64
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.  — V zbornici   poslancev je bila pretekli (eden nenavadna živa pravda, znamenita posebno zato, ker ge je tista stranka, ktera sicer zrniraj predloge ministerske podpira, ustavila nekemu predlogu, ki ga je gosp. minister Lasser   v  imenu   vlade   napravil   kot   dodatek   k   kazenski pravdi, namreč ta, naj  tudi vlada dobi pravico, tožiti človeka,  ki javno v spisih ali ustmeno pred  več ljudmi raz-žaii  čast   državnega   ali   deželnega  poslanca,   uradnika, vojaka ali duhovna. Gosp dr. VVaser, kot razložnik odboro-vega mnenja, se je krepko zoperstavljal zoper tako pravico, ktera po  minister Lasser-jevem   predlogu   vlada   za-se zahteva, rekši, da kaj takega ni nikjer po celem svetu; povsod velja ie to,   da toži tisti sam,   kdor  se razžaljenega čuti; marsikrat človeka tudi  kakošna  reč ne žali,  o kteri drugi mislijo,  da ga žali,   in še ljubo bi mu ne bilo,   ako bi se vlada za-nj potegnila, da bi mogel potem reči v taki pravdi razkladati,   po kterih  se razžaljenega ne čuti.    Mnoge postave v djuzih (unanjihj   državah   varujejo   veljavo   svojih uradnij ali gosposk;  tudi naša (^avstrijanska) kazenska postava jih varuje;   razžaljenje   časti   pa  je   povsod   le   čisto privatna, osebna reč.   Vprašanje: ali se smejo vladni uradniki grajati ali zoper njih kaj reči,   da ne delajo prav, se reši s tem, da se smejo tudi hvaliti. Ce je tedaj to dopuščeno, mora biti tudi uno.   Že postava cesarja Jožefa je pripustila pretresovanje ali kritiko uradnikov, ako to le ne sega tako deleč, da je sramotivno psovanje.   Saj je vsakemu poslancu, uradniku, vojaku, duhovnu pripuščeno, ako se razžaljenega misli, da se pritoži pri  cesarskem pjavdniku, in ta bo tožbo ze sprejel, ako misli, da je res tako. Če pa razžaljeni sam noče tožili, čmu hoče vlada namesto njega tožiti?   Ako se pa veliko tožb napravi, ktere se s tem končajo, da sodnija zatoženega ne spozna krivega ,   ni   to  pravosodju  v korist. Večidel se pri razžaljenju časti med sabo poravnata razže-Ijeuec in razžaljivec; ako bi pa vlada napenjala take tožbe, ne bilo bi to mogoče.    Mnogokrat   utegne razžaljencu prav bili,  da   se   pri pravdi ne nastopi pot dokazovanja resnice. Kar se pa tiče državnih in deželnih  poslancev, ne potrebujejo nobenih privilegij in   nobenega varstva   proti temu,   da bi ne smel nihče   zoper   njih   kaj   pisati ali reči. — Ko so še nekteri   drugi   poslanci   o   tem govorili,   med kterimi je ftiarski dr. Rvger (pro domu suaj zagovarjal potrebo vladnega   varstva   državnih   in   deželnih   poslarjcov,   in   so   še dokazati   si    prizadevali,    da   bi   časniki   večidel    po   tem mogli le molčati,   ker   bi jim vsaki čas lahko tožba za petami bila, je po govoru gosp. ministra Lasserja, ki jedro te postave išče le   v tem ,   da pri razžaljenju časti takih oseb trpi javni prid,  g, državni   minister Schmerling besedo poprijel in rekel, da vlada,  ker je slovo dala vsem predodu-račnim naredbam pri tiskarni postavi, mora vendar od druge strani skrbeti, da časnikarji pametno ravnajo in ne vzhajajo preveč   čez   ojnice   svobodnega   tiska.    Zal   nam  bo   — je sklenil minister svoj govor — ako tista stran zbornice, ktera je dosihmal večidel vladne predloge podpirala, danes ne bode
z nami glasovala za nas predlog; al reči moram, da to, kar smo predložili, smo dobro prevdarili; zato v imenu vlade očitno rečem, da ne bom mogel ne tiskarne postave ne reda tiskarne pravde cesarju priporočati, da biju potrdil, ako bi ob enem ne mogel
t u d i t e g a d o d a t k a C e s a r j u v p o t r j e n j e p r e d 1 o ž i t i. Čeravno se je zbornica zavzela nad tem žuganjem g. ministra, je vendar po večini glasovanja padel ministerski predlog pa tudi mogoči odborov predlo«:. — Kaj bo tedaj s to postavo, se še ne ve. — Predlog dr. Jiskrov: naj se vladi oblast da, v hitro pomoč nesrečnikom, ki so zavoljo povodnje v toliki nadlogi, 200.000 gold. darovati, je bil z veliko večino sprejet, kar je tudi gosp. minister Schmerling potrdil, da je prav tako. — H koncu te seje poprime še dr. Klaudi besedo in željo izreče, naj bi, ker je treba tiskarno postavo h koncu dognati, prihodnja seja bila že v torek ii"^' t, m.), da bi se ne tratil dragi čas, ki vsaki dan za več 1000 gold. državi stroškov prizadene; al po večini glasov je bila prihodnja seja odločena še le na 18. dan t. m.
Zbornica gosposka je v seji 14. dan t. m. z veseljem potrdila sklep zbornice poslancov za tistih 200.000 gold., o kterih smo ravnokar govorili, in ko je minister Schmerling zbornici naznanil, da je Njih Veličanstvo določilo posebno komisijo, o kteri bo spodaj govorjenje, se je cela zbornica vzdignila slavo klicaje cesarju. — Omeniti imamo še iz gosposke zbornice, da je 11. t. m. grof Hartig državnemu ministerstvu vprašanje (interpelacijo) predložil, ki zadeva razmere med državno in cerkveno oblastjo. Ker 1. dan prihodnjega mesca sušca — pravi govornik — ima po pravilih konkordata cerkveno premoženje s cerkvenimi kasami izročiti se v vsaki fari gospodarstvu fajmoštrov in dvema od soseske izvoljenima ključarjema, je treba, da cerkvenim patronom, ki so svoje dolžnosti in svoje pravice dosihmal po starih zakonih katoliške cerkve opravljali, vlada sama pove, v čem obstoji prememba ali popolnoma odprava starih patronatnih dolžnost in pravic, da bo jasno, ali je cerkveni patron , ako nima nobenih ali celo malo pravic, tudi odvezan svojih doneskov za cerkev. — Dunajski časniki hočejo za gotovo vediti, da so sv. oče pripravljeni v to, da se v konkordatu kaj prenaredi.
—  Po sklepu presvitlega cesarja od 12. t. m. se ima pod vodstvom državnega ministra posebna komisija ustanoviti, ki naj bi prev^darila, kako bi se zdatno pomagati dalo nesrečnikom, kteri so v mnozih deželah našega cesarstva po p o vod nji v grozno škodo prišli.
—   Kakor se sliši, misli vlada državni zbor spet za 6 tednov razpustiti. Desna stranka želi, naj bi se med tem časom, ko praznuje državni zbor, sklicali deželni zbori. „Ost D. Pošta" pa že trosi zvijačo po svetu, da se češka stranka napenja za odlog državnega zbora. In kmali bojo po nji trobili to liibul«» drugi časniki njene baze!
—  Cesar so izvolili 13 novih državnih svetovavcov v gosposko zbornico in sicer so peterim podelili to čast tako, da jo sin po očetu podedovati more, osmerim pa so jo podelili za čas njih življenja; med temi je tudi prol*. dr. Miklošič. 11. dan t. m. je po pravilih državnega zbora v zbornici prisegel in se potem na kraj levice vsedel.
Elrvasko. iz Zagreba. Iz Beča slišimo, da večina štatsratha ni za to , da bi se viša sodnija dala v Zagreb, kakor narod naš želi in za kar se dvorni kancelar poteguje,
—   Iz S is k a 9. sveč. Pretekli teden se je prodalo pri nas blizo 3500 vaganov koruze na debelo po 2 gold. 29 do 30 kr., na drobno po 4 gold. 40 kr., 1300 vaganov napolice (soršice) po 4 gold. 40 kr., 1000 vaganov tripo-lice v Karlovec po 5 gold. 10 kr., 5400 vaganov ovsa po 1 gold. 85 do 87 kr., 600 va;2;anov ječmena po 2 gold. 90 kr. Za pšenico ni nič kupca, tudi za one žita, ki sa se mlinarjem v Karlovec prodale, so se komaj po gori orne-
Fraiicozko. Iz Pariza. Govori se, da tista komisija, ki je v državnem zboru ustanovljena bila zato, da cesarja odg^ovor da na njegov o;?ovor, s kterim je začel unidan državni zbor, je postavila mno^o vprašanj o unanji politiki francozki v svoje pismo , med kterimi je tudi to , naj se zboru pove, kako se je vlada francozka vsied depeše Tiiouvenclove porazumela s vlado papeževo zastran italijanskiii homatij?
Allgležko. Jz Londona. Poslopje, v kterem se bo mesca majnika velika razstava začela, je že gotovo in 13, dne t. m. kraljevi komisii slovesno izročeno bilo. Poslopje je izvrstno napravljeno in v nekterih oddelkih tako olišpano, da, na priliko v oddelku za francozko bla^o same dekoracije čez nnlijon g"old. veljajo. 13. dne t. m. so že pričakovali mno«:o bla^a iz Belgije in Rusije, ki že dalje časa v kistah leži v Londonu. Le zavoljo strehe še nekteri želijo nekih poprav, da bi se namreč klobučina ^ s ktero je poslopje pokrito, še enkrat s katranom namazala.
Turško. Iz Carigrada 11. sveč. Sultan je včeraj iz proste volje velikemu veziru 20 milijonov piastrov poslal, da se uradnikom in armadi plača, kar jim je vlada na dolgu ostala.
— Iz Hercegovine. Nov dokaz, kako se kristjanom tukaj godi, pripoveduje dopisnik v ^^Ost u. West*' iz okraJ!»e Boboviške. Prebivavci te okolice na meji avstrijanski niso puntarji, ampak mirno tržujejo z Avstrijanci. Derviš paša namesto da bi jim bil hvaležen za njih podložno obnašanje, posije nenadoma nad nje celo koinpanijo baši-bozukov pod vodstvom grozovitega Musa-Zukica, da mirne kristjane napadajo, vzamejo jim vso živino in jih oropajo vsega, kar so zgrabiti mogli, pa ugarjjajo še druge silovitosti s ženstvom, in oskrunjajo ondašiije cerkve. Omer paša menda nima časa, da bi branil take grozovitosti, ker se mu glava le vrti v pojedinah in plesih s raaškarimi.
64
njeni ceni spečale;   koruza se drži trdne cene, al kupci je nočejo po tej ceni.
Slavonija. Iz Djakovš čine se piše ^Glasonoši", da gosp. Kurelac, ki že več mescev biva v Djakovu, do-gotovljajoč svojega „Tumača", je začel razlagati staro-filovenščino bogoslovcom ondašnjega semenišča. „Radostno javljajuč, da nam se u Djakovu razlaga staroslovjenščina — piše „Glasonoša" — moramo ujedno iz srca podviknuti 5,živio" onoj plemenitoj duši, koja je ondješnoj mladeži nabavila vriednoga učitelja; a koja je io, ne treba vam pisati, kad ga vec svi znadete; zato jošte jednom „živio".
Marsko. Iz Brna piše nek dopisnik v „Presse" in z presrčnim veseljem svetu oznanuje, da neka komisija, sestavljena iz učiteljev in šolskih ogledov, je najdla, da pri nas v Brni je med 3800 učenci le 188 čisto slovanskih otrok in je tedaj treba, da v tukajšnih farnih šolah se učijo šolski nauki po nemški. Ta nepričakovana prikazen je razveselila naš nemškutarski mestni odbor tako, da na vrat na nos je potrdil predlog une komisije. Pošteni možje pa — pravi „Ost und West'' -— kterim se je ta prikazen nekako čudna zdela, so šli v ^Staatshandbuch'^^ gledati in ondi so po popisu (konškripcii) od leta 1856 našli v Brni zaznamovanih 38.300 Slovanov in 8900 Nemcov. Ker se ta vladni p'»pis tedaj nikakor ne ujema s popisom une mestne šolske komisije, te zastavice ni mogoče drugač uganiti kakor tako, da v Brni slovanski starši rodijo nemške otroke! Dandanašnji je vse mogoče. Saj vemo, da vsak otrok, kteri s silo spravi na dan besede: ,,Klopl saj Ježeš Krist^' ali pa ,,'s ti and", se šteje med poveličeva\ce ,jVe-like Nenjčijc'-, ktera mora nekterim bili vsaki dan veča.
Češko. Iz Prage. „Ost und VVesl*' iz gotovih virov prinaša novico, da državni svetovavcc grof Martig (sin prcjšncga državnega ministra) pride za c. kr. deželnega poglavarja češkega v Prago, grof Bele red i za deželnega poglavarja morav.skega v Brno, grof Chorinsky pa na Dunaj za c.  k. deželnega poglavarja doljne Avstrije.
Erdeljrt. Žandarji se bojo v naši deželi zlo pomnožili, ker vse službe, ki so jih sedaj opravljali domači pandurji, se bojo spet izročile žandarjem.
Gaileija. Goveje kuge noče biti pri nas konca. Na novo se je prikazala v 6 vaseh, tako, da je sedaj 32 krajev, v kterih razsaja ta morivna ptujka. — Tudi na Ogrskem se sem ter tje še zmiraj prikazuje ta kuga.
JVoill8ko. Po vseh časnikih gre sedaj govorica o razporu n»ed vlado prusko in vlado avHtrijansko, kteri se je pridružilo še več drugih manjših nemških vlad zastran prenaredbe nemške zveze. Al ta razpor je le v pisnjih, kakoršen je že večkrat bil, pa se je vselej spet kmali potolažil in se bo brž ko ne tudi sedaj.
LaAk<». Laška vlada je začela sedaj res na Mazzinita mislili, nekteri pravijo zato, ker je že star in bolchen, tedaj ne več toliko nevaren. Mazzini, ker je bil vsem laškim vladarjem nevaren zato, ker je njegovo geslo od nekdaj bila Ijudovlada, je že več let tudi od turinskc vlade kot najvarniši puntar obsojen. Unidan je ministerstva predsednik Ricasoli iiiinisterstvu predlog storil, naj se pomilosti; al temu se na vso moč ustavlja minister prava ter pravi, ako hoče biti Mazzini pomilosten, naj stopi pred sodbo. Ker vsa diplomacija odsvetuje to poMiilo-tenje in ker je Mazzini sam rekel, da ne bo pomilostenja prosil, pa tudi pomilostenja ne sprejel, ako bi mu ga tudi dali, je potihnila za zdaj taza-(ieva. — Turinska vlada je razposlala po celem kraljestvu razglas, naj opusti ljudstvo naprevdarjeni hrup, ki ga ne-ktere mesta sedaj delajo zoper papeževo posvetno oblast, ker ona misli po vsi drugi poti v Rim priti — (javalne manj siloviti!) — Košuta, ki sedaj blizo Milana prebiva, je pred nekimi dnevi turinska vlada poklicala , naj brž v Turin pride, kamor je res tudi brž šel.