe 881. Dragaš »72, Turk 935, Steržaj 979i Ženske: Romunija 2568 (Trandattr 468), SFRJ 2530 (Ludvik 425, Urh 410, Janša 430, Kovrlija 449, Kodu m a 420, Sivka 396), 3. CSSR 2.M (Selingerova 444). -dh OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Ljubitelji nogometa v Kranju so prav gotovo zadovoljni z nogometaši Triglava, saj so spet v gosteh premagali Tolmin i» se že za točko približali vodeči Litiji. Loški LTII ni Izkoristil prednosti domačega igrišča, saj jc v tekmi z Usnjarjem iatriil le točko. Jese^ ničani, ki so gostovali v Litiji, so prikazali dobro igro, toda vseeno so ostali praznih rok. Rezultati: LTH : Usnjar 0:0 (0:0), Tolmin : Triglav 0:3 (6:2), Litija : Jesenice 1:0 (1:0). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Tblmln, Vozila : LTH, Triglav : Hrastnik. ROKO.Viiir — Rokomclaši kiaujske Save so na domačem igrišču izgubili z minimalnim rezultatom v u s favoritom za prvo mesto ekipo Sevnice. Kranjčani so po tekmi dali protest zaradi kršenja materialnih pravil. Rezultata srečanja: Sava : Sevnica 13:14 (7:9). V naslednjem kolu Kranjčani gostujejo v RiJnki ODBOJKA - V II. ZOL so Jeseničani na dom i terenu po slabi Igri morali priznati premoč Metalcu iz Zagreba. V moški SOL so Kanmičani brez ležav t pravili Elektrukovino, medtem ko je Branik prem; I jeseniškega Kovinarja. V ženski konkurenci si a renjska predstavnika v gosteb izgubila obe srečanji. Rezultati — moški: Jesenice : Metalac 1:3, Kam tik : Eiektrokovina 3:0, Branik : Kovinar 3;l; ženske: v..e stanica : Kamnik 3:2, Novo mesto : Jesenice 3:0. Pari prihodnjega kola — moški: Fužina! : Je-sonce. Tit-bnjc : Kamnik, Kovinar : Sava; ženske: Jesenice : Ljubljana, Maribor : Kamnik. KOŠARKA — V 6. kolu so v moški koš.u karski i:., i točki osvojili le igralci Triglava, ki so na doma* 1 il terenu premagali Maribor. Jeseničani so gostovali \ l lju, kjer niso bili kos domačinom. Tekma Maribor I 5 . Kroj pa zaradi- močnega neurja ni bila odigrana. / ženski ligi so Ločanke le s košem prednosti prema: i •• Ilirijo, medtetO ko je pomlajena ekipa Jesenic izguj i v Murski Soboti. Rezultati — moški: Triglav : Maribor 74:07 (40:3 Celje : Jesenice 101 : 44 (52:29); ženske: Murska Soba Jesenice 56:43 (24:15), Kroj : Ilirija 60:59 (28:34). Pari prihodnjega kola — moški: Branik : Tr>;'i rv, Jesenice : Radenska, Kroj : Celje; ženske: Jesenice : Kroj. SMUČANJE — Smučarski klub Jezersko je bil na plazu za Češko kočo letos že dvaindvajsetič zapored organizator tradicionalnega mednarodnega »Majniškcga veleslaloma«. Nastopilo je nad 60 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov ter gosti iz Avstrije. V ekipni konkurenci je prehodni pokal letos v rokah ekipe Radovljice. Pri članih je bil najboljši: Ko-mac (Tržič), pri starejših mladincih Goličič (Radovljica), pri mlajših mladincih: Križaj (Tržič), pri mladinkah pa si je prvo mesto prlsmučala Pikon (Radovljica). -dh G L, A S SREDA — 31. MAJA 1972 V četrtek je predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak vzidal temeljni kamen za novo osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču. Gradnja te pomembne ustanove je med največjimi družbenimi investicijami v občini. Denar zanjo zbirajo občani s samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu leta 1969. Ob tem pomembnem dogodku smo tri Tržičane vprašali, kaj pomeni zanje začetek gradnje nove šole. 0 Marija FRELIH, socialna delavka v Peku: »Ob referendumu za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol sem rada obkrožila ,da', ker vem, kako je nova šola v Bistrici potrebna. Ko bo šola zgrajena, bo Tržič veliko pridobil, največ pa otroci iz oddaljenejših krajev občine. Zaradi moderne gradnje bodo tudi učni pogoji boljši. Posebno pomembna pa bo nova vzgojnovarstvena ustanova pri šoli. V Bistrici je veliko mladih družin, ki imajo ,po enega ali dva otroka. Marsikdo jim težko preskrbi varstvo.« j 0 Marjeta SLABE, delavka v Peku: »Danes so začeli graditi lolo v Bistrici in to je nadvse pomembno, saj se na tem koncu razvija bodoče središče Trtica. Tudi sama stanujem v Bistrici. Imam d j#« hverko, ki bo •kap*."-*-- ^tt šla prihodnje leto v šolo. Prav vesela sem, da bo znanje lahko že prihodnje leto pridobivala v novi, moderni šoli. Nič manj potreben ni vrtec. V Bistrici je vedno več otrok. Vsi nimajo starih mam, ki bi jih varovale, v večini družin pa sta oba roditelja zaposlena. Za Tržič je še posebno značilno, da je veliko žena zaposlenih.« 0 Stanko STRITIH, ravnatelj osnovne šole heroja Bračiča: »Začetek gradnje nove šole v Bistrici pomeni izhodišče za modernizacijo osnovnega šolstva v občini, posebno v materialnem smislu. Sedanje razmere so take, da je skoraj nemogoče uvajati nove oblike pouka, predvsem tiste, ki so vezane s tehničnimi sredstvi. Nova šola bo povezana z okoljem, saj je že sedaj večina učencev Bra-čičeve šole, ki se bo preselila v novo, s tega področja. V novi šoli bomo uvedli tudi podaljšano bivanje otrok, ?aj Je večina družin takih, da so starš; zaposleni.« J. Košnjek AMERIČANI V KRANJU — V soboto, 27. maja, je prišla v Kranj skupina 143 ameriških turistov, ki so se nastanili v hotelu Creina. V Kranju bodo ostali do nedelje, 4. junija. Gostje so bili v ponedeljek na izletu v Celovcu, jutri pa jih bodo avtobusi Creine in Via tor ja odpeljali v Postojno. Američani imajo razen avtobusov na voljo tudi rent a car osebna vozila« Številni med njimi so tudi ljubitelji igranja in se zato vsak večer z avtobusi ali osebnimi vozili odpeljejo v blejsko igralnico v Jelovici. Letos bo sprejel kranjski hotel Še več ameriških skupin. 10. junija pride 90 ameriških turistov, 30. junija 150 turistov, 10. julija 84, 17. julija pa 86 ameriških turistov. -jk Priznanja in nagrade v DPO v krajevni skupnosti Zlato polje in Roman HerleC (Tupallče) za nesebično delo z mladino. Kranj, 30. maja — Zvečer so v avli občinske skupščine podelili občinska priznanja mladinskim mentorjem in nagrade najboljšim mladinskim aktivom na osnovnih šolah. Priznanja in nagrade je podelila občinska konferenca zveze mladine. Priznanja za mladinske mentorje so dobili: Marija Ponikvar (šola Gorice) za razvoj planinstva med mladino, Anton Marčan (Projekt) za delo v ljudski tehniki na področju fotografije, Ivo Triler (Iskra) za delo v počitniški sjvezl v Kranju, Ivan Cvar (Iskra) za sodelovanje z mladinsko organizacijo v Iskri, Andrej Kosič (Sava) za delo z mladino na področju kulture, Ivanka šorli za razvoj taborništva v Kranju ln v Sloveniji, Franjo Slemenšek (šola Cerklje) za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in predvsem z mladino Cerkelj, Jaka Kurat (ZKPO) za spodbujanje kulturne dejavnosti med mladino v krajevnih skupnostih, Stojan Trošt (glm. Kranj) za delo mladin, aktiva, Alojz Cuznar (okrožno sodišče) za spodbujanje mladih za delo Za dosežene uspehe v tek' movanju mladinskih aktivov na osnovnih šolah pa so razdelili 6000 din med štiri aktive. 2000 din je dobil mladinski aktiv osnovne šole Cerklje, 1600 din mladinski aktiv osnovne šole Simon Jenko, po 1200 din pa sta dobila mladinska aktiva osnovne šole Predoslje in osnovne šole France Prešeren Kranj. A. Ž. NUDIMO VAM M WSšM m • vrata vseh vrst ^«tf • obloge iz masivnega lesa ^ ■ i • opazne plošče za gradbeništvo 11P D b © U • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. Naš naslov: TRGOVINA lip Wed REČICA, tel. 77-328, int. 9