Česki poslanci na Dnnaji. Mora uže kaj posebnega biti pr7i8, da so poslanci iz českih dežel splob prišli na Dunaj 7 drža^ni zbor in drugi8, da so svitli cesar to kot 7esel dogodek 7 prestolnetn go^ora pozdra^ljali in se je cel6 minister grof Taaffe 7 zbornici gospoakej zoper patrijaiha uemških Iiberalce7, 7iteza Schmerlinga, oglasil in potegnil za Čebe. Re8emo in trdimo, da mora biti temu poseben uzrok, bržčas kaka izredna nevarnost cesar8tvu preteča, katero 7isoki gospodje uže slutijo, priprosti ljudje pa nje še ne 7idimo. Kajti iz zgodo^ine neda^no preteklih let se učimo, da je dunajska 7lada kaj jednakega storila še le po nesreči Naše cenarst^o zapopada 7e8 narodo7 in mnogo dežel. Nastalo je pa tako, da so prenzvišene cesarske biše babsburške gla^arji deželo za deželo pridobili. Vsakej so pii 8prejetji priznali in s prisego ohraniti in braniti obljubili njeue pra^ice. To obljubo in prisego moral je pono^iti 78ak no^i vladar in je bil potem še le pozdravljeu in priznan n. pr. kot 7OJ7oda stajerski, koroški itd. ali slo7esuo 7en6an z zlato krono 87. Štefana kot kralj ogerski, z zlato krono sv. Vaclava kot kralj česlci itd. S8asoma se je začelo to pri inenjšib kronovinah opuščati, le pri 7e8jih je ostalo pri staroda^nej navadi. Tako je bil n. pr. še ceaar Ferdinand sijajno kronan kot kralj ogerski, kot kralj česki in kot kralj lombardijski 7 M^n^i. Po re^oluciji 1. 1848 se je pa tudi slednje-ceSb opustili. Nasledki niso bili siečni. Dunajaka vlada je prezirala starodavne pra^ice dežel pa tudi naiodo^, ter je hotela nstano7iti nemško A^stfijo. Ali od tega je bila prisiljena odjenjati 7led"mnogih ne8ie8nib dogodko7. Valed 7ojske leta 1859 stno zgubili bogato Lombardijo, lepi Milan. Nastala jo 7elika nezadoToljnoat po cesarat^u. Svitli ceaar so 20. oktobra 1860 proglasili slo^ito diplomo oktobersko, kder 80 zopet priznali pra^ice dežel ter dali poZ7ati deželne zbore. Miniater Scbnierling je hotel 7elikoduino dobioto ceaarje^o tako obinoti, da bi poaamezne dežele volile poslancev za državni zbor na Dunaji, to pa toliko in tako, da bi 7 njem imeli 7e8ino — nemški liberalci. Temu so se uprli Hr^ati, Italijani (7 Benečanskein) in — Magjari. Teh ni nobcden prišel na Danaj. Naposled se 80 Schmerlingu všli 8eaki poslanci pod 7odst7om dr. Riegerja. Pri tem bi bilo bržčas dolgo ostalo, ko bi ne priala nesrečna 7ojska 1. 1866. zmes. Dunajska 7lada je apre^idela, da se 7 slučaji ^ojske ni dobro zanesti na nezadovoljne Magjare. Vsled tega je minister Beust 7ae do^olil, kar so Magjari zabtevali. Ogerake dežele dobile se 87oje pra^ice nazaj; sklical se je ogerski državni zbor 7 Budimpešto in svitli cesar dali so se slo^esno kronati kot ogerski kralj. Ker se pa ostalim deželam, zlasti 6eskim, jeduake pravico niso priznale, mar^eč še skrSile z nepoarednimi 7olit7ami 7 državni zbor, kder so g08podo7ali nemški liberalci, nastal je nesre8niv dnalizein, cesarstvo se je razklalo na d^oje. Sest let je pri teni ostalo. Da se tetnu sedaj pripravlja konsc brez kake vidno znnanje ne8re8e, da se skuša pogoditi s Čebi, temu mora 7sakako biti poseben uzrok. Brž8as bodo sedaj 6eake dežele prišle do 87ojih pra^ic, kakor ngerske, in mogo8e je, da bodo napoaled svitli cesar se dali 7 Pragi kronati za 6eakega kralja. Nam Slo7enceai so pa česki poslanci na 7eliko pomo8 7 drža^nem zboru. Prišlo jih je namre8 58 in so nam pomagali ueruške liberalce potianoti 7 iuenjaino. Tako imamo upati, da bo tudi naui kedaj boljse.