uist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 Ur, na Šestih straneh 25 lir. Zaostale Številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Moniecchi s/II - tel. Štev. 93-073, 93-806. Upravi: TRST, trg Duci degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v Sirokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČAN/ V GOTOVINI • SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Postani stalni naročnik «Delat*
^OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŽTEV. 2 (328)
TRST - SOBOTA, 8. JANUARJA 1955
CENA 20 UR
Zdramimo se!
I Ta teden so potekli trije . meseci oj podpisa londonskega Ik,Sporazuma, s kateiim je bil Prisojen Italiji v civilno u-L.ivo večji dei cone A z okrog jN-000 Slovenci, za zaščito katerih so bi.e v Spomenici in I prilogah, zlasti v Posebnem Hatutu, sprejete številne do-[pčbe. Predsednik vlade Scelba le \ s vojen, govoru od 4. no-'■einhia v Trstu ne samo v ce-i°u potrdil sprejete obvezno-jflT marveč je zagotovil, da “Omo tržaški Slovenci dobili ‘e več, kot določa londonski ^fPeruzum.
Upravičena so bila torej pri-ekovunja vseh Slovencev, da "‘•no v kratkem de.ežni naj-ušiti manjšinskih pravic, ki vsaj deloma nadomestile iz-a sUbo popolne enakopravnosti, Mkfi nami jo je zagotavljal Stalni latut mirovne pogodbe z Ju-Psiavijo. Toda do danes je eba, žal, ugotoviti, da o vseh ^Pisanih in ustno obljublje-‘ih pravicah še ni ne duha ne tyha. Ne vlada v Rimu, ne "kajšnje oblasti z vladnim komisarjem na čelu niso ukreni-e še ničesar za ìzvedoo do-'J(ip Poseonega staiuia lil uiu-t*h Ustni. u. Paiamara še cm la,ies m spre, e, ueiegacije “‘“venskih svetovalcev, ki čaka # me »ec dni na to. Niso dui “le,invanì se smvenski pieu-inviuki v-pokrajinske organe ‘“‘asu, niso oni še postaVijeni '“Venski lunkcionarji v razne lr“Qe, nihče se ne zmeni za ‘“nieščanje Slovenskih usluz-^ncev v javne urade m usta-]fUve, ne za toimače in preva-rlce. ki so jxitrehni v Večini Fudov. Našim kulturnim, pro-•v,-‘tnira in drugim organiza-Jljam niso bili se duueijeiii «‘"“eni krediti; vrata narud-doma pri Sv. Ivanu so n Slovence še vcdr.o Zaprla, rlc se še ne suši o zidavi naporna v ulici Petro-
ter*
—»
po.
^Se je ostalo pri starem. Slo-e“ci smo obarzali kvečjemu “he pravice, ki smo jih ze |'e‘i. dočim nismo dobili, od-L** sino prišli jpod italijansko avo, niti ene nove. Se več. y "k’ še tako obziren poskus, Se začno v življenju uvelja-Jati zajamčene pravice, jo
0	falttel na najoaurnejši odpor
1	Ce|“ s strani predstavnikov 'biasti, kot je to primer zu-'atia Bartolija, ki je onemo-'“cu govoriti slovenskim sve-
'Uvaicem v tržaškem mestnem [ “tu v našem jeziku. Nd dru-■f strani pa vidimo, da se ne-^drzuu nadaljuje poutika raz-ar“uovanja, kot je umetno Bl'chunjanje narodnostnega ““aja slovenskih vasi, pri-sk na slovenske starše, naj ®‘šeja otroke v italijanske ,J|e ud.
1 biajhujše pa je pri vsem rdi, da se tudi mi sami ne gardno, kot bi biio treba v ta-j bt položaju. Začetno navdu-,fchje in optimizem raznih ^pbpin sta ob prvih zaprekah •P težavah splahnela ier ju je ^“““mestilo mrtvilo. Titovci P “e zganejo, Agneletto in o fusovi so utihnili, iz obeh fatui iških struj ni nobenega ja*a življenja, neodvisni so ' ®“greznili v grobni molk.
” v
v vsem tem času nismo bili „1 sJ“hju niti sporazumeti se e- L tle ustvaritve skupnega or-,e Vs,U2nia’ naj bi predstavljal. “ Slovence in zastopal naše usti pri oblasteh. Odbor
pravic. Vsi Slovenci, zlasti pa še vse skupine, so pozvani, da prispevajo v ta namen.
Kot pobudniki v lej akciji smatramo za svojo dolžnost, da damo prvi predlog, ki je brez dvoma sprejemljiv za vse, posebno še, ker nikogar v ničemer ne obvezuje. Mi predlagamo, naj se skliče zborovanje — nekak tabor vseh Slovencev — na katerega naj bi prišli predstavniki vseh slovenskih (ali mešanih) organizacij, političnih, gospodarskih, sindikalnih, strokovnih, ku.turnih, športnih in drugih iseveda le dejansko obstoječim; dostop pa bi eventualno imen tuui vsi drugi Slovenci, z.asti neorganizirani, kjer bi tudi lahko dobni besedo. Na lem zborovanju naj bi vsakdo
POMEMBNE IZJAVE TOV. MALENK0VA AMERIŠKI TELÈVIZIJI
Sovjetska zveza želi zagotoviti
trajne in trdne mirne odnose z ZDA
Za odpravo napetosti med ZSSR in Ameriko je treba končati s politiko obnove nemškega militarizma, ustaviti oborožitveno tekmo in prenehati z obleganjem mirnih držav z vojaškimi bazami
Na dan Novega leta je predsednik ministrskega sveta ZSSR tov. Georgij Malenkov podal nekoliko odgovorov na vprašanja ravnatelja televizijskega urada v VVashingtonu g. Charlesa Edvvarda Shutta. Objavljamo v celoti ves j?o-govor, ki je vzbudil veliko pozornost in odobravanje po
svobodno iznesel svoje misije- vsem svetu.
nje in predloge, kako doseči akcijsko enotnost, ustvariti skupno predstavništvo za du-„ego skupnega cilja. Zaključki zborovanja bi bili, kajpak, popolnoma neobvezni za vse, dokler jih ne bi takrat ali pa naknadno vse skupine obvezno sprejele.
Ta naš predlog dajemo v premislek vsem skupinam ter pričakujemo, da se bodo o njem čimprej izjavile v svojih listih ali na druge načine. O-benem pričakujemo tudi dopolnilnih ali novih predlogov, s katerimi bi bilo mogoče lažje doseči naš skupni cilj.
Vprašanje: Kateri je najboljši način, da se ohrani mir med našima dvema državama?
Odgovor: Da se ohrani mir med ZSSR in ZDA, je predvsem potrebna iskrena želja o-beh dežel po miru in njuna težnja, da v medsebojnih odnosih ravnata na podlagi možnosti in potrebe mirnega sožitja ter upoštevanja medsebojnih zakonitih interesov.
Kar se tiče Sov,etske zveze, je na podlagi omenjenih predpostavk pripravljena še nadalje storiti vse mogoče, da zagotovi trajne in stalne mirne odnose med ZSSR in ZDA ter odstrani obstoječa sporna
vprašanja, seveda le, če tudi ZdA uokažejo enako pripravljenost.
vprašanje: Kateri je," po vašem, glavni razlog napetosti meu sov,etsKo zvezo in Združenimi uržavami?
Odgovor: Glavni razlog napetosti v odnosih med zSs±t in Združenimi državami obstaja v liniji, i ji sledijo nekateri ameriški krogi, v obnovitvi revanšistične armade Zahodne Nemčije, v oboroževalni tekmi in ustvarjanju mreže ameriških vojaških oporišč o-krog Sovjetske zveze in ostalih miroljubnih dežel, ki se ne morejo drugače tolmačiti, kot da so to priprave za novo vojno. Splošno znano je, da se v sedanjih časih, po krivdi zahodnih velesil, ki so sklenile londonske in pariške sporazume, ogražanje miru jpovečuje in nevarnost vojne narašča.
Da se odstrani napetost v odnosih med ZSSR in Združenimi državami, da se ustvari trajna podlaga plodnemu raz-
D0BA TRGOVINSKIH SPORAZUMOV V JUGOSLAVIJI
Z.S.S.R. IH jugoslavijaIosta
izmenjali letno za 13 miljjari blaga
Djilas in Dedijer pod obtožbo, a še vedno na Ivo bodi
' k«)
Pkitov in svetovalcev, ki je e sprejemljiva, čeprav ne ' “i° zveličavna oblika, ni bil iv1Zn“n po titovcih, ki so s 1 h'‘l® strani ustanovili svojo j, 'spodarsko-kuiturno zvezo ® V ““ore, kajpak, še tem manj Mtupati vse Slovence, ker ‘“dslavlja samo eno strujo, dl so vse ostale proti. Ti-l,Vci tega nočejo priznati JUb vsej očividnosti. Ne ve-I'1. kako bi reagirali, če bi “ pr. naša Partija skupno z "■i	1 avojimi Političnimi, kuI-
^p'ninii, gospodarskimi, šport-flfiii organizacijami u Avarila Pršilo zvezo, ki bi bila vse-Fakor bolj upravičena govo-lÌ^v imenu Slovencev, ker bi |S®i predstavljala 'ecino napila živija. Tega nismo in ne .'“Do nikdar napravili, ker ne bilo pošteno do vseh ostalih P “vencev, ki drugače mislijo 1^ ki imajo drugačne zahteve mi. Tega bi se morali za-' “ati šč piedvsem titovci, pa Jugoslovanski voditelji, ki L moralno odgovorni za ob-
1 ju*?eK in razvoj slovenskega u^tva za Tržaškem.
L^“v°lj je biio slepomišenja
Z„ °klevanja. C as je, da se b(Jtaemo, če nočemo, da ne dam Upehar.)eni še za to, kar ,	tut .Ugotavlja Posebni sta-
i	6ke ‘n ostale H
e;8a sporazuma. Začnimo to-l(J' z“Pet gibati, če hočemo br®1 svoje pravice in uspešno Preiti koristi našega življa, v u ‘mo svojo, doslej mlaha-l| ^ l‘rbo z novimi pobudami kv^imi bi lahko prišli iz ie*hii' in naš!i od vseh spreme JlVo osnovo enotne borbe ' ^idobitev zagotovljenih
V sreJo je bil po pogajanjih, Ki so -se pričela. Id. decembra, v Moskvi dosežen in podpisan enoietni trgovmsKi in piačiuu sporazum med sovjetsko zvezo ut jugos.avijo. z,a ZtibR je poupud minister za zunanjo trgovino Kabanov, za Jugoslavijo pa vodja deiegacije Hi-jaiKO Todorovič.
Sporazum predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 20 milijonov dolarjev vntrug Id milijard lir). boVjeLKa zveza do izvazaia v Jugoslavijo bombaž, surovo nartu, bencin, rotacijski papir in nekatere uru-ge artikle. Jugoslavija pa bo izvažala v ZSSR meso in mesne konserve, tobak, konopljo, sono in razne tkanine.
Sredi januarja pričakujejo v beograuu prihod češkoslovaške deiegacije, ki bo začela pogajanja z jugoslovanskimi predstavniki za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma. Se v tem me-ecu se bodo najbrž začela podobna trgovska pogajanja med Jugo-navijo na eni ter ljudskimi ìe-pubiiKami Poljsko, rlumunijo m Bolgaiijo na drugi sirarn, irenutno pa so že v teku pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bodo verjetno v Kratkem uspešno zaključena.
Na dan podpisa sovjetsko-jugoslovanske trgovinske pogon be so se v beograau za-itijuciia pogajanja med Jugoslavijo in ZDA, po katerih bo Amerika dobavila Jugoslaviji nadaljnjih 425.000 ton pšenice ter za 10 milijonov dolarjev bombaža. Kupno ceno za pšenico bo Jugoslavija plačala z gradnjo nekaterih svojih strateških cest, ki posebno zanimajo Američane; bombaž pa bo plačala, kadar bo imela na razpolago potrebna sredstva.
Okrožno sodišče v Beogradu je na predlog državnega tožilca uvedlo formalno preiskavo proti Djilasu in Dedijerju, ki sta bila obtožena kle-vetniške in sovražne propagande proti državi. Oba sta bila že zaslišana po preiskovalnem sodniku, vendar se nahajata na svobodi. To zadnjo o-kolnost tolmačijo v Jugoslavi-
ji kot znak nerazumljive pri- lerim so prisostvovali tudi šte-
zanesljivosti in obzira do zahodnih držav, katerim sta navedena služila s svojo propagando. Ce bi kdo drugi, ki nima tako zavarovanega hrbta po Anglo-umeričanlh, zagrešil le stotinko tega, bi bil že davno v zaporu ali v taborišču.
Juhi st zašit v Riu Utora KPI
RIM — Jutri, v nedeljo se bo začela v gledališču Adriano v Rimu vsedržavna konferenca KPI. Konferenca je bila že pred časom sklicana in skrbno pripravljena. V vseh federacijah, sekcijah in celicah so se vršile diskusije, ka-
vi lini prebivalci in demokrati. Tudi gladilo «l’Unità» je dolgo objavljalo intervencije številnih tovarišev, ki so obravnavali najrazličnejša vprašanja borbe za izboljšanje življenjskih razmer delovnega ljudstva.
Konference se bo udeležila tudi delegacija tržaških komunistov.
Sporazum
ZSSR - L.R. Kitajska
MOSKVA — ZSSR in Ljudska republika Kitajska sta v petek podpisali sporazum o ustanovitvi redno zračne službe, ki so neposredno vezala Moskvo s Pekingom.
voju miroljubnega sodelovanja med našima deželama, je potrebno napraviti konec politiki, ki stremi za obnavljanjem nemškega militarizma, ki je prizadel čolveštvu toliko zla; potrebno je ustaviti oboroževalno tekmo in napraviti
konec politiki obkroževanja miroljubnih ciežel z vojaškimi oporišči.
vprašan.e: Ali bi pozoravili Diplomatska pogajanja za reši.ev obsto.ečih sporov na uaijnem Vzhoou?
Odgovor: Da, pogajanja med prizadetimi državami za rešitev raznih vprašanj na Daljnem Vzhodu bi bila dobrodošla. Izkušnja ženevske konference, katere se je skupno z drugimi velesilami udeležila Ljudska republika Kitajska, je dokazala, da takšna pogajanja lahko rodijo ugodne rezultate.
Vprašanje: Kakšno je vase mišljenje v pogledu mednarodnega nadzorstva nad atomskim orožjem in ali smatrate, da bi bilo mogoče izdelati za vse zainteresirane stranke sprejemljiv načrt?
Odgovor: Stališče Sovjetske zveze 'o vprašanju atomskega orožja je predobro znano. ZSSR je za brezpogojno prepoved atomskega orožja, za njegovo popolno izločitev iz oborožitve držav in za uvedbo strogega mednarodnega nadzorstva pri izvajanju odgo-
varjajočega sporazuma.
Ostale države se ne bi smele manj kot Sovjetska zveza zanimati za prepoved atomskega orožja in odstranitev nevarnosti atomske vojne.
Vprašanje: Ali bi pozdravili diplomatska pogajanja, ki bi privedla do konference ministrskih predsednikov Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav?
Odgovor: Pri tem argumentu bi hotel kot prvo izjaviti, da se je v zadnjih časih s strani Združenih držav, Velike Britanije in Francije storilo vse. da se izključi možnost priti do pozitivne rešitve vprašanja sklicanja konference voditeljev štirih velesil. Znano je da imajo zahodne velesile namen z ločenimi sredstvi rešiti važna mednarodna vprašanja in predvsem vprašanje Nemčije. Ali ni jasno, da je nemogoče voditi takšno politiko in istočasno vzbujati v narodih ilu-zi e glede konference štirih velesil? Dejstvo je, da se konfe-
renca ministrskih predsednikov Francije, Velike Britanije, ZSSR in Združenih držav ne bi smela postavljati pred izvršeno dejstvo ločenih, vnaprej sprejetih sklepov o tam ali o-nem vprašanju, ki zahteva preučitev konference štirih velesil.
Vprašanje: Ali imate kaj povedati ameriškemu ljudstvu?
Odgovor: Ameriškemu ljudstvu pošiljam prisrčne pozdrave in najboljše čestitke k novemu letu. Obstajajo vse možnosti za razvoj in utrditev prijateljstva med narodi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zaupam, da bo ameriški narod. dal svoj vredni prispevek k veliki in plemeniti stvari utrditve miru med narodi.
V sedanjem trenutku morajo biti vsi narodi posebno budni pred raznimi mahinacijami napadalnih krogov. Ni danes važnejše naloge od združitve naporov vseh narodov v interesu obrambe miru in mednarodne varnosti.
V dejanjih dokažite svojo neodvisnost!
Novo leto ]e poleg letnice prt- čne načrte, da bi postali Jedro
neslo Se neko drugo «novost». V prvi letošnji Številki Je «Primorski dnevnik» v svojem uvodniku prinesel senzacijo, da ni več glasso Osvobodilne jronte, marveč le še «neodvisno politično ‘ilasllo naprednih triaSkih Slovencev». Temu primerno je spremenil tudi. svojo zunanjo obliko: Iz glave je izginil podnaslov «Glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Triaško o-zemlje», izginil pa je tudi znak OF - Triglav In peterokraka 'vezda.
Nas ta pretvorba ne preseneča; saj te nad dve leti vemo, da se pripravljajo na postopno likvidacijo dosedanje oblike svojega političnega udejstvovanja; o čemer je naš list te večkrat pisal. S podpisom londonskega sporazuma pa je postalo tem jasneje, da bodo zamenjali dosedanji svoj izvesek z novim, od katerega si obe-lujo več uspehov, kot so Jih imeli s starim.
Kot pred leti v Gorici, tako se namerava tudi trtaška «Osvobodilna fronta», potem ko je z razkosanjem Trtaškega ozemlja in prepustitvijo 80.000 trtaSkih Slovencev Italiji dotivela uresničenje svojih dolgoletnih prizadevanj (ki očlvidno nimajo nič skupnega z dosedanjim njenim slavnim in pomembnim imenom), v novih razmerah prekrstiti v «Socialistično fronto». To novo Ime naj bi Jim olajšalo njihove nove polttt-
VEL1K ODMEV MALENKOVIH IZJAV PO VSEM SVETU
napadalni palili in oMevanje so za Eiseimomerla “iamsiua miriT
izjave, ki jih je na Novo leto vladi glavni cilj ohranitev mi-. čel prve razgovore o svojem dat Malenkov ravnatelju tele-1 ru in do.ega mednarodne po-1 načrtu glede oborožitvenega
vizijskega urada v Washingto- miritve. Toda, ko je prišel na
nu, so napravile po vsem svetu največji vtis. Vse svetovno časopisje jih prinaša in v velikem številu tudi odobrava posamezne odgovore predsednika sovjetske vlade. Celo a-meriški časopisi, ki niso odvisni neposredno od vlade, so pozdravili posamezne izjave Malenkova, posebno še ono o nujnosti prepovedi vsega atomskega orožja.
Popolnoma različno od Ma-lenkovih izjav pa je bilo tradicionalno poročilo predsednika Združenih držav «O stanju Unije». V tem svojem poročilu, ki ga je imel v četrtek na skupni seji obeh domov, je Eisenhower sicer platonično zagotavljal, da je ameriški
Vladni načrt javnih del se bo pričel takoj ko ga bo odobril parlament
Obljubljena je obnovitev. Iinije_ Trsl-Severna Amerika Ier vrnitev motornih ladij «Saturnie» in «Vulcanie»
Te dni je prišel v Trst Polanec tov. Beltrame iz Vidma z namenom, da preuči najnujnejše jjotrebe in zahteve našega prebivalstva, ki jih je treba zagovarjati pred oblastmi, posebno pa v rimskem parlamentu. Ker nimamo v našem meAu parlamentarnih zastopnikov, so si komunistični poslanci in senatorji iz Italijanske republike, posebno pa oni iz Vidma in Benetk, prevzeli nalogo, da sledijo razvoju življenja pri nas in zastopajo interese našega prebivalstva. V tesni povezavi z njimi je tudi naša Partija, kot je znano, ustanovila parlamentarni urad, na katerega se prebivalstvo lahko obrača s svojimi zahtevami in prošnjami. Prav zaradi tega je prišel tudi tov. Beltrame v Trst in v sredo zjutraj je bil, ob spremstvu tov. Pogassija, vodje komunistične skupine svetoval-
cev v tržaškem občinskem svetu, sprejet pri vladnem komisarju dr. Paiamari.
Tov. Beltrame je predvsem zahteval, naj vlada upošteva soglasno sprejeto resolucijo občinskega sveta za vzpostavitev pomorskih prog, ki so potrebne za obnovo tržaškega pomorskega prometa. S tem v zvezi je tudi postavil vprašanje povrnitve ladij «Saturnia» in «Vulcania». Vladni komisar je izjavil, da je prav te dni prejel od ministra za trgovsko mornarico zagotovilo, da bo čimprej vzpostavljena proga Trst - SeV. (Amerika. Ena od omenjenih ladij bo dodeljena tej progi in bo vozila enkrat mesečno. Pozneje bo pa vzpostavljena petnajstdnevna pro ga, za kar bo treba dodeliti še drugo ladjo. Glede drugih prog je dr. Pal amara izrazil mnenje, da bi morale ladje z odhodom iz Trsta služiti vse-
Kljub terorju kolonialistov
ne poneha upor v Maroku in Alžiru
RABAT i V Maroku so francoski kolonialisti v torek ustrelili šest na smrt obsojenih maroških domoljubov. Kljub krvavemu terorju pa nadaljujejo domoljubi s svojo borbo proti francoskim okupatorjem in njihovim kolaboracionistom. Tako so se zadnje dni vrstili v Casablanci številni napadi, pri katerih je bil ubit en Evropejec in ranjeni dve drugi osebi.
Tudi v Alžiru se borbe nadaljujejo in vse oborožene čete ne pomagajo osovraženim francoskim vsiljivcem. V zadnjih spopadih so bili ubiti en Francoz in trije Alžirci.
Nova preiskava o umoru Drummondovih
PARIZ — Stari Gaston Dominici, ki je bil svojčas obsojen na smrt pod giljotino zaradi umora angleškega znanstvenika Drummonda in njegove družine, je s svojimi naknadnimi priznanji dosegel, da je pravosodni minister odredil ponovno preiskavo. Vse kaže, da je stari Gaston obtožil kot izvršilce umora svoja dva sina Clovisa iti Gustava ter nečaka Rogera Penina.
Kljub novi preiskavi pa bo moral obsojenec ostati v zaporu v Marseju, dokler se preiskava ne zaključi in ga morebitni novi proces ne proglasi za nedolžnega.
Razvoj televizije v SZ
MOSKVA — Moskovska radijska postaja je sporočila, da je bilo v letu 1954 izdelanih 325 tisoč televizijskih sprejemnikov. V letu 1955 je predvidena izdelava nadaljnjih 700 tisoč aparatov. Doslej imajo televizijske oddajne postaje v Kijevu. Leningradu, Rigi, Harkovu, Kalininu in Moskvi,
mu Jadranu s pristankom, ju možnosti, tuui na biciiiji.
Nato je tov. ueitrame podčrtal nujno j?otieoo, ua se Začne uresničevati vladni načrt za deia, Ki so bila določena uu priuKi nakazila sedemdeset milijard lir. Vladni komisar je odgovoril, da zavisi začetek det ud tega, kdaj bo parlament odobru zaoevne zakonske osnutke, ki jih je vlada pripravila, bredviuevau ,e, da bosta one zbornici te osnutke kar najhitreje odobrili, Tov. tieilrame je tu pripomnil, da bouo komunistični parlamentarci storili vse, da se to res zgodi čimprej.
Pogovor je nato prešel na težko vprašanje miadinske brezposelnosti. Naša zastopnika sta urgirala uvedbo ukrepov, ki jin zahteva resolucija občinskega sveta, ter izpopolnitev ukaza ZVU št. 5, ki omogoča sprejemanje na delo mladih vajencev. Dr. Paiamara je izjavil, da je veljavnost teka u-kaza ze podaljšal za leto dni in tudi določil potrebna finančna sredstva, in a v»ak način pa ima namen globlje preučiti io vprašanje, da bi našel možnost razširiti ugodnosti tega ukaza na večje število podjetij ki bi tako zaposlila nove vajence.
Poleg drugih manj važnih vprašanj sta naša zastopnika postavila na kraju tudi zahtevo ukinitve stanovanjskih odpovedi s strani novih lastnikov stanovanj, posebno onih, kupljenih v kondominiju, ki so še vedno zasedena po starih stanovalcih. Ta ukrep, ki ga je zahteval tudi občinski svet, je nadvse potreben zaradi velikega pomanjkanja stanovanj. Vladni komisar je na to vprašanje izjavil, da ima namen na vse načine j?oskr-beti, da se začne čimprej s številnimi gradnjami posebno
Ijuaskih stanovanj, da pa ne more odobriti ukinitve odpovedi, ker bi s tem odstopil ud italijanskih zakonskih določb. Ker je pa naše zastojp-stvo vztrajalo, češ da je nas poiožaj povsem izjemen in da bo treba precej časa čakati na zidavo stanovanj, oočim se bo število brezdomcev neprimerno povečalo, je dr. Paiamara obljubil, da bo vprašanje ponovno proučil in videl, kaj se da storiti za olajšanje stanovanjskega vprašanja.
Družba «General Electric Company» je izdelala drobnogled, ki hkrati povečava in roentgenizira predmete. Poveča jih lahko do 1500 krat. Z njim bodo lahko preučevali zrnasto strukturo kovin, celično strukturo kosti in človeškega tkiva in notranje organe majhnih žuželk.
konkretno obravnavanje vprašanj, je našteval kot največje uspehe ZDA v letu 1954 številne vojaške pakte in zveze, ki so jih sklenile Združene države odn. njene zaveznice; med njimi je kot največji «doprinos k miru» navedel ustanovitev Zahodneevropske skupnosti in pristanek Francije _ in drugih držav na obnovo nemškega militarizma.
Glede bodočih odnosov med Zahodom in Vzhodom, ki je tvorilo najvažnejši del njegovega govora, ni pokazal nobene dobre volje, da bi prišlo do resnične pomiritve. Po njegovem naj bi temeljili ti odnosi še vnaprej na dosedanjih metodah strahovanja in groženj z novo vojno. Zato se mora po nasvetu Eisenhowerja «svobodni» svet čimbolj obo-roževati, da bo tako odvrnil komuni de od njihovih «napa dalnih naklepov». Blazno o-bo-reževaje je torej za ameriške imperialiste edina j?olitika, ki jo hočejo voditi v odnosih do socialističnih dežel.
Generalni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld je na tvojem potovanju obiskal indijskega ministrskega predsed nika Nehruja, s katerim je imel daljšj razgovor. O vsebini razgovora ni hotel dati n obe ne izjave; rekel je le, da je zelo srečen, da se je sestal z Nehrujem, iz -Novega Delhija je nadaljeval pot v Peking, kamor je dospel v sredo popoldne. Sprejel ga je predsednik vlade Cu En Laj, s katerim je imel že več razgovorov. Ham-marskjoeldov namen je posredovati pri kitajski vladi, da bi izpustila 13 ameriških letalcev, ki so bili zasačeni na Kitajskem pri špijonaži. Cu En Laj mu je že pred časom sporočil, da je presoja tega primera notranja stvar Kitajske pač pa bo dobrodošel, če pride v Peking, da se pogovorita o zadevah, ki se ličejo miru.
Mendes France je tudi na potovanju. Prvi cilj mu je Italija, kjer bo v ponedeljek za
trusta Zahodnoevropske skupnosti. Ta načrt bo nato iznesel tudi v Zahodni Nemčiji in računa na podporo obeh držav, za kar se lima hoče oddolžiti koncesijami v francoskih Kolonijah v Afriki.
Zakonca Field ostaneta v Madžarski
BUDAPEST— Ameriška državljana Noel in Berta Field, ki sta bila pred mesecem izpuščena iz zapora, ker se je ugotovila njuna nedolžnost, sta odklonila povratek v Ameriko in sta zaprosila Madžarsko za politično zavetišče, ki jima je bilo tudi priznana, imenovana sta bila pied prihodom na Madžarsko preganjana v Združenih državah po m.iccarthystih, kar bi se jima zopet zgodilo, če bi se vrnila v domovino.
Zanimanje Avstrije in Švice za našo luko
V zvezi s Trstom in njegovo ureditvijo je zanimivo, da vzbuja naše mesto in zlasti luka vedno večji interes zalednih držav. Tako avstrijski listi in gospodarski krogi že sedaj postavljajo zahteve, naj bo Avstrija pritegnjena v upravo iuke, naj dobi v njej carine prosto skladišče, naj se znižajo luške in železniške tarife, avstrijski industriji pa naj bi se nudile posebne ugodnosti za dobave tržaškim ladjedelnicam, industriji in Splošnim skladiščem. Po pisanju nekega francoskega gosjpodar-skega lista je baje neka švicarska finančna skupina ignudila italijanski vladi veliko posojilb za okrepitev tržaške luke. Zato pa bi morala Italija priznati posebne ugodnosti za promet preko našega pristanišča ter ustanoviti prosto cono.
vseh Italijanskih «socialističnih» sil, okrog katerega naj bi se shirali vse skupine in posamezniki, ki pojmujejo socializem na podoben način kot oni sami.
Zagotovljeno jim je te sodelovanje znane skupine Magnanija in Cucchila, katere kongresa so se titovci udeležili po svojih Veh najvidnejših predstavnikih, Lau-renttju, Mraku in Fe roniu. Z njimi so tudi te sporazumni, da bodo začeli v kratkem Izdajati v Trstu skupno ideološko revijo. To naj bi jih odslej Se tesneje d rutilo v delu za skupne cilje, ki so znani. Eni kot drugi so zagrizeni nasprotniki komunističnega gibanja, zlasti pa še KPI In KP TU. V tem gredo celo tako daleč, da odobravajo Scelbovo protikomunistično gonjo In njegove nedemokratične ukrepe proti KPI In Italijanskemu demokratičnemu gibanju.
Kljub svoji gonji proti komu. nistom — ali, kot oni ltceme--o zatrjujejo, proti njihovim voditeljem — pa skušajo premamiti mnottce komunistov in demokratov, naj se jim pridružilo. Prav temu namenu predvsem sluti tudi najnovejša preobleka Primorskega v «neodvisno glasilo naprednih triašklh Slovencev»; pod tem nedolžnim naslovom st obetajo ujeti kaj več kalinov.
Toda, ne vemo, kako vam bo to uspelo; kajti trtaiki Slovend so le preveč dobrega nosa, da ne 6t Izvohali, kaj se skriva ta novim naslovom. Doslej se namreč, razen naslova, ni še nič spremenilo: ostali so Isti uredniki, rabite isti Jezik, politična orientacija' se ni spremenila, a tudi denar Prihaja še vedno iz istih virov kot doslej.
Ce pa imate prav zares namen postaviti neodvisno glasilo napred n ih trtaških Slovencev, potem to dokaiite v dejanjih. Vodstvo vašega lista naj prevzame skupna uprava, sestavljena iz predstavni-kov vseh naprednih Slovencev, ki bodo prav gotovo bolj neodvisni kot dosedanji. Dalje naj o-mogoči dopisovanje v list vsem, katerih Interese — po vašem zatrdilu — zastopa. Ustvari naj se svobodna tribuna, ki bo dostopna vsem naprednim Slmrrnrrm tn * katere bodo lahko svobodno presojali vse politično In drugo javno življenje Slovencev. Taktna svobodna tribuna bi bila velik prispevek k borbi Slovencev z a dosego narodnih In vseh drugih pravic. Dokler pa tega ne boste dovolili, je pa zaman govoriti o «neodvisnem glasilu naprednih Slovencev» In so vse vaše besede le prazna slepila.
Niso še izsledili atentatorja
na panamskega predsednika Remona
V ponedeljek popoldne je bil izvršen atentat na predsednika Panamske republike José Antonia Remona v času, ko se je nahajal v klubu nekega dirkališča. Atentatorji so z brzostrelko streljali izza nekega grma skozi okno in se potem izgubili neznano kam. S predsednikom sta bila smrtno zadeta tudi dva njegova spremljevalca.
Vodstvo države je prevzel dosedanji jpodpredsednik José Ramon Guizado. Parlament je takoj proglasil obsedno stanje in dal najprej aretirati bivšega predsednika Arnulfa Aria-sa, na katerega je padel sum,
da je organiziral atentat. Pokojni predsednik je namreč pred leti pripomogel, da je prišel Arias na oblast, a ga je leta 1951 pomagal odstraniti, ker je slednji nameraval ukiniti ustavna jamstva. Pozneje, ko je bil sam Remon izvoljen za predsednika, je dal Ariasa, ki je bil dotlej v zaporu, izpustiti na svobodo, dovolil mu je bivanje na panamskem ozemlju, a mu je odvzel vse civilne pravice.
Razen Ariasa je policija aretirala že preko 60 oseb, toda, kot kaže, atentatorjev še vedno ni izsledila.
tteia.i Sueškem prekopa
PQRT S AID — V Sueškem prekopu je v petek neka petrolejska ladja zadela ob kovinski steber nekega železniškega mosta, ki se je zrušil na ladjo, da je ostala blokirana in zaprla ves promet. Sele v ponedeljek je bilo i>o dolgih naporih mogoče osvoboditi ladjo in odpreti pot T57 ladjam, ki so vse dni čakale na obeh prehodih prekopa. Zaradi tega ■zastanka so lastniki blokiranih ladij utrpeli ogromno škodo.
Mii lo Pilim sprejel predstavnike iržaši Slovencev?
Ze več kot pred mesecem dni je delegacija slovenskih lipanov in svetovalcev zaprosila z« »prejem pri vladnem komisarju dr. paiamari, da se pogo-vo irz njim o izvedbi določb posebnega statuta in drugih listin londonskega sporazuma glede narodnih pravic slovenske etnične skupine na Tržaškem. Do danes, to je do četrtka, ko to pišemo, pa delegacija še ni bila sprejeta, niti še ni bil določen dan za sprejem.
Slovenci smo mnenja, da tako ravnanje vrhovnega predstavnika oblasti v Trstu ne prispe.a k medsebojnemu razumevanju.
Slovenci ne vemo, kako naj si razlagamo to ravnanje, posebno še, ker gre za življenjske koristi našega življa. To tembolj, ker nam je znano, da je med tem časom sprejel nešteto delegacij in posameznikov, ki so zaprosili za razgovor zà" navedeno delegacijo in ki prav gotovo niso imen vsi tako nujnih zadev kot mi. Tako je dr. Paiamara sprejel najmanj dvakrat fašističnega poslanca Colognattija. Našel Je tudi čas, da je prisostvoval raznim dobrodelnim in drug.m manileitacijara. Le za sprejem delegacije slovenskih županov in svetovalcev ni našel časa.
Kaj naj to pomeni? Kaj je morda pozabil, da smo tu tudi Slovenci, ki nestrpno pričakujemo, kdaj bomo dobili priznane, a še ne uveljavljene pravice? želimo zato vedeti, ce in kdaj namerava vladni komisar sprejeti naše predstavnike.
Vela načina v Avstra iii
ADELAIDE — Zaradi silne vročine, ki je zajela vso Avstralijo, so izbruhnili številni požari. Največjo škodo je povzročil požar, ki je zajel gozdni predel, dolg 200 kilometrov. V tem predelu je mnogo vasi in vil, ki so postale žrtev požara. V neki hiši sta živa zgorela neki mož in žena.
-
ČLANEK IZ REVIJE “NOVI ČASI11 OB ROJSTNI OBLETNICI NESMRTNEGA VODITELJA
Dne 21. decembra preteklega leta je poteklo 75 let, odkar se e rodil Josip Visarionovič Stalm Sovjetski narodi častijo s spoštovanjem spomin zveste ;:i učenca in Leninovega ■bojnega tovariša, velikega nadaljevalca njegovega dela. Stalinovo ime je brezmejno priljubi eno delovnim ljudem vsega sveta.
• V b >rbi za osvobnd'tev člo-
Ija viš ega tipa, ki je izšel iz najglobljih plasti ljudstva, poln nezlomljive vere v ljudstvo, v neizčrpne sile in revolucionarno energijo množic, pravih slvariteljic zgodovine.
Stalin je vedno ostal prepričan leninist in dosleden branilec leninističnih idej. Ob strani Irenina in pod njegovim vodstvom se je boril za partijo novega tipa. katero je u-
veštva izpod kapitalisti' -ega trdil v neizprosni borbi proti
suženjstva se je delavski razred nav G.hoval in se navdihuje z velikimi ideji.mi marksi-zma-leninizma. Vladimir Iljič T.enin. vztrajni in modri učene- nesmrtnega nauka Marxa in Engelsa, je razvil marksizem na ustvarjalni način v novih zgodovinskih pogojih in va le branil proti vsem napadom odkritih in prikritih sovražnikov. Velike leninistične ideje so bile za Stalina vedno zvezda vodnica in preizkušeno orožje. Lenin, genialni strateg revolucije in voditelj ljudskih množic, je bit za Stalina vodno velik vzgled in vzor za vse njegovo delo.
«Kar se mene tiče — je dejal tovariš Stalin — jaz sem samo Leninov učenec in cilj mojega življenja je, da bom njegov vreden učenec».
Lenin je US tvoril in izoblikoval partijo novega tipa, komunistično partijo, ki je povedla narode naše dežele do zmage Oktobrske revolucije 1917. leta, prve socialistične revolucije v svetu. Tovariš Stalin, bojni brat Lenina, je bil zvest sin to partije. Njegovo življenje je vzpodbujajoč vzgled lika kon"-tista, vodite-
Vozili se bomo brez zamude časa
Sloviti ameriški letalski konstrukter Glenn Martin izjavlja, da bodo letalske ladje v katerih bo prostora za 200 potnikov in ki bodo letele nad morii in celinami proti zahodu, kmalu lahko dospele na cilj «v istem trenutku» po ta-mošnjem času kot so odletele. Potrebna bo hitrost 1.600 km na uro, da re bo iz enega časovnega pasa priletelo v drugega istoč sno s soncem.
Zračna razdalja med New Yorkom in San Franciscom je na primer 4.800 km in ko je v New Yorku poldne, je v San Franciscu deveta ura zjutraj. Letalo s hitrostjo 1.600 km na uro, ki bo odletelo opoldne iz New Yorka, bo preletet« razdaljo do San Francisca v :i urah in torej pristalo v San Franciscu, ko bo tam točno poldne.
vsem sovražnikom leninizma.
I.enin je oborožil partijo in vse sovjetsko ljudstvo z znanstvenim programom izgradnje socializma, začrtal je pot pre-tvoritve sovjetske dežele v mogočno industrijsko kolhozno državo - pot komunizma. Na lej leninistični poti vodi komunistična partija še nadalje, brez oklevanj, sovjetsko ljudstvo.
S posplošenjem nadvse bogatih izkušenj socialistične graditve v sovjetski deželi ter izkušenj sodobnega mednarodnega delavskega gibanja je Josip Stalin dal velik doprinos zakladu marksizma-Ieninizma. Na podlagi Marxovih, Engelsovih in Leninovih del je na ustvarjalen način razvil mark-sistično-leninistični nauk v skladu z novimi zgodovinskimi pogoji ter je v celi vrsti vprašanj obogatil revolucionarno teorijo z novimi tezami.
Josip Stalin je neutrudno deloval na utrditvi sovjetske države. Vedno je podčrtoval, da sta trdnost in moč socialistične dežele eden glavnih pogojev za zmagovito izgradnjo komunizma.
Navdihujoč se na Leninovih naukih, razvitih v delih Stalina in v partijskih sklepih, je komunistična partija izdelala in uvedla politiko socia-'istične industrializacije in poljedelske kolektivizacije. V kratki zgodovinski dobi je naša dežela napredovala z gigantskimi koraki: iz zaostale agrarne dežele je postala mogočna industrijsko-kolhozna socialistična država. Bratsko združena družina sovjetskih socialističnih narodov se je utrdila in postala nova sila, neznana staremu svetu, pred-podoba sreče vsega človeštva.
In ko je nemški fašizem, ki ga je vzgojil imperializem, pognal proti deželi sovjetov svo-e biindirane horde, so se narodi ZSSR na poziv partije in pod njenim vodstvom dvignili kot en sam mož, da branijo svojo domovino.
Komunistična partija je navdihovala in organizirala od-pqr vsega ljudstva proti sovražniku. Centralni komite
ŠMID in imel 75 lei
partije in sovjetska vlada sta postavila tov. Stalina na čelo državnega odbora za obrambo, na čelo vseh oboroženih til sovjetske države.
Vplivni voditelji, kot tov N. Bulgarvin. A. Sčerbakov, A. Zdanov, N. Hruščev, so od partije prejeli nalogo, da delajo na sami fronti. Sovjetsko i ulstvo je izšlo zmagovito iz ogorčenih bojev za čast in neodvisnost domovine; vsemu svetu je dokazalo veliko življenjsko silo socialističnega u-stroja in politike dežele sovjetov, modrost in bistrovid-nost politike komunistične partije.
Sovjetska zveza ni bila sama v borbi proti nemškemu fašizmu, ki je grozil, da uniči civilizacijo in usužnji človeštvo. Herojska borba sovjetskega ljudstva se je spojila z borbo narodov Evrope in A-merike za neodvisnost, za demokratične svoboščine. Mogočna protihitlerjevska koalicija, ki je bila prvenstvene važnosti za uničenje napadalnih sil, se je ustvarila v teku odločne borbe proti fašizmu. Enotna fronta narodov v borbi za njihovo svobodo se je utrdila.
Zmaga Sovjetske zveze v veliki domovinski vojni jd radikalno spremenila mednarodni položaj. Mnoge dežele Evrope in Amerike so se odtrgale od kapitalističnega sistema in postavile režim ljudske demokracije. Triumf ljudske revolucije na Kitajskem je predstavljal ogromno zmago stvari socializma in demokracije.
Mednarodni ugled Sovjetske zveze, njen vpliv na ves razvoj mednarodnega življenja sta se ogromno povečala. Sovjetska država se nahaja na čelu mogočnega tabora miru. demokracije in socializma. Devetsto milijonov ljudi, tretjina človeštva, je že uvrščena pod zastavami prave svobode in demokracije, pod zastavami miru in socializma. To je največja uresničitev dvajsetega stoletja.
Komunistična partija Sovjetske zveze, po navdihu leninističnega nauka in oborožena z znanstvenb teorijo, potrjeno v desetletja trajajočih borbah vodi narode zmagovito naprej po poti v komunizem.
Za uresničenje svojih načrtov, potrebuje sovjetski narod, graditelj komunizma, predvsem miru. ideja miru med narodi, ki jo je proglašal veliki Lenin in jo je sovjetska vlada odločno zagovarjala, je bila v vseh časih bistveno načelo sovjetske zunanje politike.
«Idejo sodelovanja med dvema sistemoma je prvič proglasil Lenin pravi Josip Stalin ■- Lenin je naš učitelj in mi. sovjeti, smo njegovi učenci. Nikoli se nismo in tudi se ne bomo oddaljili od njegovih naukov».
ideja mirnega sožitja, ideja skupnega odgovora na grožnjo napada in vojne, ki jo je Sovjetska zveza stalno zagovarjala, uživa veliko odobravanje po vsem svetu. Volja in odločnost stotin milijonov mož in žena sta danes usmerjeni k temu cilju.
Voija narodov predstavlja odločilno silo v borbi za mir. Slavne besede tov. Stalina so zadonele po vsem svetu: «Mir bo ohranjen in utrjen, če bodo narodi vzeli v svoje roke stvar ohranitve miru in če ga bodo branili do kraja. Vojna lahko postane neizogibna, če se vojnim hujskačem posreči zamotati ljudske množice v laži, jih preslepiti ter jih zavesti v novo svetovno vojno»
Zaradi tega morajo biti narodi v sedanjih pogojih posebno budni ter podvojiti dejavnost v svoji borbi proti nevarnosti vojne.
Sovjetski narod bo brez o-rnahovanja nadaljeval svojo borbo za splošen mir. Sovjetska zveza se ne boji nobenih groženj in, če bodo imperialistični napadalci sprožili novo vojno, bn znala dokazati svojo moč, dokazala bo u-temeljenost in pravičnost svojo stvari.
Sovjetske narode vodi preizkušena in prekaljena komunistična partija. To je borbeno združenje komunistov, ki jih preveva isti ideal, močnih po svoji enotnosti v pogledih in akciji, močnih po svoji kolektivni izkušnji in po kolektivni modrosti svojega Centralnega komiteja. Pod vodstvom Komunistične partije Sovjetske zveze, pod zastavo Marxa - Engelsa - Lenina - Stalina koraka sovjetsko ljudstvo z gotovim korakom v zmago komunizma,
POLEMIKA S „ PRIMORSKIM DNEVNIKOM"
Oblast delavskega razreda
zagotavlja gradnjo socializma
Prejšnji četrtek je po dolgih in mučnih pripravah zagledal v Primorskem dnevniku luč sveta prvi članek polemike o vprašanju «Kaj je socializem in kako se gradi?». Po pravici povedano, smo pričakovali, da bodo imeli v vprašanju, ki so si ga sami izbrali, mnogo več povedati, Sk oro imamo vtis, da'so se lotili članka proti volji in da so se z izbiro zaleteli. Ce je temu tako, cenjeni sobesedniki, smo vedno pripravljeni preiti, četudi prvo ni Se izčrpano, na druga vprašanja, ki bi vam bila bolj po volji, kot n. pr. vprašanja borbe tržaške ga delavskega razreda ali podob, na. Ce pa ne, bomo nadaljevali z izvoljeno temo.
Verjetno se PD prav iz gornjih razlogov ni hotel spustiti v svojem začetnem članku v «globoko vodo», marveč je ostal lepo prt bregu obravnavajoč samo temelj ne pojme, zapopadene v naslovu samem. Strinjamo se z njegovimi ugotovitvami, da «socialistični družbeni red sicer temelji na nekaterih osnovnih načelih, za njegovo gradnjo pa nimamo nikaltih splošno veljavnih receptov, ki vi jih mogli ali celo morali upora-
ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE KMETOV
Pomen zakonskega predloga poslancev Longe in Pertini
V čem se razlikuje predlog levičarskih ptslanctv od Bcnomijtvega Dolgoletna prizadevanja Kmetijske strokovne zveze ES in ZBIP pri takratni ZVU za zavarovanje malih in srednjih posestnikov
V člunku, ki smo ga objavili prejšnji teden na prvi strani našega lista, smo razpravljali o dolgi borbi in končni zmagi italijanskih kmetov neposrednih obdelovalcev, za dosego zavarovanja in oskrbe kmeta in njegove družine v primeru bolezni. Danes bomo obravnavali predloga, ki so ju predložili v italijanski poslanski zbornici levičarska poslanca Longo in Pertini ter demnkristjanski poslanec Bonom!.
Razlika zakonskih predlog posl. Longo-Pertini in posl. Bonomija je bila velika in za kmete pomembna.
1. Zakonski predlog, ki ga je predložil Bonomi, je zahteval, da bi imele pravico do zavarovanja samo tiste družine neposrednih obdelovalcev, ki razpolagajo z 80 odst. družinske delovne sile, potrebne za obdelovanje posestva. Longo-Pertinijev predlog pa je zahteval zavarovanje za vse tiste
manj 50 odst. delovne sile.
2. Medlem ko se je Bonomi-jev predlog omejeval samo na bolnikovo zdravljenje v bolnišnici za primer bolezni, sta Longo in Pertini zahtevala za neposredne obdelovalce celotno zdravniško oskrbo: splošno, specialno, v bolnišnici in zdravila.
J. Bonomi je zahteval, naj bi stroški bremeniti samo kme-te-neposredne obdelovalce z izjemnim malini državnim prispevkom, ki bi ga država prejela s poviškom davka na sladkor. Longo-Pertini sta pa predlagala, da bi država prispevala dve tretjini, ena tretjina pa naj bi šla na breme kmeta obdelovalca.
Zdravniško zavarovanje za neposredne obdelovalce bi bilo celotno, če ne bi ravno večina, kateri je načeloval Bonomi, volila pboti in ovrgla predloga o oskrbi zdravil.
Hoteli smo očrtati družine, ki razpolagajo z naj- jasniti oba zakonska
in razpredlo-


Božično obdarovanje otrok v Tržaškem arzenalu
DISKUSIJA ZA IZREDNO PARTIJSKO KONFERENCO
Ideološka in politična vzgoja
Eden Izmed osnovnih pogojev, ki se postavlja pred Partijo, da bi postala resnična vodite ica delavskega razreda ln osla ega 1 udstva. je vsekakor dejstvo, da je potrebno dobro poznati marksistično- eninistično teorijo.
Letin nas uči tla brez re-V.) Ucionarne teorije iti in ne more biti revolucionarne prek-«
Zito je resnični voditelj, pa najsibo na vodstvu, v sekciji a’i v ceiici, le tisti, ki je ideološko oborožen in vedno pripravljen prilagoditi mednarodni položaj politični liniji in ki jo mora znati vpeljati V spinine in posebne borbe, V okvir borbe za demokracijo in socializem.
V Inči teh navodil, se postavlja tudi pred nas naloga v pripravah na partijsko konferenco - da pregledamo, k." smo rinsedaj storili it: kaj moremo storiti za izbral/,anje politične vzgoje med vsemi člani Partije, če ne pn vsaj med n'enimi centralnimi in Srednjimi voditelji.
Ob natančnem pregledu nam ne more zbežati tako razvidno nasprotje, ki obstaja mel praktičnim in ideološkim Jelom, ker se mnogokrat pozablja na zadnje in sicer vedno z raznimi opravičili, češ dela je vedno več: sestanki, raznašanje tiska, razne kamor n e. novi problemi itd., v e to na škodo študija — torej na škodo jasnejših vidikov borb in njenih perspektiv.
V-e te napake pa so neposredna posledica pomanjkljivega znanja marksistične-leni-nistične teorije. Te napake pa so še večje, če se znajdemo med vodilnimi organi na terenu, kot so celični komiteji in celice same.
Koliko je članov sekcijskih komitejev, ki čitajo ali študirajo n. pr. klasike markizma in leninizma? Koliko jih čita in študira «Rinascilo»? In koliko je tovarišev ki čitajo vsak dan «Unità», ki čitajo vuik teden «Delo», «Lavoratore»?
Drugo vprašanje pa je tisto, ki nam nalaga celo vrsto pro-
blemov politične in ideološke vsebine: torej vprašati se moramo, kako je mogoče vršiti dobro politično delo, če nimamo jasne slike obstoječe situacije, ki se nam predstavlja vedno bolj zapletena, vedno večja in težja, če ne čitamo in ne študiramo, če temu ne po-svetimo vsaj najmanjši del našega dnevnega ali tedenskega časa. Mnogokrat rečemo: «Nimam časa, zvečer smo trudni» itd. Vsa ta opravičila so resnična, ampak re vse to z boljšo razdelitvijo našega dnevnega dela lahko izboljša.
In končno, kaj se je storilo na vodstvu za boljšo ideološko in politično vzgojo?
Malo, na vsak način ni bilo dosti storjenega. Biti so organizirani centralni tečaji, nekateri kratki sekcijski tečaji, ki pa so se v splošnem razvijati v mehaničnem smislu in na koncu katerih nismo sledili dragocenemu, čeprav pomankljivemu izvršenemu delu. Nismo se potruditi, da bi zvedeti, kaj so delali, kakšne naloge so imeti in
kaj bi lahko storiti tečajniki.
Iz tega nepopolnega in kratkega pregleda, ki je iskal samo napake, naj bi izšla diskusija, ki bi resno postavila vprašanje partijske ideološke vzgoje. To je vprašanje, ki mora biti postavljeno tako na vodstvu kot na bazi.
V celicah bi se prav lahko organizirati kratki tečaji,- povezani s tekočo borbo.
Zavedajmo se, da bomo naše partijsko delo izboljšali samo z ojačenjem ideološke vzgoje naših kadrov; vse akcije, ki jih vrši naš sovražnik, bomo lahko razumeti le tedaj, če bomo oboroženi z našo teorijo.
Sekcije in celice, ki bodo proučevale to vprašanje, bi si morale zadati nalogo in organizirati študijske ure, ideološke konference, bralne ure itd. V kolikor ne zmorejo, sami, naj zahtevajo, da se jim pošlje tovariša iz centra in je center tisti, ki se bo moral mnogo več zanimati za to važno vejo partijskega dela.
RUGGERO SPADARO
ga, da bi naši kmetje spoznali enega in drugega.
Bonomi in njegova Zveza neposrednih obdelovalcev se danes hvalijo z. veliko zmago, ki so jo izbojevati on in n e-govi poslanci. Ce bi se levičarski poslanci in kmetje Irko uporno in krčevito ne borili, bi Bonomijev predlog, k: je predvideval sartio oskrbo v bolnišnici, še spal v kakem predalu odgovornega ministra.
Mati in srednji posestniki, vpisani v demokratični Zvezi neposrednih obdelovalcev, so poslati pristojnim mimstrom, senatorjem in poslancem preko 100.000 pisem, brzojavk m resolucij, v katerih so zahtevali, naj se končno odobri predlagani zakon. S'evilne enotne delegacije kmetov so se podale v Rim in tam izročile voditeljem političnih strank, poslancem, senatorjem in organizacijam zahteve vseh kmetov. Mnogokrat Bonomi in voditelji njegove Zveze niso hoteli niti sprejeti delegacij teh kmetov in danes se hvalijo, kot da je to njihov izključni uspeh. Demokristjan-ski poslanci so volili proti vsem predlogom, ki so predvidevali izboljšanje zak ma, kot so ga predlagati levičarski poslanci.
Na našem področju je Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov že leta 1946 predložila tedanji ZVU načrt
za zavarovanje naših malih in srednjih posestnikov v primeru bolezni. Tudi Zveza matih posestnikov je pozneje predložila VU in Odseku za kmetijstvo več resolucij za rešitev tega kočljivega vprašanja.
ZiWP se bo še nadalje borila, da se zakon uvede na naše področje. Nadaljevati bo treba z združeno akcijo, da se zakon izboljša in da se čtm-prej izvede vse. kar vsebuje zakon dobrega v interesu kmetov.
Zakon predvideva volitve za glavni odbor Občinske bolniške blagajne. Ta odbor mora predstavljati vse kmete in njihove organizacije. Enoten nastop naših kmečkih organizacij mora preprečiti, da te vzajemne bolniške blagajne ne gredo v roke ravnateljem in tajnikom, imenovanim naravnost iz Rima in ki ne predstavljajo interesov naših kmetov.
MARIJ GERBEC
Pisani svet
NAJVIfiJA STAVBA SVETA
Ena od na:večjih ameriških železnic, «The New York Central System», bo na kraju, kjei stoji zdaj v srcu New Yorka n:ena centralna postaja, zgradila nov nebotičnik, ki bo visok 480 m. Nova stavba bo za 38.4 m višja kot Emi ire State Building, sedaj najvišja stavba sveta.
PROTEINI IN MAŠČOBE IZ MORSKIH ALG
Na Kalifornijski univerzi o-bratuje takoimenovana «kmetija na strehi», s katero preskušajo možnost obilne in cenene preskrbe s proteini in maščob iz morja. Poskus, ki se lahko napravi le v sončnih krajih blizu morja, delajo s kul turo majcene enocelične alge «klorele». Znanstveniki trdijo, da =e lahko s kroženjem vode, ki vsebuje raztopino kemičnih snovn skozi korito na sončni strehi pridobi uporabno količino proteinov in maščob. Za človeško prehrano bodo ta novi «pridelek» lahko uporabiti takoj, ko bo uspelo dati klo-i el i prijeten okus.
SPALNI VAGONI IZ BETONA
Na britanskih železnicah preizkušajo novo vrsto nemških spalnih vagonov iz betona. Ta spalni vagon ojačujeta dva jeklena droga, ki gresta skozi beton in ki so jih «na peli» ati «nategniti» s pomočjo škripcev, ko je beton že postal trd. Dosedanje spalne va P,one iz betona, ki jih že uporabljajo na britanskih želez nicah, ojačujejo jeklene žice ki so v betonu. Tem žicam dajo potrebno napetost še preden izoblikujejo vagon.
Dokončne uspehe in dogna nja bodo lahko objaviti šele po 18 mesecih poskusov.
AVTOMATIČNE TOVARNE
Na zasedanju društva «Bri-tish Associalion» v Oxfordu je tajnik oddelka za industrijske raziskave, sir Ben Lock-speiser izjavil, da se pričenjajo na obzorju pojavljat: že prve pol-oziroma popolnoma avtomatične tovarne. S tem je tudi podan dokaz, da lahko avtomati — elektronski stroji oziroma takozvani elektronski možgani — popolnoma nadomestijo ročno delo v livarnah mehaničnih delavnicah, za pregled blaga in pakiranje, pri čemer se stroški zmanjšajo, natančnost dela pa poveča 1
bljati v določenem konkretnem družbenem okolju natanko tako, kot se je to delalo v nekem drugačnem družbenem okolju». Toda ugotoviti moramo, da se s temi ugotovitvami polemika, ki predpostavlja iz našanje diferenciranih mnenj v določenih vprašanjih, ni premaknila niti za ped naprej. Z ugotovitvijo istovetnosti mnenj bi, torej, če t>i hoteli biti nagajivi, zopet lahko vam prepustili nadaljnjo besedo u «diskusiji». Vendar tega ne bomo napravili, ker nam gre za stvar, ae pa za brezplodno hajkanjei
Zato uporabimo naslednjo trditev, ki so jo skušali vtihotapiti o članek kot navidezno «logično» izvajanje Iz gori citirane ugotovitve. Nadaljujejo namreč: «Ali z drugimi besedami:	konkretnih
izkušenj iz socialistične prakse Sovjetske zveze ne moremo uporabljati nikjer drugje, ker so drugje družbene razmere drugačne».
Kot je na eni strani res, da ni splošno veljavnih receptov za graditev socializma, tako na drugi strani tudi drži, da je mnoge izkušnje graditve socializma v eni državi mogoče celoma ali deloma uporabili ludi v drugih državah. Saj Je nazadnje «ves svet ena sama dežela». Kaj in koliko pa je mogoče uporabiti, je pa seveda odvisno od gospodarskega ustroja in družbenega razvoja prizadetih držav. Tako vidimo n. pr., da ljudske demokracije s pridom uporabljajo številne pozitivne izkušnje iz ZSSR, kol n. pr. delovna metoda socialističnega tekmovanja za dvig proizvodnje in blaginje ljudsiva, zagotovitev zd-poslitve, socialnih zavarovanj, izobrazbe, kulture Ud. vsem delovnim ljudem.
Pod pritiskom delovnih množic so bile celo kapitalistične dežele primorane uvesti, posebno če sn prišle na oblast socialdemokratske stranke, določene reforme. povzete iz izkušenj socialističnih držav. Tako so ». pr. laburisti, ko so v Angliji prevzeli oblast, izvedli nacionalizacijo ključnih industrij tproizvodnjo železa Itd.). Toda vse drugo, tudi koloniatnn politika, je ostalo isto kot pod konservativci, ki so po svoji vrnitvi na oblast preklicali «reforme»: in vse je zopet teklo po starem. To so napravili, ne iz hotenja, ustvariti socialistično družbo, temveč le iz demagogije, da ne bi za vedno zapravili zaupanja delavskih množic.
Ze Lenin je ugotovil da so bili socialdemokrati že mnogokrat na oblasti v raznih deželah, toda še nikdar niso ustvarili socialistične države ali zgradili socialistične družbe. Ne morda, da je niso mogli, marveč je niso hoteli. Država je ostala S« naprej kapitalistična, kot so jo prevzeli. Pustili so njen družbeni in v glavnem tudi gospodarski ustroj; ne-premenjen je ostal tudi državni aparat. Učividno tako ni mogoče
ustvariti socialistične družbe, u-stanoviti socialistične države. Dokazuje pa to, da socialdemokrati niso stranka delavskega razreda in ne predstavljajo njegovih teženj, ki so in ostanejo: nadomestiti kapitalistični družbeni ustroj z novim pravičnejšim sistemom — socializmom. Politika socialdemokratov torej očividno ne vodi v novi red.
Spričo teh ugotovitev se ne moremo strinjati s sodbo o «rai-voju socializma» v skandinavskih deželah, ki jo je podal po svoji vrnitvi od tam generalni tajnik SZDLJ Kardelj in ki se glasi: «Za te dežele je pot evolucije k socializmu že postala dejstvo. Dejansko se te dežele približujejo socializmu». Po reku «vsaka stezica popelje le v Rim» bi se torej dalo sklepati, da je za u socializem dobra in pravilna vsaka pot. Potemtakem tudi Združe-ae države. Anglija, Grčija, Španija itd. prav tako plovejo — «sicer po različnih poteh» — » socializem.
Vidite, prav tu je razlika med dvema pojmovanjema socializma in načina njegove graditve Na eni strani je naše, komunistično pojmovanje, po katerem Je mogoče govorili o socializmu in njegovi graditvi le, kadar pride v državi na oblast delavski razred in postavi namesto starega buržoaznega nov državni aparat, ki Je v službi delovnega ljudstva.
Na drugi strani pa je socialdemokratsko pojmovanje socializma, ki nasprotuje diktaturi proletariata in se zavzema za gnilo sožitje vseh razredov — izkoriščevalskih in izkoriščanih — brez potrebe razredne borbe in ki zalo o-hranja stari državni ustroj, zgrajen po buržoaziji v zaščito njenih privilegijev za izkoriščanje delovnega ljudstva. Kardeljeva izjava bi govorila za to, da ima jugoslovansko vodstvo isto gledanje na ta temeljni problem sedanjosti in se tako Istoveti s socialdemokrati, To naše mnenje podkrepljujejo tudi sledeče besede iz intervjuva. ki ga je dal Tito gospej Rooseveltovi in ki ga Je objavila ameriška revija «Look«: «Nekoč sem ga prosila, naj se o-predeli na podlagi politične terminologije. Tito se je nasmehnil in Je rekel, da smatra, da bi se lahko nnzvnl socialdemokrata».
Elektronski mikroskop za pregled srca
Neki newyorski zdravnik je na letošnjem kardiološkem k on gresu opisal, kako mu je s pomočjo močnega elektronskega mikroskopa uspelo napraviti nova odkritja glede človeškega srca. Na podlagi teh odkritij je opisal neskončno mala telesca, katera je opazil, ko je mikroskop povečal sliko srčnih mišic 50.000 do 80.000 krat.
III
2-
POGOVOR O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Družinska doklada
za industrijo in trgovino
V nadaljevanju obravnavanja raznih zavarovanj bomo tokrat pogledali odredbe, ki določajo izplačevanje družinske doklade (assegni familiari) za industrijski in trgovski sektor.
Do družinske doklade imajo pravico vsi delovni ljudje, ki so zaposleni pri privatnih delodajalcih in ki so dolžni skrbeti za družinske člane. Pri izplačevanju družinske doklade se smatrajo v breme delavca: zakonski drug, otroci, starši in vse eventualno priženjeno sorodstvo (očim. mačeha, pastorek, pastorka itd.).
Dnevna družinska doklada znaša: 160 tir za vsakega o-Iroka ati njemu izenačenega, 108 lir za ženo ati moža invalida, 55 tir za vsakega roditelja.
Za starše imajo sinovi pravico do družinske doklade, če nimajo starši dohodkov iz mesečne pokojnine nad 10.000 lir ža enega roditelja in 15.000 lir za oba roditelja. Ce pa izhaja dohodek od dela ati drugih virov, je slednji določen na 7000 lir za enega roditelja oziroma 12.000 tir za oba roditelja. Ne smejo se vzeti v poštev neposredne vojne pokojnine.
Za otroke ima roditelj pravico do družinske doklade, če so stari izpod 18 let in niso zaposleni, oziroma do 21 let, če študirajo.
Družinska doklada se izplačuje tudi, kadar je delavec bolan ati se je ponesrečil, toda samo za dobo dokler obstaja delovni odnos z delodajalcem. Izplačuje pa se največ za dobo 180 dni.
Delavec ima pravico do družinske doklade tudi za čas dopusta, napoved odpusta ali izplačila odškodnine, ki nadomešča predhodno obvestilo o odpovedi.
POSVETOVALNICA
Članki o socialnem zavarovanju, ki smo jih do sedaj objaviti so vzbudili zanimanje med bralci in prejeli smo že več vprašanj o raznih problemih socialnega zavarovanja. Skušali bomo dati čim jasnejše odgovore, V kolikor bt
bralcu, ki je vprašal za pojasnila, odgovor ne bil dovolj jasen, je naprošen, da se obrne direktno do Delavske zveze v ul. Zonta 2, L
M vrija C. — Vpraša. zakaj, »c prejema s strani zavoda za socialno zavarovanje IINPS) pokojnino, ker Je umrl ntož 1952. leta.
Oigovor: Primeri so lahko raztičnega značaja. Na vsak način imajo pravico do pokojnine vdove, ki jim je bil mož postavljen v pokoj po 1. januarju 1945. Ce pa je bil mož vdove upokojen med 1. januarjem 1940 in 31. decembrom 1944, ima vdova pravico do enoletne pokojnine, ki se računa na podlagi njegovih prejemkov. Ce je bil mož upokojen pre 1 1. januarjem 1940, nima vdova pravice do nobene pokojnine. Krivica, ki se godi tem vdovam, je očitna in sindika'na zveza upokojencev je ie začela akcijo, da se krivica popravi.
JABLANICA ZAČELA Z OBRATOVANJEM 29. novembra, na Dan Rep blike, je bila spuščena v obtl tovanje velika hidro-elektr* na Jablanica. To je najvel) hidroenergetski objekt Jug slavce, začel pa je obratov* šele njegov prvi agregat. S! mo ta bo dajal 576.000 KWh! lektrične energije, skupaj j bo imela jablaniška hidrocl trala še„t takih agregat« Drugi bo pričel obratovati Vs jetno že sredi decembra, t reg pa začetkom prihodnjega let («Slovenski Jadran» 3.XII.54 «ELITNI PLES»
V POSTOJNI V Postojni je AkademS klub priredil za Silvestrovo! Jamski kavarni «elitni plet Vstop je dovoljen samo z v biti — vstopnina pa staj «samo» 300 dinarjev. Zaželet je temna obleka... Na vse pogoje so opozorjeni izvoli ni povabljenci na vabilih plakatih, ki so ogorčenemu c! činstvu nastavljeni na vi javnih mestih. Mnogi Posto? čani obujajo ob tem prime1 spomine na tiste dni okupa. je, ko so italijanski «plaV: krvni» fašisti prirejali silil plese za svojo finančno in y litično elito v prostorih Jal sko restavracije, medtem se je morala «raja» zadovol
j
V tovarni nogavic v Harko' Z zadnjim znižanjem so se gavice vseh vrst poce povprečno za 20 odst.
ti s tesnimi prostori «oštat Poleg tega je v tem prim1 porazno že dejstvo, da st družbi legalno pojavlja p cenjevanje preprostih del1, nih ljudi, kateri ob nap»] in samoodpovedi do mater* nih dobrin niti sanjati ne v rejo o temnih plesnih in del tiranih oblekah, o prr in o velikih denarnih rei vah za gala prireditve, skromni, preprosti d slave«! s to napovedjo priredi teli prisiljen, da letošnje si1' strovanje «preboli» doma si je «boljša družba» za#1 la komodilete in mu je v* v edini primerni javni 10 tudi javno zabranjen.
IvPrimorske novice» 24.X/1 DIJAŠKI DOMOVI NA GORIŠKEM Vseh dijaških domov in I ternatov za vajence na 0[ škem je 6. Toda niti eden teh ne zasluži tega imena radi tega, ker vsi gostuje)1 provizorijih, oziroma .v 1 vatnih stanovanjskih hišah pikakor ne ustrezajo zš\ vam za ustanovo te vrste, oprema je pomanjkljive, ■ sebno v dijaških domovih Črnem vrhu. 'Ajdovščini Novi Gorici.
(«Slovenski Jadran» n.xti KDO BO POMAGAL? , V bližini Zagreba, v v»1 Lučko je industrijska šol* 130 učenci, od katerih 70 t haja iz raznih mest repu bij Učenci so po večini otr padlih v vojni in žrte, ma. V tej industrijski š»'ij delavnica kot navaden ku električni in avtogenični *: rati so v nekem prostoiu leg stranišča, kjer vedno ti nevarnost, da bo pi išl1 eksplozije in so življenju n* cev v stalni nevarnost:, j majo nobenih strojev zn V lično delo.
t«Vjesntk» "»'.XbJ «VZORNA» UPRAV 11 Pri pregledu seznama de cev in delavk mehanične lavnice Tovarne avtomob1 v Mariboru je predsednik lavskega sveta ugotovil, d* bilo okrog 100 delavcev in lavk, med katerimi so nek*' nekaj mesecev prejemati 1*1 in še menil
3.000 dinarjev m IC n,a.„, mesec. -Med 200 evidenti!1 mi opravljenimi delovnih)1] rami mesečno so na pr« beležiti 30 režijskih in 100 ? mn ih ur, medtem ko ostalih; ur ni bilo nikjer zapisan«] («Ljudska pravica» 13.X11
J
ZA VSAKOGAR NEKA.J
«Jed je v resnici okusna. Kdo Pa je danes kuhal kosilo?»
» * *
V GOSTILNI
V gostilno vstopi klient In zaman išče, kje bi našel prosto mizo. Končno zapazi, da sedi pri neki mizi ena sama oseba, iri sicer precej debel gospod, ki ravnokar obira prašičjo glavo.
Obrne se do njega in ga vpraša: «Ali smem prisesti k vaši mizi?»
«Ne» — mu ošabno odgovori
debeli gospod. «Jaz sem nav», da obedujem vedno sam». |
«Kako to? Saj sta vendati dva» — se odreže gost in I tem pokaže na prašičjo glav* leži na krožniku.
* * *
URADI PA TAKI i
«OPROSTITE, ati je to ura» izstavljanje potnih listov?» j
«Ne, to je le urad za inf*» d je».
« Torej povejte mi, kje se« haja urad za potne liste».
« 1'ega pa ne vem».
*	»k *
PRIMERNO DARILO
«Ljubi Alfred, če me osreč ti za moj rojstni ca»' kupi kaj takega, kar se bJ legalo k mojemu kožuhu»
«Prav, torej ti kupim ška-naftalina».
*	* *
JE BIL RADOVEDEN
NA zatožni klopi sedi »d!
nec, ki je tihotapil cigarete * no se začne razprava, sodnika, naj jo odloži, ker J-gov odvetnik odsoten.	dC
«Sem v resnici zelo ra», den», — pravi sodnik — »cs' mogel sploh povedati vaš nrk, ko so vas vendar zal°* vrečo cigaret na rami?»
«Verujte mi, gospod soo — se odreže obtoženec	.
sem tudi Jaz zelo radovede*
demi rovo1 pie; 1 Z vj stai iželei vse iz vol d lihi mu t' i v S' 'osto; mine kupe «pla'
slii’ in i i Ja
ini I Invol
m
o
lir
7.X“
AL?
v va: šol« 70 !, PU bij;
s r$
' šVi k u >n i 1 ImU ino P 11SI'
ja u?
st:, j
z i r(l
v.x,Jl
L'.' ».
a de1 iène imob' dnik
il, d«
v in,
nek«1
ali V
men)
entif:
tnirn'i
iod
staifl
isanjj
Z3.X/1
GOVORl IN SKLEPI II. KONGRESA SOVJETSKIH PISATELJEV
Sovjetsko slovstvo je mnogo doprineslo k utrditvi miru in mirni graditvi v ZSSR
Izvajanja Surkova, Tihonova, Ehrenburga in drugih - Pozdrav predstavnika jugoslovanskih pisateljev - Velike naklade domačih in tujih del v ZSSR - Zaključna resolucije
211. decembra se je v kremeljski veliki palači v Moskvi po dvanajstdnevnem bogatem in plodnem zasedanju zaključil drugi Vsezvezni kongres sovjetskih pisateljev. Poleg pisateljev narodov SZ so prisostvovali kongresu tudi piisa-te'ji drugih narodov. Iz SZ je bi'o prisotnih 738 pisa-teljev-delegatov. Glavno poročilo je podal tajnik pisateljske zveze Aleksej Surkov, iz katerega posnemamo nekaj podatkov.
Število včlanjenih pisateljev je po prvem kongresu naraslo od toOO v letu 11134 na 3695 v letu 1954. Priključili so se v lem. času pisatelji Letonske, Litvanije. Estonske, Besarabije, Moldavije, Bukovine, , Podkarpatske Rusije, Ukrajine. Bele Rusiie itd.
V	le‘u 1934 — omenja iov Surkov je bilo v SZ natisnjenih 1852 ruskih literarnih del v celotni nakladi 32,943.000 izvodov, a v letu 1953 že 2733 del v skupni nakladi 159 milijonov 301 000 izvodov.
V	letu 1934 je bilo natisnjenih 1233 del diugih bratskih narodov v SZ s skupno naklado 7.192.000. medtem ko je bilo v 1953 natisnjenih 1552 de v 38,526.000 izvodih.
Nadalje so v ieiu 1^34 natisnili dela 348 tu uh avtorjev v skupni nakladi 4.797.0ÓO, a v 1953 delu 420 avtorjev v nakladi 24.480.000.
Izredno veliko naklado do-«ezajo dela domačih klasikov. Največ je dosegel Gorki in sicer 80 milijonov, potém Puškin 70, Tolstoj 60, Cehov 40, Turgenjev 33. Gogolj 29, za temi Korolenko, Krilov, Lermontov, Nekrasov in Saltikov-Sčedrin od 16-21 milijonov. 47 sodobnih ruskih pisateljev do-sezajo od 1 do 20 milijonov naklade, Majakovski je dosegel celo 23 milijonov.
Tuji pisatelji so dosegli od 1-12 milijonov naklade ih sicer Balzac. Jules Verne, Victor Hugo, Emil Zola, Maupas-sant, Dreiser, Jack London Mark Twain, Danijel i Delne Dickens, Swift. Shakespeare, Heine. Goethe, Schiller, Cervantes ih drugi.
Nemški pesnik in dramaturg Berthold Brecht je bil nagrajen s Stalinovo premijo za okrepitev miru v svetu
Za razumevanje velikega doprinosa države h kulturi sovjetskih narodov, od katerih 40 je bil po'Oktobrski revoluciji celo na novo ustvarjen pismen jezik, je treba imeti v vidu 300.000 izredno delujočih knjižnic širdm SZ, ki ogromno prispevajo k rekordnemu dvigu sovjetskega ljudstva.
V	izjavah nastopajočih govornikov, ki jih je bilo nad 200, so bile poudarjene smernice, ki obsojajo dekadenčno nagnjenost zapadnega sveta in nekaterih njegovih pisateljev, ki ne sledijo razvoju delovnega ljudstva. Umetnost sovjetskih in vseh naprednih pisateljev, poudarjajo govorniki, se protivi tako imenovanemu i-dealističnemu herojstvu, naturalizmu in meščanskemu torna lizmu. kakor tudi larpur-artizmu, abslraklizmu in ko-
zmopolitizmu, ki so ideologije pisateljev «zapadnjakov». ki hote ali nehote podpirajo ame-rikanizirane vojne hujskače in dobičkarje, sovražnike delovnega ljudstva in njegovega napredka.
Veliki ruski pisatelj Konstantin Simonov se je po’eg drugega dotaknil socialističnega realizma, ki mu je stvaritelj veliki Gorki in ki pomeni bistvo slehernega sodobnega pisatelja in umetnika, ki hoče skupno z ljudstvom prispevati k splošnemu napredku. Prepričani smo — je dejal — da je socialistični Tealizem edina pravilna pot književnosti v službi ljudstva. ^Imetnik, ki se prišteva k socialističnemu realizmu, izpričuje s svojo umetnostjo edino resnico. Iti je resnica delovnega ljudstva v borbi za socializem. V povojnih letih, ko se je 900 milijonov ljudi napotilo po poti izradnje soeia'izrpa, se socialistični realizem razvija kot temeljna zvrst književnosti povsod, kjer je triumfiralo ljudstvo,
V	diskusijo' je posegel med drugimi tudi slavni lija Ehren-burg. «Na zapadu —i je dejal — živi še mnogo d a rov it ih in sposobnih pisateljev, ki jim družba, v kateri živijo, ne more nuditi inspiracij. Neplodnost in onemoglost meščanskih pisateljev pozvročata razpadajoča meščanska družba in njena izprijena duhovnost, iz katere se ti pisatelji ne znajo izmotati. Sovražniki človeštva, sovražniki napredka in naprednih narodov, skušajo zaustaviti tok časa ter grozijo s krvavo bodočnostjo. Toda mi bomo z vsemi silami branili mir. Ce pa bi se ti norci kdaj ta res drzni i dvigniti roko proli človeštvu, bodo naleteli na 'ju 1st.vo, ki nima le silne armade in močne industrije marveč ima tudi široko srce in veliko književnost.»
Kitajski predstavnik, pisatelj Cju Jang je pozdravil kongres v imenu milijonov či-tateljev ljudske Kitajske ter omenil, da vidi kitajsko ljudstvo v sovjetski književnosti silno pomoč na poti k socializmu. Dejal je. da je bilo v petih letih obstoja svobodne Kitajske že nad 600 književnih del sovjetskih pisateljev
prevedenih v kitajščino.
Indijski pisatelj Ali Bardar Jaffri je dejal, da vsi napredni pisatelji Indije stoje sovjetskim pisateljem čvrsto od strani. Princip socialističnega rfcalizma — je dejal — ogromno prispeva k ustvarjalnosti indijskih kniževnikov, ki se inspirirajo ob internacionali-zmu ter pišejo v smislu želja vsega ljudstva sveta, ki si prizadeva za mir in napredek.
Književnik Tihonov je govoril o naprednih piscih in med njimi omenil tudi padla Jugoslovana Gorana Kovačiča in Augusta Cesarea.
Predstavniki slovanskih narodov izven SZ so pozdravili: za Cehoslovaško — Jan Drda, Marija Maierovà in František Hečko; za Poljsko Jaroslaw Ivvaszkievioz; za Bblgarijo Geirgij Karoslavov irv za Jugoslavijo Marin Franičevič. Ta juko
(Nadaljevanje na 4. strani)
Moskovski pionirji so prinesli pozdrave kongresu sov jetskih književnikov
PASIVNI OBRAČUN TRGOVSKEGA PROMETA V LETU 1954
Kakšne so perspektive
za našo luko if novem letu
Izguba važnih avstrijskih pošiljk - Resna konkurenca Reke in severnih pristanišč - Kje tičijo vzroki težkega položbja - Kakšno politiko mora izvajati italijanska vlada do Trsta
Puščave postajajo plodne
Z umetnim gnojenjem in namakanjem so spremenili puščavo Yuma v Arizoni (ZDA) v plodno polje
Na jugozahodu Združenih držav se je kmetijskim izvedencem posrečilo, da so spremenili puščavo v Arizoni v izredno plodno področje. Njihovi sijajni uspehi obetajo, da bosta tudi ogromna avstralska puščava in Sahara v Afriki najbrž s svojimi plodovi hranili svetovno prebivalstvo. Znanstvenikom se je posrečilo, da danes žanjejo v tisti puščavi Arizone letno povprečno 30 ton lucerne na hektar To so dosegli tako, da so puščavo obilno gnojili s fosforjem in jo poleni pogosto namakali. V Avstraliji in Afriki proučujejo zdaj možnost, da filtrirajo morsko vodo, da bi z njo namakali avstralsko puščavo in Saharo. Ce jim to u-spe, bo naraščajoče svetovno
Obračun preteklega leta se je. prosto uporabo tržaške luke.
zaključil, kar se tiče trgovskega prometa, z znatnim primanjkljajem. Celotni pristaniški promet je bil u primeri z letom 1953 na nizki višini, čeprav se je že 1953 pokazala precej velika kriza. Negativne stran i doseženih kvot v prometu se odražajo predvsem v velikem obsežku masovnega blagu Ipremog, les, žitarice itd.), v izgubi važnih pošiljk avstrijskega izvoda, ki so Sle v korist severnih pristanišč In Keke.
Vzroke lega zaskrbljajočega položaja je treba Iskati v pomanjkanju gospodarske politike, ki bi imela za cilj okrepitev naše luke In bi si postavljala nalogo, da reši šfevilne in težke probleme našega trgovskega prometa. V bistvu so ostale železniške tarife lansko leto na visoki ravni In zato nisi bile v stanju konkurirati z nemškimi; prednosti prostih luk niso bile vzpostavljene in šele proti koncu leta je bila dana obljuba o delni vzpostavitvi teh prednosti; pomorske proge sp ostale še vedno nezadostne lil docela neprimerne za naše potrebe; nadaljevalo se Je s politiko, ki je prisilila Splošna skladišča, da so morala izenačiti svoj proračun s samimi dohodki iz pristaniških tarif.
Vidnejšo pozitivno stvar prejšnjega leta predstavlja Spomenica o spor izumu in sicer v tistem svojem delu, ki obvezuje italijansko vlado, da ustanovi v Trstu prosto luko in skliče mednarodno posvetovalno konferenco z udeležbo poglavitnih dežel našega zaledja z namenom, da zagotovi
Kakšne perspektive se odpirajo naši luki u novem letu?
Predvsem je treba pribiti, da pričakuje Trst od italijanske vlade izvajanje aktivne politike, ki bo omogočila Trstu, da zopet zasede svbje mesto v trgovskem prometu med srednje-evropsktmi in podonavskimi deželami ter prekomàrsklmi azijskimi in afriškimi deželami, Ta politika mora odgovarjati predpogoju največje prilagoditve spremenjenim pogojem mednarodne konkurence in posebno še severnih pristanišč in Reke, Ta politika mora postaviti Trst v stanje, da bo lahko kljuboval agilni konkurenci Hamburga in Reke, ki ju njuni vladi zelo učinkovito podpirata bodisi glede železniških kakor tudi pristaniikih tarif.
Med ugodne perspektive moramo brez dvoma šteti stalni in dobro obetajoči razvoj trgovskih odnosov med deželami našega zaledja, posebno še Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske z vzhodnim Sredozemljem in na splošnp z vsemi prekomorskimi azijskimi in afriškimi deželami. Ta razvoj je za nas največje važnosti, ker se tržaška luka nahaja
i' ugodnem položaju posredovalca pri teh trgovskih odnosih.
Ustanovitev proste cone o Trstu nas zelo interesira, ker bi taorala predstavljati izenačenje za celotno vzpostavitev ugodnosti prostih predelov, to je naj-veijlh ugodnosti za kretanje uvoženega blaga v prostih predelih, brez plačevanja carin in valutnih bremen. Pri teh olajšavah je neposredno zainteresirano bodisi tranzitno blago kakor tudi blago, ki je namenjeno za ponovni izvoz po tukajšnjih trgovskih podjetnikih.
Tržaški trgovski krogi polagajo veliko važnost na mednarodno posvetovalno konferenco. Tega važnega mednarodnega zasedanja, predvidenega v Londonskem sporazumu, bi se morale udeležiti, razen Avstrije in Jugoslavije, tudi Češkoslovaška in Madžarska, lo Je glavni koristnici naše luke. Na podlagi teksta Spomenice u sporazumu in prilog, bi morala konferenca omogočiti tem državam, da izrazijo svoje želje glede največje svobode pri izkoriščanju tržaške proste luke. Dnevni red konference bi moral predvsem upoštevati vprašanje železniških tarif: zatedje-Trst-prekmo-rje, ureditev uporabe treh Železniških prog, ki vežejo Trst z zaledjem (Južna, bohinjska, trbi-ška), pojačenje pomorskih služb, prilagoditev pristan iških tarif. Z drugimi besedami, konferenca bi morala rešiti najtežje probleme našega trgovskega prometa.
Med negativnimi perspektivami moramo upoštevati izredno uči n-kov itosi konkurence reške luke.
ki jo nameravajo spremeniti v prosto cono, ter usmeritev važnih madžarskih trgovskih dotokov skozi navedeno luko.
Iz teh perspektiv se poraja predvsem potreba gospodarske politike v korist naše luke, ki mora biti zelo agilna, brez predsodkov in mora upoštevati značilnosti našega trgovskega prometa, ki je namenjen v pretežni večini v inozemstvo. Ta politika pa mora biti kar najbolj sproščena, brez vsakih diskriminacij do zalednih držav.
dr. UMBERTO SAJOVITZ
20 lei naprednega jugoslovanskega liska v Ameriki
Dne 14. decembra 1954. je minilo 20 let, ko je bil postavljen temelj srbskemu naprednemu ti ku v ZDA.
Pred dvajsetimi leti so se Srbi, Hrvati in Slovenci zbrali v Pittsburgu. kjer so postavili temelje naprednemu tisku, ki je bil začet z ustanovitvijo lista «Slobodna reč».
Ustanovitev tega časopisa je predstavljala veliko, pomembno in neizrečeno važno delo. Težav na tej poti ni manjkalo; toda vse ovire So bile predvidene in hrabro sprejete v prepričanju. da napredek pomeni •mago nad zastarelim in da je potrebno graditi novo, živo, boljše. Za to pa je bilo potrebno mnogo dobre volje, odločnosti, predv em pa visoke zavedi. vdanosti in požrtvovalnosti.
Velike in neštevilne so zasluge srbskega naprednega tiska in jih ni mogoče tukaj našteti. Med ostalimi pa je nuj-ao omeniti borbo za bratstvo in enotnost, ki jo je časopis vodil med vsemi južnimi in ostalimi Slovani in ki jo tudi danes vodi napredni list «Novosti». Ena izmed največjih zaslug, ki jo je nujno pripisati časopisu, je vsekakor borba proti šovinističnim pojavom.
Za vse velike zasluge, ki jih ie napredni jugoslovanski list dosegel od časa svoje ustanovitve pa do danes, ko proslavlja 20-letnico obitoja, čestitamo našim rojakom, izseljencem v Ameriki tudi mi tržaški Slovenci in jim od srca želimo še mnogo uspehov v njihovem bodočem delu!
prebivalstvo za sebe in živali iz teh sedaj pustih in neobljudenih in tako prostranih puščav črpalo velike količine hrane.
V puščavi Yuma v ameriški zvezni državi Arizona spravljajo sedaj vsako leto približno štirikrat več detelje kot na odali kmetijski zemlji te zvezne države, kjer uspeva lucerna. Namakanje travnikov v puščavi Yuma zahteva le eno petino več vode kot na ostalih področjih, kljub temu da pada tam približno 60mm letno manj dežja kot na ostalo kmetijsko zemljo v Arizoni.
Puščavo Yuma gnojijo z gnojilom P2 05. ki ostaja v vrhnji 46 cm debeli plasti zemlje. Nu hektar porabijo 567 kg tega gnojila. Potem namakajo zemljo tako, da je do 91 cm globoko vlažna. Tako prav odlično uspeva lucerna v določenem razsežnem pasu.
Zemlja v puščavi vsebuje namreč zelo malo fosforja. Da pridejo tam rastline do njega, morajo njihove korenine segati zelo globoko. Ce ne dodajo tej zemlji fosforja v zadostnih količinah, spravljajo v puščavi veliko manj sena kot 30 ton na hektar.
Pri poskusih v Arizoni so gnojili zemljo z gnojilom P2 05 v količinah od 113 vse do 1,474 kg na hektar. Ko so pri teh poskusih rabili več kot 567 kg so povečali donos sena kve-
čjemu za pet «šmink tone na hektar. Kmetijski izvedenci pa so dognali, da se je pridelek pri vsaki količini omenjenega gnojila, s katero so pri svojih poskusih pognojili zemljo, povečal čim bolj pogosto so namakali zemljo.
Izvedenec za talno plodnost ameriškega kmetijskega ministrstva in vseučilišča v Arizoni C. O. Stansberry, ki vodi omenjene poskuse v puščavi Yuma. je pojasnil, da vplivata namakanje in gnojenje tal v določenem medsebojnem razmerju na rastlinsko rast in da odvisita drug od drugega. Rastline usmerijo svoje korenine tja, kjer najdejo svojo hrano. V ilnalem pesku puščave Vuota segajo rastlinske korenine globoko v zemljo. Ce pa gnojijo s fosforjem, ne rastejo tako globoko.
Kmetijski strokovnjaki so dognali, da potrebuje travnik, ki so ga gnojili s 567 kg omenjenega fosfornega gnojila razmeroma najmanj vode. S takega travnika so spravili tono sena, ko ga niso namakali niti do 203 mm, medtem ko so morali za isto količino sena ra-vnotako velik travnik, ki mu :e pa primanjkoval fosfor, namakati z dvakratno količino vode.
Poskusi so nadalje dokazali, da je bolje namakati zemljo češče z manjšo količino vode, kot pa bolj jyiredko. z večjo.
ZA NASE KMETE
Koledar za januar /Va polju
SÌÌ >

I:	Il
il
i
I |i
i n i
Minili so /e 3 meseci od podpisa londonskega sporazuma, a še do danes niso bile izvedene njegove določbe. Zakaj še čaka vladni komisar z izročitvijo Narodnega doma pri s\. Ivanu Slovencem?
IVAN CANKAR
V tem mesecu vlada na polju mraz. Izkoristiti moramo, lahko rečemo, edino doti ino, ki nam jo ponuja zima. in sicer koristen vpliv mraza in zmrzali na kakovost zemlje. Vsem je dobro znano, kako koristno vpliva zmrzal na rodovitno zemijo, ampak mnogo naših kmetov pozablja, da v največji meri izkoristimo delovanje mraza na zemljo le. če je zemlja prekopana ali pa preorana. Ako bo kopanje ali pa o-ranje dovolj globoko, bomo koristen vpliv mraza poznali tudi v tem. ko bo zmrzal uničila veliko število škodljivega mrčesa ki se je zaril v zemljo z namenom, da se obvaruje pred mrazom.
Obenem s kopanjem ali pa z oranjem podsujemo gnoj, ki bo v večji meri koristil rastlinam kot v primeru, če bi ga podkojjali tik pred setvijo.
Ko je na polju onemogočeno vsako delo, izkoristimo prosti čas, da popravimo in pripravimo orodje, ki nam bo potrebno tekom leta.
Ce bi krompir začel gniti, je potrebno, da ga preberemo in odstranimo ves gnil in bolan krompir, tako da onemogočimo nadaljnji razvoj bolezni. Posebno moramo paziti, da krompir ne bi zmrznil. Pomniti moramo, da je krompir zelo občutljiv za mraz in da zmrzne, komaj toplomer z'.eze pxid ničlo.
/Va travniku
Sedaj lahko razvažamo in polivamo gnojnico po travnikih. Travniki naj bodo čisli in lepo poravnani. Od-
straniti moramo vse krtine in mravljišča, tako da bo košnja vedno lahka in neovirana.
V hlevu
Paziti moramo vedno na primerno toploto v hlevu in na svež zrak, ki mora vedno prihajati v hlev.
Živini morano nuditi vedno primerno količino soli in klajnega apna.
V vinogradu
•Sedaj je čas, da si preskrbimo potrebne kolce, ki jip moramo pri trtah izmenjati. Lepe kolce in po zelo ugodnih cenah si bomo lahko preskrbeli pri Kmetijski zadrugi v ulici Foscolo, v ulici Merendante in v Miljah. Kolči nam bodo mnogo dalj časa trajali, ako jih bomo impregnirali z raztopino modre galice. V ta namen lahko rabimo tudi karbolinej, s katerim impregniramo kolce. Pri tej tekočini pa moramo polagati veliko pažnjo, da kolči izgubijo vsak neprijeten duh po tej tekočini ker v nasprotnem primeru obstoji nevarnost, da ta tekočina škoduje in tudi lahko umori trto. blizu katere smo položili kolec. Kolce ki smo jih impregpirali s karbolinejem, moramo pustiti na zraku..da se posušijo, dva do tri mesece.
V kleti
S
A M or I
(Božične pripovedke)
4j
nav«'
». j
enda(| t ml glav»
NI j
a ura« v?» i in roč
le se j e».
caii' e bJ u». , , ŠK«'
DES, ete. ‘J
ii o»!1
ÌM
er j’
- «K% •aš »i zalo11
sod11]
vedel’*
Komaj se je bil napotil hlapec po gospoda in so zatonili v snegu njegovi koraki, je Lužarici odleglo, čutila ni nobene bolečine veš in zdelo se ji je. da bi lahko vstala ter hodila po izbi. Toda ko je hotela vzdigniti roko, da bi posegla po kozarcu ter si pomočila razpaljene ustnice, je obležala roka na odeji in se ni ganila, kakor da bi bila odsekana. Nato je hotela okreniti glavo, ker je bilo vzglavje vroče in mokro od potu, ali tudi glava je obležala mirno, vrat je bil trd in mrtev. 2e se je bila smrt dotaknila telesa, misli pa so bile bolj jasne in svobodpe nego kdaj po pred.
Na življenje ni mislila, kakor ne misli nanj človek, ki je opravil svojo dolžnost in leže počivat z vdanim srcem. Daleč je že bilo ob tej uri in zmerom dalj to življenje brez nemira in brez sladkosti, tako samotno in pokojno, kakor zametena pokrajina zunaj. Noge so premerile to pokrajino do konca in so željne počitka; komaj enkrat se še ozre oko po dolgi poti, ozre se in ugasne trudno.
Eno samo upanje je bilo v njenem srcu in ga je napolnilo do vrha.
Pred mnogimi leti se je bil napravil v svet njen sin edinec. Žalosten je bil v samoti in tožilo se mu je po veselem življenju, ki šumi za gorami. Tako je vzel popotno palico in e še'; mati je gledala za njim s solznimi očmi in nikoli več ni bi'o vese'o njeno srce. Sel ie in sreča je šla z njim. Oče ie pokEŠljeval, postaral se je nenadoma, na zimo je legel in 'e umrl. C rez leto dni je obolela hčerka, tako mlad« in lepa, nenadoma so ji lica splahnela, vesele oči so ugasnile in umrlo je. Sel je v svet, na zapeček pa je sedla smrt.
Pisali so mu na vse kraje, izpraševali so po vsem božjem svetu, toda glasu ni bilo od nikoder. «Slabo se mu godi, izgubil se je in zapravil, pa ga je sram!» so govorili sosedje. «Dobro se mu godi in povrne se!» je mislila mati in je čakala nanj.
Čakala je nanj. z vsem srcem ob poslednji uri. Nikoli ga ni videla tako natanko pred seboj; razločila je njegov obraz kakor da bi stal ob zglavju. Cisto tak je bil, kakor tisti dan, ko se je poslovil. Slaboten, v lica suh in bolan, velike oči, v brljavo strmeče. Na obrazu se mu je poznalo čudno koprne-nje. ki je bilo v njegovem srcu in ki ga je vodilo za roko kakor slepca
«Nikar ne hodi!» je prosila mati — kakor pred davnim časom, tisto uro, ko je stal že na pragu in se je poslavljal.
«Nikar ne hodi!» je zavzdihnila. In ko je slišala svoj glas s® je vzdramila, kakor iz sanj. Nikogar ni bilo ob postelji;
gluha tišina v izbi. Ob peči je gorelo v kozarcu olje z dolgim, mirnim plamenom, nihalo na uri se je zibalo tako na rahlo, kakor da bi se hotelo ustaviti.
Lužarica je mislila na sina brez žalosti in brez strahu. Vedela je natanko, kakor da ji je bil oznanil Bog, da se je napravil na pot. Da bi že skoro prišel; pozna je že noč, nihalo nn uri se ziblje že tako na rahlo in skoro se ustavi, Dolga je pač poi iz iujine. preko morja, črez hribe in vode, skozi visoke zamete. Mesec dni je že na potu in dalj, od tiste ure, ko ga je zabolelo srce in mu je Bog oznanil, da so prižgali svečo ob materini postelji. — Poslušala je, če niso morda zaškripala vežna vrata.
Lužarica se je spomnila, da se je bil napotit Simen po Župnika. Nikogar ni bilo v izbi, sosedje so spali, samota in tišina vsenaokoli. In izpreletel jo je strah, da bi sin, če pride nenadoma, ne imel nikogar, ki bi mu postregel. Truden bo in nihče mu ne bo postlal; lačen bo in nikogar ni, ki bi mu skuhal gorko večerjo; ves premražen in sama žerjavica je še v peči.
«Odleglo mi je, lahko bi morda vstala,» je pomislila Lužarica. Trudoma se je okrenila v postelji, vzdigniti se ni mogla. Kakor da bi ležal na životu težek kamen. Na čelo je stopil pol, sopla je s hropečim glasom in preslaba je bila, da bi potegnila do vratu odejo, ki je bila zdrknila na prsi. Ure ni slišala več in čutila je v svojem srcu, da se kmalu ustavi kazalec za zmerom.
«O Bog, samo še eno uro mi daj življenja, samo še to noč da ga vidim, preden umrjem.»
Oči so se ji zameglile, niso več videle natanko. Njene misli so zgrešile pot in so blodile, kakor popotnik, ki je bil zgrešil gaz v samotnih, zametenih lazih.
«Zdaj bi že moral biti v veži, bi že moral odpreti duri!» je mislila v blodnih sanjah in njene oči, so poskušale prodreti gosli mrak. Nekaj črnega je bilo ob postelji, tudi v kotu ob oknu je stalo nekaj visokega; razločiti ni mogla ničesar, ne spoznati, če stoji tam človek, ali če je senca.
«Franc!»
Njen glas je bil tih, da bi ga ne slišal človek, ki bi stal ob postelji. Odgovora ni bilo. V tistem hipu je v uri zagr-gralo, zdrknilo; s čudno zamolklim plahim zvokom je bilo kladivo enajsto uro. Lužarica se je prestrašila, prebudila se je iz omotice in oči so izpregledale. Svetlejše je bilo v izbi; zopet je gorel ob peči dolgi dimasti plamen, skozi okno je svetilo, belo nebo.
«Zadremala sem, zdi se mi!» je pomislila Lužarica, «In
sanjalo se mi je. da je že prišel, da je stal ob peči in ni izpregovoril besede. Vedro je nebo, ali sveti večerna zarja, ali pa se že bliža dan? Ce se mrači, je še prezgodaj, če se dani bo skoro tu. Vso noč je romal moj ubogi fant. Vedel je v svojem srcu. kako so zakoprnele po njem moje oči in pomudil se ni nikjer, ne kosil ni, in ne večerjal, in ni se zbal visokih zametov, moj ubogi fant.»
Nič je ni bilo strah, da bi morda dospel prekasno, da bi prestopil prag, ko bi ga njene oči že ne videle več in ko bi ga več ne .mogle pozdraviti njene ustnice. Bog mu je bil oznanil dan in pot ; ne steze ne bo zgrešil, ne ure. Težko ji je bilo. da pride sin edinec v samoto in tišino, kakor v mrtvašnico, da ne bo nikogar, ki bi ga pozdravil veselo na pragu, pogostil ga po dolgem času ter se razgovarjal z njim.
«Namesto za pogrnjeno mizo bo sedel moj ubogi fant ob smrtni postelji; namesto od veselja se mu bodo od žalosti solzile oči; namesto na veselo svatbo, bo vabil sosede na sedmino. Poprašal bo: Kje je moj oče, kje je moja sestra, da me ne pozdravita po dolgem času? O, in ne bo več dolgo, še en dan, še eno noč, ko bo ostal sam v izbi. čisto sam moj ubogi fant, in bo vprašal: Kje je moja mati?»
Žalost je napolnila njeno srce, njenega upanja pa ni omajala.
«Zakaj bi ne prišel, kr, čaka nanj materino srce? Ce bi ne našel več ne očeta, ne sestre, tudi izbe ne več, ki je stala v nji njegova zibka, in ne več rodne hiše — prišel bi, hitel bi, samo da bi videl mater, nobene druge sreče bi si ne želel. Truden bo. pa ne bo čutil utrujenosti, lačen bo, pa ne bo čutil gladu, ko bo stal ob postelji svoje matere, moj ubogi fant.»
Počasi so tekle minute; Lužarica je ugibala, če je že blizu jutro. Ni se moglia ozreti, drugače bi bila videla, da se je bil kazalec šele komaj pomaknil od enajste. Skozi okno je svetila zmerom enaka sivobieda svetloba; če je bila večerna zarja, ni hotela ugasniti, če je bilo rano jutro, se ni hotelo zdaniti.
Nenadoma se je domislila praznikov, ki so že tako blizu, in se je vsa prestrašila. Ugibala je, koliko je še do božiča in ni mogla uganiti. Ali samo še en dan, ali cel teden. In v izbi je bilo še vse delavniško, napočedeno in nepospravljeno, jaslic še ni bilo v kotu, potice še niso bile v peči. In menda bo že jutri sveti večer. Kaj si bo mislil sin, kadar stopi v hišo!
Spreletel jo je čuden strah.
«Morda je že nocoj sveti večer. Napotili so se k polnočnici in so me ostavili samo v zametih.»
* Poskušala se je vzdigniti, da bi videla skozi okno, če ne gredo morda mimo sosedje s svetilkami; poslušala je, če ne pojo iz daljave božični zvonovi. Dremotno, z redkimi zvezdami posuto nebo je svetilo na belo samoto; od nikoder luči, ne glasu.
Vroče je bilo; vzduh se ji je zdel težak, razpaijen in zatohel, kakor v avgustu pred nevihto. Odeja, ki ji je ležala na prsih, je bila težka kakor od kamna in jo je dušila. Počasi in trudoma je iztegovala roko, posegla je po kozarcu; prsti so bili kakor leseni, tresli so se in se niso mogli okleniti gladkega stekla. Kozarec se je prevrnil in voda se je razlila po tleh.
Lužarica je zavzdihnila, toda pozabila je takoj, čemu je bila posegla po kozarcu in njene misli so se vrnile na prejšnjo pot, sinu edincu naproti.
Kako se mu je godilo v tujini? Materine ustnice, že vse ožgane in trde, so se nasmehnile in smehljajoč so gledale umirajoče oči. Dobro se mu je godilo v tujini zmerom mu je sijalo prijazno sonce. Sel je od doma in sreča je šla z njim. Zdaj ni več koščen in splahnel njegov obraz, nič več ne gledajo žalostno njegove oči. Rdeča so njegova lica, bister je njegov pogled in moški njegov glas. In v poslednji uri je stopila materi poslednja kaplja krvi v lica; ta lica, vsa splahnela, globoko upala, ki je teklo po njih toliko solza, so zažarela posle dnjikrat v poslednji radosti.
Njene misli s n se zmedle; vzdigale so se že od trudnih tal, iz trudnega telesa, begale so nestalne.
«Dobro se mu je godilo, sinu edincu; šel je iskat sreče in jo je našel. Tako se povrne češčen in bogat. Pripelje še v lahkih saneh veselo cingljajočih skozi zamete. In goste privede s seboj, in svojo mlado nevesto in vesele svate. Odpre duri, stopi v izbo: «Pozdravljeni, mati!» In kjer je bila prej tema, bo luč. kjer je bila tišina, bo veselo petje, kjer je bila smrt, bo življenje. Pozdravljen, sin edinec! Tako so te čakale moje željne oči in Bog je dal, da so te ugledale.»
Njeno upanje se je vzdignilo visoko proti nebu in zgodilo se je po njenem srcu.
V bolečinah zadnje ure, v predsmrtni blodnji so se čudno odprle njene oči strop r.e j s vzdignil, izba se je razširila in je bila nenadoma vsa svetla in prijazna. Tiho so se odprle duri črez prag je stopil visok in lep mož v dolgi, gosposki suknji: njegov obraz je bil svetel, kakor žarka bela luč je sijala iz njega. Stopil je k postelji in se je sklonil k materi ter rekel:
«Pozdravljeni, mali1»
«Pozdravljen mi, sin edinec!»
Samo s srcem ga je pozdravila, njene ustnice se nisi) ger.ile več. Samo njeno srce ga je ugledalo, njene oči niso videle več. Izba je bila tiha in temna; plamen v kozarcu se je vzdignil visoko in je praskeluje ugasnil; ura na steni je odbila dvanajsto uro in se je ustavila.
Tako se je izpolnilo njeno upanje in njeno življenje.
Ob tistem času so se vežna vrata ropotoma odprla in v veži so se oglasili težki koraki.
(Nadaljevanje sledi)
Ako je že vino pretočeno, ni v kleti posebnega dela.
V	primeru, da vina še nismo pretočili, je potrebno, da to delo čimprej opravimo, ker je velike važnosti pravočasno pretakanje vina.
fia vrtu
V	tem mesecu vrtnar že začenja prva dela, katerih sad bo žel že meseca maja.
V	prvi vrsti posvečamo pažnjo toplim gredicam, v katere sejemo prvo solato, ki jo bomo presadili ob prvih toplih pomladanskih dneh. V tem času prihajata v poštev le dve vrsti solate, in sicer solata erica» in «tonda» ali pa «trokadero».
Tople gredice nam bodo dale zgodne sadike in to v takšni meri, kot smo polagali pažnjo pri kopičenju svežega hlevskega gnoja. Najboljši je konjski gnoj, ki razvija veliko in dolgotrajno gorkoto. Tudi kravji je dober, čeprav nima takšne moči kot konjski. V tople gredice moramo podsuti gnoj vsaj 60-80 cm na debelo, ako hočemo biti gotovi, da tudi huda zima ne bo škodovala mladim in nežnim sadikam, ki rastejo pod šipami.
Tople gredice zračimo le ob toplejših dneh. Zmerno pa moramo zalivati in pri tem opravilu moramo uporabljati le mlačno vodo.
V	tem mesecu lahko sejemo na prostem peteršilj, korenje, grah in, proti koncu januarja, tudi špinačo.
Preden sejemo te povrtnine. je potrebno in koristno četudi smo pognojili s hlev-kim gnojem, da potrosim' nekaj umetnega gnojila, ir to na vsakih sto metrov f kg superfosfata, 2 kg kalije ve soli in 2 kg amonijev« soli. Dodatek umetnih gno jil se nam bo izplačal s tem da bo povrtnina nekaj dn prej pripravljena za žetev.
Nadaljujemo pa s kopa njem in gnojenjem, posebni v primeru, da je zemlja su ha in da vreme dopušča deli na odprtem jpolju.
8. JAMARJI nat»; •

STRAN <
ORLO
Obiliaiie	
iztočil KP	
l)o zakliučno 30.	oe I
icnibra je bila klastiika- j	
cija sekcij v kampanji	
obnavljanja partijskih iz-	
kaznic za 1955 naslednja:	
1. KATEGORIJA	
Milje	92%
Barriera	90%
Tovarna strojev	89%
Sv. Vid	89%
Sv. Jakob	88%
Sv. Marko	85%
Tomažič	78 "n
Curiel	66%
II. KATEGORIJA	
Magdalena	104%
Sv. Ivan	102%
Sv. Križ	102%
Skedenj	101%
Pončana	96%
Kolonkovec	93%
Sv. Ana	93%
Campore	89%
Sv. Rok	89%
Skoljet	82%
Acegat	80%
III. KATEGORIJA	
Risoni	101%
Uva	96%
Sv. Alojz	95%
VOM	94%
Greta	93%
Podlonjer	93%
Prosek	90%
Rojan	90%
Aquila	86%
IV. KATEGORIJA	
Mačkovlje	183%
Pečar	113%
Devin	100%
Zavije	85%
Dolina	82%
Boljunec	82%
Sv. Barbara	80%
Sempolaj	74%
NA ZAKLJUČNI OBČINSKI SEJI V TRSTU
odlikovania tov. Mutili
Demokristjan Gentile sprožil nesramen protest - Župan se. pridružuje TakojSnje reagiranje tov. Bernetičeve - Odobreni sklepi ožjega odbora
Jugoslovanska naročila za CRDA
Vodstvo ladjedelnic CRDA je sklenilo z ladjedelnicami «3. maj» na Reki pogodbo za dobavo reškim ladjedelnicam ladijskih motorjev, radijskega materiala in pristaniških naprav v vrednosti 4 milijonov dolarjev. Pogodba mora biti še odobrena s strani merodajnih oblasti obeh držav.
Pričakovati je, da bo prišlo v najkrajšem času do obojestranske vladne odobritve in da bn ta pogodba napotilo za pospešitev trgovskih in drugih odnosov med Trstom in Jugoslavijo, kot je predvideno v Spomenici o sporazumu.
V kratkem izide »Ljudski koledar 1955“
Cenjene bralce in prijatelje opozarjamo, da je tradicionalni «Ljudski koledar 1955», ki ga izdaja Slovensko hrvatska ljudska prosveta, v tisku In bo izšel v kratkem. Zaradi nepredvidenih In nepremostljivih zaprek ga ni bilo mogoče izdati /e pred novim letom.
Ob tej priliki pripominjamo, da bo novi koledar izredno zanimiv in okusno urejen. Navdaja nas upanje, da bodo tržaški Slovenci, kot v prejšnjih letih, tako tudi leios marljivo segli po novi, res koristni knjigi.
Uredništvo
«Ljudskega koledarja»
V	četrtek zvečer je imel tržaški občinski svet svojo zaključno letno sejo, na kateri so svetovalci izčrpali odobritev raznih sklepov, ki jih je predložil občinski odbor.
Pred zaključkom javnega dela seje je postalo ozračje dokaj napeto. Demokristjanski svetovalec Gentile je namreč sprožil protest zaradi odlikovanja, ki ga je podelila italijanska vlada partizanskemu borcu in komandantu partizanskih edinic tov. Giorgiu Jak-setiču. Seveda je nečuveni demokristjanski protest takoj naletel na polno odobravanje župana, ki je šel v tej grobi provokaciji še dalje, ko se je v svojem komentarju drznil primerjati tov Jaksetiča z vojnim zločincem in morilcem partizanov Collottijem.
Proti nesramni provokaciji, ki jo je s kričanjem podprl tudi odbornik Furlani, je v i-menu komunistične skupine takoj reagirala naša svetovalka tov. tierneličeva, V svojem protestu je med drugim še posebno podčrtala, da se je tov. za časa vojne boril v partizanskih vrstah, dočim so nekateri ljudje, ki danes protestirajo, takrat zvesto služili gaulajterju Rainerju.
V	teku seje je občinski svet odobril vrsto sklepov ožjega odbora, mad temi, da se ne sprejme zahteva družbe Balt in Ressel za gradnjo malih zasebnih hišic (chaletov) v Ro-colu, ker spada to zemljišče pod zeleno cono, ki jo je treba zaščititi. Na sodišču je namreč sedaj v teku pravda, ker je podjetje tožilo občino za odškodnino kakih 40 milijonov lir. Občinski svet je po dolgi diskusiji z večino glasov odobrit, da občina vztraja v pravdi, ki jo je začelo gradbeno podjetje.
Razen tega je občinski svet odobril tudi nakup stavb na trgu Goldoni in v starem mestu za znesek 100 milijonov lir. Te stavbe bodo nato podrli za izvedbo regulacijskega načrta. Odobren je bil izdatek 28 milijonov lir za popravila občinski stavb, ki jih je bu-rja poškodovala prejšnjo zimo. Odobren je bil tudi strošek za ureditev dvorane italijanskega dramskega gledališča.
Slaba razsvetljava na Proseku
V zadnji številki «Dela» smo čitali pritožbe vaščanov iz Gropade proti tržaški občinski upravi, ki se ne briga za popravila ceste ter zanemarja tudi druge občinske probleme. Najbrže ni to edini primer, ker je prav «Delo» že večkrat tolmačilo pritožbe iz raznih okoliških vasi, ki spadajo pod tržaško občino.
Danes se nameravamo oglasiti tudi mi, vaščani s Proseka ki hočemo opozoriti občinsko upravo v Trstu na dokaj pomanjkljivo razsvetljavo naše vasi. Gre v danem primeru za dve cesti, ki sta brez luči, in sicer cesta, ki pelje na
«Vejno», in glavna cesta, ki pelje na Opčine. Obe cesti sta sedaj v temi, kar je še posebno neprijetno za pešca, ker se cesti nahajata precej na samoti, izven, središča vasi.
Pri tem je treba pripomniti, da bi razsvetljava teh dveh predelov ne predstavljala posebno velikih stroškov, ker bi se stvar rešila s kakimi 15 žarnicami. Mislimo, da bo občinska blagajna vendar le zmogla ta strošek za našo vas.
Prosečan
ZAHVALA — Kozbek Francka s Proseka se tem potom toplo zahvaljuje pevskemu zboru, godbi ter vsem prijateljem in znancem, ki so ji ob priliki težke izgube dragega sina Dušana kakor koli lajšali njeno bolest.
Postani naročnik “Dela
Postati stalen naročnik «DELA» je ena izmed osnovnih nalog vsakega slovenskega komunista in simpatizerja.
Razen tega naj si vsak tovariš stalno prizadeva in potrudi, da pridobi VSAJ PO ENEGA NA-ROČNIKA za «DELO». S tem bo prispeval k finančni utrditvi našega lista.
Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralea, ki omogoča redno izhajanje
« DELA».
NAROČNIKI PREJMEJO LIST PO POSTI REDNO VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ.
Naročnina za «DELO» znaša :	MESEČNA
80 LIR, TRIMESEČNA 260 LIR, ŠESTMESE-ČNA 520 LIR, LETNA 1,000 LIR.
Naročite se lahko kadar koli,
PRIJATELJI, TOVARIŠI! ČE ŽELITE PREJEMATI «DELO» REDNO NA DOM, POSTA-NITE NAROČNIKI!
ZA GRADNJO LJUDSKEGA DOMA V UL. MADONNINA
104.865 LIR NABRALA celica obč. nameščencev
Za gradnjo osrednjega Ljudskega doma v Trstu so prispevali naslednji:
Cedca občinskih nameščencev 104.865, Acegat: ul. Genova 3000, Bellini 1000, potujoče osebje 10.300. Sekcija Pod-tonjer 1200. Sekcija Curiel: cel. obč. nam.: Cesari 25.600, Lassi 1200, Puntar 1165, Guštin 1400, z raznimi pobudami 15.200, Riva 1100, Mancinelli 4000, En-glandi 1500, Turco 300, Mo-ratto Floriano 2700, Paoletti 700; tovariši celice prevoznikov 24100, celica Sbisà 3300, Guštin 550, Turco 120, Rudes 800, Stella 200, Zonta 300. Sekcija Sv. Alojz 12.200.
Sv. Marko: Semeia Galliano 500, Unusich Nicolò 500, Gorjanc Alojz 500, Škerjanc Alido 500, Facchin Aldo . 500, Naperotich Giuseppe 200, Ceu-gna Carlo 500, Faidutti Ermanno 500, Sturman Luciano 500, Camauli Bruno 500, No-■ rio Guido 1000, Di Mattio Giovanni 2000.
Milje: ladjed. Sv. Roka 1950, tov. Martinelli Nereo 3000, cel. Campore 1035, cel. stare Mi-
lje 535. PD «Frausin» 25.000, občinski! komite KP 10.000. Blažič 500, Crevatin Liliana 1000, tov.ca Giovanna 1000.
Kongres
sovjetskih pisateljev
lil PRIZADEVANJE DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE
Našel se je prostor za vrtec v Ricmanjih
Zgleda, da bo po tolikih letih čakanja in intervencij s strani vaščanov vprašanje o-troškega vrtca v Ricmanjih končno rešeno. Stvar sicer še ni gotova. Dejstvo pa je, da je občinska uprava našla V vasi dvorano in sicer v hiši gostilne Svara. Lastnik je pripravljen dvorano odstopiti. Se pred prazniki so prišli v vas predstavniki šolskih oblasti in si ogledali dvorano. Kakor kaže ne bi bilo z njihove strani nikakega nasprotovanja, da se vrtec vsaj začasno nastani v tem prostoru.
Zadeva vrtca ne bi bila na ta način rešena, kot je bila želja in zahteva staršev. Na vsak način pa je začasno sprejemljiva tudi ta rešitev, čeprav m morda najboljša. Smo pač v Rimskem času in malčkom je treba prihraniti nev-šečno pot do Domja.
ricmanjskih malčkov lahko že sedaj svoj vrtec in starši bodo imeli eno skrb manj, za pošiljanje otrok v vrtec v Domjo.
Seveda je smatrati tako rešitev, kot začasno, dokler ne bodo urejeni prostori v šolskem poslopju.
Obdarovanje revnih otrok
Sedaj je torej ležeče na šolskih oblasteh, da se čimprej in brez vsakega zavlačevanja odločijo za otvoritev vrtca v začasnem prostoru, ki ga je našla dolinska občinska u-prava. Tako bo imelo nad 20
V	okviru priprav za izredno partijsko ko. .lerenco je naša Partija organizirala veliko kampanjo rekrutacije in sicer v dneh 6, 9 in 18. januarja.
Prvi dan te kampanje, ki je bil v èe'-tek, je že za nami in o rezu), tih bomo poročali prihodnjič. Na vsak način o-staneta še dva dneva, to je 9. in 16. januar, ki dajeta vsem tovarišem nedvomno velike možnodi za uspešno izvedbo te pomembne in važne akcije, s katero bomo lahko pritegnili v naše vrste nove in številne sile, ki so pripravljene boriti se v naših vrstah.
V	navedenih dveh dneh kampanje se morajo tovariši usmeriti predvsem na naše običajne bralce, na ljudi, ki so bili vedno prisotni v naših borbah za socialne in nacionalne pravice. Sekcije naj si sestavijo delovni načrt. Pregledajo naj, kdo je volil za KP. kateri delavci ali kmetje s i e dobro izkazali v naših borbah, kdo so bralci «Dela» in drugega demokratičnega tiska V e te ljudi bomo obiskali po točno določenem načrtu, obrazložili jim bomo še podrobneje, zakaj se bori naša P.irti, ', kakšni so njeni cilji, ter jih prepričali o potrebi, di =e vključijo v naše vrste ker bo na ta način naša bodoča borba še uspešnejša.
Vse to delo je treba seveda dobro preučiti, brez vsakih površnosti in postavljanja problema na birokratski način. Ce lega tovariši ne bodo upoštevali. ne bo delo rekrutacije dobro opravljeno, nastala bo samo zmešnjava in nezadovoljstvo. Pazljivo je treba tudi izbrati skupino tovarišev, ki bodo imeli nalogo obiskati simpatizerje. Obiske je treba prej dobro organizirati in predvsem ne smemo nikdar pozabiti na socialne značilnosti aosebe, ki jo bomo obiskali.
Za popularizacijo te kampanje je treba pripraviti letake in lepake, po možnosti tudi konference ali vsaj širše sestanke. V propagandnem materialu je treba našteti in prikazati vse borbe, ki jih je vodila naša Partija za rešitev problemov okraja, kjer deluje sekcija »ti celica, kot n. pr.
vprašanje javne razsvetljave, napajališč, vodnih pip itd.
Kampanja se bo zaključila 23. januarja z nagraditvijo sekcij, katere bodo dosegle najvišje število za novo vpisanih. Nagrade bodo razdeljene v teku izredne partijske konfe-ence.
PORAVNANJE ČLANARINE
Kar se tiče ureditve zastanite v partijske članarine za leto 1954, so se v zadnjem tednu dobro izkazale sekcije Milje, Opčine, Kolonkovec, VOM, Rojan, Arzenal, Barkovlje, Mačkovlje, še posebno pa — kot smo že zadnjič poročali — Trebče, ki so 100 odst. poravnale vso članarino 1954.
V akciji nabiranja prispevkov za Ljudski dom je celica «Umek» položila 62.000 lir, sekcija Acegat 14.300 lir ter še druge.
Zaključek razstave delavskega gibanja
V sredo zvečer se je v dvorani «Kraljič zaključila za--limiva razstava italijanskega delavskega gibanja. Številnim demokratom in tovarišem, ki so bili prisotni v dvorani, je ob zaključku spregovoril sekretar naše Partije tov. Vidali.
Tov. Vidali je govoril o prvih borbah tržaškega delavskega razreda o njegovem razvo-:u in borbenosti ter njegovih internacionalističnih tradicijah. Naše gibanje je postavil v okvir delavskega gibanja v vsem svetu, ki se je od prejšnjega stoletja pa do danes močno razvilo in šteje sedaj stotine milijonov. Prišlo je medlem tudi do zgodovinskega preokreta, ko je prišel v enem delu sveta na oblast delavski razred. Govornik je nadalje prikazal postopni razkroj vladajoče kapitalistične klike in njene brezuspešne napore, da bi se čimveč časa obdržala na oblasti, kot je primer Scel-bove vlade In njenih protiljud-skih in protikomunističnih u-krepov. Slavna in zmagovita preteklost delavskega gibanja nam mora biti v vzpodbudo, da nadaljujemo naše
borbe z odločnostjo in požrtvovalnostjo ter da stalno širimo mogočno fronto demokracije in miru.
Končno bodo popravili hiše v Medji vasi
Ravnateljstvo za javna dela vladnega komisariata je oddalo v oktobru javno delo za popravilo in dokončanje 20 hiš v Medji vasi, ki so bile porušene za časa vojne. Zadevna zidarska dela so bila oddana za čisti znesek 6,795.900 lir. Za dovr-šitev prostorov osnovne šole v Sempolaju je bilo nakazano delo za znesek 1,269.360 lir, za kanalizacijo in javno stranišče v Devinu pa 1,649.000 lir. Delo za gradnjo 2 ljudskih hiš z 10 stanovanji v Nabrežini je bilo oddano za znesek 19,822.432 lir. Razen navedenih so bila ki pridejo v poštev predvsem oddana še druga javna dela,
Ob priliki dneva «Matere in otroka» je bilo prejšnje dni razdeljenih revnim otrokom našega področja približno 1000 paketov, ki jih je poslal predsednik italijanske republike Einaudi. V občinah Repenta-bor, Zgonik in Devin-Nabre-žinu je bilo razdeljenih kakih 200 paketov, v tržaški občini pa 500. Paketi so bili razdelje-tudi v Dolini in Miljah.
Razdeljevanju v občinah so poleg županov in nekaterih odbornikov prisostvovali tudi zastopniki predsednika italijanske republike, ki so imeli kratke nagovore. V četrtek pa so italijanski vojaki na Opčinah povabili na kosilo večje število openskih otrok.
Predor Sandrinem bodo popravili
Ravnateljstvo za javna dela vladnega generalnega komisariata je odobrilo načrt za prvi del oblaganja predora Sandrinem za 35 milijonov lir. V zvezi s tem je izdalo navodila za dodelitev del.
Poleg tega je bil odobren načrt za izvršitev del izboljšanja in obnove de."et stano-
Po razmejitvi prizadeti
lahko sporoče svoje želje
Italijansko zastopstvo za popravke demarkacijske črte ima sedež v ul. Alice - Prizadeli iz Miljskih hribov naj se obračajo na zastopstvo pismeno - Druga navodila
Te dni se zbira v Trstu italijansko zastopstvo za popravke demarkacijske črte, kot jo predvideva čl. 3 «memoranduma o sporazumu». Vodstvo zastopstva se je nastanilo v u-lici Alice 10.
Mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija pa deluje v Ljubljani, kjer ima po dogovoru med italijansko in jugoslovansko vlado svoj sedež.
Načelnik italijanskega zastopstva, polk. s. S. M. Gian-filippo Cangini, se je že sestal 3. decembra p. 1. v Ljubljani s pooblaščenim jugoslovanskim ministrom v isti funkciji dr. Rihardom Knezom, da bi vzpostavil osebni stik.
V dneh 15., 16. in 17 decembra se je sestala mešana komisija na plenarnih sestankih in obravnavala probleme splošnega značaja.
Medtem ko poteka delo na mednarodni ravni dalje, se načelnik italijanskega zastopstva, upoštevajoč posebno človeško stran razmejitve v milj-ski okolici, obrača za sodelovanje na oblasti in krajevne ustanove. Poleg tega bi mu bilo ljubo, če bi lahko spoznal mnenje neposredno prizadetih zasebnikov. Ti lahko izrazijo, kar žele, v pismu, ki naj bo po možnosti napisano na stroj, in naj ga naslove na zastopstvo — Urad za civilne zadeve (Delegazione — Ufficio Affari Civili). Kjer gre za nepremičnine, je važno na-
čajne rane rta ustih močno krvavel in krvavenja nikakor niso mogli ustaviti. Zdravniki bolnišnice so ugotovili primer hemofilije. Poskusili so najprej s transfuzijo krvi, kar pa ni uspelo, ker je krvavenje še nadalje trajalo. Ker ni bilo najti v Trstu primernega zdravila, je zdravstveni ravnatelj prof. Stefanini stopil takoj v stik z vladnim komisarjem dr. Paiamaro in tukajšnjo radijsko postajo s prošnjo, da se pozove vse farmacevtske zavode in bolnišnice v Italiji, da dajo takoj na razpolago tržaški otroški bolnišnici protihemofilij-ski globulin, ako ga imajo.
S takojšnjo pomočjo vladnega komisarja so tako našli zdravilo pri farmacevtskem zavodu v Pisi. Zaradi nujne prošnje vladnega komisarja je na pobudo prefekta v Pisi vojaško letalo prepeljalo 2 steklenički dragocenega leka do letališča v Vidmu, kjer je že čakal avtomobil vladnega komisariata, ki je prepeljal obe steklenički v bolnišnico «Burlo Garofalo». Tako so že po petih urah po prvem pozivu i-meli zdravniki te bolnišnice hemoglobin in lahko dali bolnemu otroku prvo injekcijo, zaradi katere je bil izven nevarnosti. Na prošnjo vladnega komisarja in na pobudo Visokega komisariata za higieno in zdravstvo je prispela iz Neaplja še druga plazma kot rezerva za vsak primer,
'decembru v uradu za zaposlitev med 8. in 14. uro.
Za Nabrežino, Devin in Zgonik: od ponedeljka 6. decembra dalje v uradu za zaposlitev med 8. in 14. uro.
Za Dolino: od ponedeljka 6. decembra v prostorih občinske podorne ustanove v čin-ske podorne ustanove v uradnih urah.
Za Repentabor: od ponedeljka 6. decembra dalje v prostorih občinske podporne ustanove v uradnih urah.
Razumljivo je, da bo razdeljevanje formularjev in sprejemanje prošenj trajalo neprenehoma skozi vso zimo, in sicer do 28. februarja 1955.
Ponovno se opozarja, da morejo prositi za podporo iz tonda za zimsko pomoč vsi brezposelni. družinski poglavarji 1 vzdržujejo člane družine;
vanjskih hiš v Zavljah za sku- ves*' številko zemljiške knji-
pno vsoto 12,223.000 lir.
Ne premikajte eksplozivnih predmetov
Opozarja se vse prebivalstvo, da ne sme v nobenem primeru prijeti v roke ali premile ati eksplozivnih predmetov, ki bi jih slučajno našlo. Pri-
peti se namreč večkrat, da ljudje najdene eksplozivne predmete sami prinašajo na karabinjerska poveljstva, kar pa je skrajno nevarno in lahko povzroči tudi smrtne nesreče. Vsakdo, ki najde kak tak promet, naj se ga ne dotika, marveč naj samo takoj obvesti najbližjo karabinjersko postajo, ki bo poskrbela, da se nevarni predmet uniči.
ge. Jasno je, da je potrebno navesti točen poštni naslov in — če mogoče — telefonsko številko odpošiljatelja.
Trenutno se naj zasebniki vzdrže obiskov, ker se zastopstvo šele organizira. Pač pa bodo prizadeti pravočasno obveščeni, naj pridejo ob določenem času na določen kraj.
Dojenčku se rešili življenje
V noči 29. decembra so pripeljali v tukajšnjo otroško bolnišnico «Burlo Garofalo» 16-mesečnega otroka Giorgia Ue-rini, sina mehanika iz ulice Paglericci 9.
Otrok je zaradi male slu-
Vlaganje prošenj za zimsko pomoč
Upravni odbor fonda za zim sko pomoč sporoča, da se lor-mularji oz. prošnje za podporo iz omenjenega fonda, točno izpopolnjeni in opremljeni z zahtevanimi dokumenti, lahko izročijo na naslednje urade:
V Trstu: uradom fonda zn zimsko pomoč v Ul. Pascoli 31 od 15.30 do 18.30 v nasled njem vrstnem redu: sobota 11. dec. prošnje s štev od 0601 do 0800 ter vse naslednje dneve v skupinah po 20u na dan.
Za tržaško okolico (Bazovt ca, Trebče, Opčine, Prosek): v uradnih omenjenega odbora pri občinski podporni ustanovi v Trstu, Ul. Pascoli 31 v zgoraj omenjenem času in od 6. decembra dalje.
podpora iz fonda za zimsko pomoč znaša 6000 lir za vsakega družinskega poglavarja m 500 lir za vsakega člana družine, ki živi na njegov račun, vendar ne sme preseči skupno 10 tisoč lir.
<Nadaljevanje s s. straniI je izjavil med drugim, da je tradicija ruske literature krepko zasidrana med narodi Jugoslavije. Borimo se za mir, enakopravnost in sodelovanje med narodi ter predpostavljamo to borbo kot; najvažnejšo dolžnost do domovine in človeštva. Ta borba — je dejal —1 naj poveže vse napredne pisatelje sveta ter je posebno važna sedaj, ko še vedno grozi človeštvu strahota vojne in njene uničevalnosti.
Ob koncu je kongres poslal Centralnemu komiteju KP SZ pozdravno spomenico, kjer izraža zahvalo Partiji za pomoč pri napredku književnosti in za uspehe sovjetskega ljudstva.
Sovjetsko ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije — pravi spomenica — neprestano razvija svojo industrijo, ki
je osnova socialističnega gospodarstva v SZ. V nasi deželi prvič v zgodovini služi človeštvu neizčrpna sila atom-ke energije. V samo enoletnem kmetijskem obdobju je bilo zoranih nad 17 milijonov hektarov ledine. Vse to se dogaja v naši deželi, kjer vse študira in kjer je letos na univerzah število visokošolcev že preseglo dva milijona.
Narodi SZ so v razmeroma kratkem času silno pomnožili svoje materialne in duhovne sile. Sedanji kongres je verna slika književnosti in pisateljev, ki sicer ustvarjajo svoja dela v raznih jezikih, toda v bratski enotnosti za izgradnjo komunizma, dosego miru In prijateljstva med vsemi narodi. Uresničile so se besede M. Gorkega, ki je že pred dvajsetimi leti na prvem kongresu dejal, da bodo na ta drugi kongres sovjetskih pisateljev prihiteli pisatelji od vzhoda in zahoda, iz Kitaja, Indije itd., in to zato, ker sovjelskn umetnost v znamenju socialističnega realizma stremi za tem, da bo človek zares Človek — v najvišjem pomenu besede.
Za teden --- dni —
Sobota, 8. - Severin Nedelja, 9 --Julijan Ponedeljek, 10. - Pavel puščavnlk Torek, il, - Higin Sreda, 12 - Ernest Celi tek. 13. - Veronika Petek, i4. — Feliks (Srečko) ZGODOVINSKI DNEVI
8.	1902 se je rodil Georgij M: Mi-
lenkov, predsednik vlade ZSSR.
9.	1856 se je rodil pesnik Anton
AS,ke:,c Umrl ie 10. junija 1912.
C
TRST II.
SOBOTA: 13.30 Domači odme-» i - 14. Dello Yoio: Suita iz baleta Na odru - 15. Popoldanski koncert - 16. Oddaja za naše naj-inlajSe - 16.30 Slovenski zbori -i/.58 Manfred: Simfonija - 21. Melodije iz operet.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz Stolnt-ve Sv. Justa - 13. Glasba po željah - 15.30 Ppje moški zbor iz Peči - 17. Franz L eh ar f Vesela vdova - opereta - 21.15 Puccini: Deklica zlatega zapada - opera v 3 dej,
PONEDELJEK: 12. Utrinki iz gospodarskega sveta - 14. Lahke melodije igra Franco Russo -14.25 Slovenski motivi - 18. Bach: Koncert v E-duru za violino In orkester - 19. Mamica pripoveduje - 20.15 Poje vokalni kvintet -22. Književnost in umetnost.
TOREK: 13. Glasba po željah -18. Boccherlm: Koncert za čelo m orkester - 19. Sola in vzgoja -21. Radijski oder - 22.30 Stavki iz slovitih koncertov.
SREDA: 12, Predavanje - 14.25 Fantazije na slovenske narodne pesmi - 19. Zdravniški ve-dež -20.30 Poje tenorist Renat Kodermac - 21.15 Zbor Slovenske filharmonije - 22. Književnost ir. umetnost - 22.15 Lehar: Luxem-burški grof - opereta v 3 dej.
! ' PP1 W •	1 ti Rrnhmc* O ct- •
Ker naš list, d asi ga bere večina Slovencev na Tržaškem, ni prejel nobenega tozadevnega sporočila od jugoslovanskega konzulata v Trstu, povzemamo naslednjo vest iz «Primorskega dnevnika»:	«Urad predstavnika
vlade FLR Jugoslavije, Strada del Friuli 54 bo sprejemal stranke vsak delavnik samo od 8,30 do 12,30, ure, razen srede in sobote».
Za Milje: od ponedeljka 6,
ITALIJANSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO
V	nedeljo se je igralo 14. kolo prvenstva, v četrtek 6. t. m. pa 15. kolo.
V	nedeiljskih tekmah so bili rezultati naslednji: Atalan-ta - Genoa 0-2, Inter - Triestina 4-1, Juventus - Milano 3-4, Pro Patria - Napoli 0-2, Romali dinese 0-0, Sampdona - Catania 1-1, Spai - Lazio 2-2,
Po nedeljskih tekmah je bila lestvica naslednja: Milan 23 točk, Juventus 18, Roma 18, Torino 18, Inter 17, Fiorentina 16, Bologna 16, Catania 14, Genoa 14, Atalanta 13, Napoli 13, Sampdoria, Udinese, Novara, Triestina po 11 točk, Lazio 8, Pro Patria 8, Spai 8.
Jutri, v nedeljo ne bo tekem A lige.
TRŽAŠKI SPORT Košarka
V	predprvenstvenem tekmovanju UISP v košarki sta zmagali moška ekipa Sv. Marka in ženska ekipa Aquileie.
Dokončna klasifikacija Je naslednja: moški: Sv, Marko 10 točk, Pristanlščnlkl 8, Magdalena 6, Skedenj B 4, Skedenj A 4, Arzenal brez točk; žen-

1 Spali doma In v svetu |
kjer je odigrala prijateljsko tekmo z beneškim Reyerjem Zmagal je Reyer z rezultatom 64:61 (31:32).
ske: Aquileia 6 točk, Sv. Mar- nogometni četi BSK in Vojko 4, Inter 2, Skedenj brez | vodina bosta igrali v Južni A-točk.
V teku so priprave za začetek prvenstvenega tekmovanja v košarki.
Nogomet
Jutri, v nedeljo 9. t. m. bodo naslednje tekme: Kolonja - Sv. Barbara, v Boljuncu ob 10.30; Pristaniščniki - Ambrosiana, v Boljuncu ob 12.30; Rozan-dra - Trebče, v Boljuncu ob 14.30; Primorje iPK - Costalunga, v Trebčah ob 14.30.
Nogometna lestvica je naslednja: Rozandra 12 točk, Primorje KP 11, Pristaniščniki 9, Trebče 6, Kolonja 5, Sv. Barbara 5, Costalunga 4, Ambrosiana 2.
Ceti Pristaniščnikov in Ambrosiane sta odigrali eno tekmo manj.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
BEOGRAD — Jugoslovanski
meriki vrsto tekem in sicer v Buenos Ayresu, Santiagu, Cileju, Montevideu in drugje.
SAO PAOLO — V Silvestrovem teku po mestnih ulicah je letos zmagal Jugoslovan Franjo Mihalič, ki je pretekel 7309 m dolgo progo v 21’50”. Na drugo mesto se je plasiral Freire (Brazilija) v času 22’27"3. Zatopek se letos ni udeležil Silvestrovega teka, ker mu brazilske oblasti niso hotele izdati dovoljenja za vstop v državo.
MILANO — V teniškem dvoboju za pokal švedskega kralja je Italija premagala Norveško z rezultatom 5:0.
BENETKE — Moška košarkarska ekipa Ljubljane je v
nedeljo gostovala v Benetk ati
ZUERICH — Glavni športni švicarski časopis «Der Sport» postavlja Madžarsko na prvo mesto v svetovni nogometni lestvici za 1954. Po mnenju lega lista spada Nemčija — čeprav nosi naslov svetovnega prvaka — šele na šesto mesto. Ugledno športno glasilo pravi, da si Madžarska upravičeno zasluži prvo mesto, ker je od 14 odigranih mednarodnih tekem, izgubila samo eno in sicer tinaie za svetovno prvenstvo, na 12 tekmah pa je zmagala. Na drugo mesto bi spadala Brazilja, na četrto Jugoslavija; Italijo pa postavlja na sedmo mesto.
* * *
Sovjetski rekorder na 5000 m Vladimir Kuc je bil povabljen v Združene države (Amerike, kjer naj bi se udeležil lahkoatletskih tekem. Ameriška atletska zveza je istočasno povabila tudi madžarskega prvaka na pol milje Lajosa Sentgalija.
V četrtek prejšnjega tedna se je med sekanjem drv na neki njivi ponesrečila 46-letna Marija Guštin por. Škabar iz Velikega Repna 33. S sekiro se je nerodno udarila po dveh prstih. Z zasebnim' vozilom se je zatekla v bolnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 15 dneh.
*** Zaradi tatvine večje količine kave v skladišču «S. Giusto» je kazensko sodišče obsodilo prejšnji teden 41-letnega Marcella Damianija na 2 leti zapora in 30.000 lir globe. V odsotnosti ie bil obsojen na isto kazen luni 35-letni Giuseppe Fano, ki je pomagal pri tatvini. Ukradeno blago sta odpeljala takoj po tatvini v Itaitjo im ga policija ni izsledila
*»* Na Silvestrovo zjutraj se je resno ponesrečil na delu pri gradnji občinskega sedeža v Dolini 48-letnl Rudolf Križmančič iz Bazovice 93. Po nesreči Je stavil roko med kolesje stroja za mešanje betona, ki mu je odsekalo člena dveh prstov desne roke. Prepeljali so ga v bolnico z rčšilnim avtom RK, kjer so zdravniki izjavili, da bo okreval v 20 dneh.
*** Na dan novega leta se je smrtno ponesrečil z motorjem 41-letni Antonio Mestroni iz ul. Soncini. Na cesti med Prosekom in Nabrežino je prišlo do trčenja z lambreto, ki jo je vozil 21-let-nl Romano Milazzi iz Strada del Friuli, na kateri je sedel tudi Elio Stauder, stanujoč v isti ulici. Pri trčenju si je Mestroni prebil lobanjo in izdihnil v bolnici. Neki Emanuel Viliclch In oba lambretista, pa so se več ali manj poškodovanj Milazzi si je zlomil zapestje leve roke.
V ponedeljek zvečer se Je pripetila v stavbi št. 77 v Viale D’Annunzio strašna nesreča, ki je terjala človeško žrtev. 73-letna Beatrice Fragiacomo vd;. Muiesan je na balkonu 6. nadr stropja, -kjer stanuje, stopila na stolico, da pobere perilo, ki se je sušilo na vrvi. Pri tem se je verjetno preveč nagnila čez ograjo in tako zgubila Ravnotežje ter padla na dvorišče. Truplo so po izstavitvi oblastvenega dovoljenja, prepeljali v mrtvašnico.
»*» Nepoznani motociklist je v ponedeljek podrl na Drevoredu XX. septembra 75-letno Marijo Urbanaz vd. Doretti, ki se je pri padcu ranila po ramenih in rokah. Pridržali so jo v bolnici s prognozo okrevanja v 5 dneh. Policija išče brezvestnega vozača.
ČETRTEK: 18. Brahms: 2 stavka iz koncerta št. 1 - 19. Mami-čina povestlca: Ivanka Cegnar: NajmlajSa kraljeva hči - 20.05 Vokalni oktet - 22. Glasbeno predavanje - 22.30 Glazunov: Koncert v A-molu za violino In ork.
PETEK: 13. Glasba po željah -17.50 Paganini: Koncert za violino in orkester - 18.40 Debussy v Interpretaciji Marja Sancina -19. Okno v svet - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.15 De Falla: Triogelnlk - Balet.
V fiali j Vsec : nist ! ie z
Ìto
I Post Hren j 'jen ; Va
h ivo
detr kot ha f vari čne j bari lo , ■ talij : Kij, ’en, širn i Part ! skuj
KINO
eij
OPČINE
Sobota, 8 jan.: «Podeželska ljubezen» (Amore provinciale!.
Barvni 'Ulm MG M.
Nedelja, 9. jan.: se ponovi. Ponedeljek, 10. jan.: se ponovi. 1'orek, 11. jan.: «Avtobus smrti»
(La corriera della morte). Barvni film Columbia.
Sreda, 12. jan,: se ponovi.
Četrtek, 13, jan.: «Zenske usode» (Destini di donne). Film Columbia.
Petek, 14. jan.: se ponovi.
V tednu se začnejo predstave ob 18, zadnja ob 22, Ob nedeljah m praznikih začetek ob 16, zadnja ob 22.	. I*
PROSEK	h
Sobota, 8. jan. ob 19.30: «Pando- [Š ■ra». Barvni film Enlc.	i,
Nedelja, 9. jan. ob 17: se iponovl. L, ■Sreda, 12. jan. ob 19.30: «Joian- i 1 da. -hči črnega gusarja» (Jo- , U landa, figlia del Corsaro ne- III ro). Film Lux	L
NABREŽINA
Sobota, 8, jan. ob 20: «Vesela ® vdova» (La vedova allegra). 1 b Film MGM.	•§<
Nedelja, 9. jan. ob 16. in 20. se 1,, ponovi.	I,
Sreda, 12. jan. ob 20: «Primite jih žive ali mrtve» (Prende- 'K teli vivi o morti). Film MGM. j,
Podaljšanje šoferskih dovoljenj
Urad za registracijo motornih vozil s sedežem v ul. del Teatro 1 sporoča, da je z dnem 3. januarja začel sprejemati šoferska dovoljenja (patente) V ovrho podaljšanja, oz. kolko-vanja za leto 1955.
Na pòdlagi novih odredb se šoferska dovoljenja lahko podaljšajo tuoi na registrskem uradu m pri poštnih uradih.
*** Srčni kapi je v torek zju-.raj podlegla 7 Metna Antonia Lenarduzzi vd. Tommasi iz ul. Conti 30. Zgrudila se je na tla v trenutku, ko je stopila iz neke mlekarne v 'ul. Media. Mimoidoči so ji takoj priskočili na pomoč toda starka je bila že mrtva. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
•** v bolnici je v noči med ponedeljkom in torkom umni 20-let-ni Giacomo Schettini iz ul. G bega 15, ki je v nedeljo zvečar trčil z motorjem ob neki avto.
*»* v torek je avto podrl na tla 46-letnega Romana Uršiča iz ul. Vigneti 41, ki si je pri padcu zlomil obe nogi. Z istim avtom je bil prepeljan v bolnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 mesece. Nesreča se je pripetila na Istrski cesti.
*** Neznani skuterist je v sre-do zvečer podrl v bližini Rojana 50-letno Antonijo Ceppi por. Ber-nobič iz ul. Giulia. Prepeljali so jo v bolnico z avtoambulanto RK, kjer so zdravniki ugotovili zlom gležnja desne noge. Prometni odsek civilne policije je uvedel preiskavo in vabi očividce nesreče, da dajo vse morebitne informacije za identificiranje brezvestnega vozača.
V dneh 30* m 31. decembra 1954 se je v tržaški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 15. Od 1. do 5. januarja se je rodi ilo 35 otrok, umrlo je 56 oseb, porok pa je bilo 20.
Zimski	i'
urnik mesnic	'l
Prefektura — upravna slu-2ba je po presoji razlogov ki L jih je naveaia Zveza trgovcev L
Z	VM I eh imi	cJnir/T. I
2 živalskimi proizvodi, dovo lila, da bodo lahko odprte mesnice v zimskem razdobju, ki velja od 1. 12. 1954 do 28. 2. 1955, ob sobotah in predpražnikih od 7. do 13. in od 17. do 19. ure, s čemer so preklicana določila, ki so dosiej veljala glede tega.

Povišek davka na pse
Conski upravni odbor je na ji svojem zadnjem zasedanju med II številnimi «vugimi odločbami, ki jih je obravnaval, odobril ludi skiep tržaške občine za povišanje pristojbin občinske- I ga davka na pse. Davek se po-1 viša za eno tretjipo za pse I. in i II. kategorije in za eno petino , za pse III. kategorije. Povišanje velja od 1. januarja 1955. S . tem bodo pristojbine prilago-j jene pristojbinam v drugih i- ! talijanskih občinah po zakonu z 2. julija 1952 št. 703, ki doslej ni bil raztegnjen na naše' ozemlje.
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagl) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca
'til
Predno se odločite za nakup
blaga za moško obleko,
oglejte si naših 500 različnih vzorcev.
Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah.
A. PERTOT
TRST
ulioa Ginnastica, 22 - tel. 96-998
vi"
is
k
R

K
K
piti
N
Si
K
K
.
i' ir h'«v