List 36 Tečaj XXXIII t ospodarske, obrtniške narodne Izbajajo vsako sređo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane po pošti pa leto 4 gold. 60 kr 4 gold, za pol leta pol leta 2 gold. 40 kr Ljubljani v sredo 8. septembra 1875. četrt O b s e g : Letošnja žitna letina v Evropi. Letošnji pridelek medii na Kranjskem. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Pridelek svile v Kini in Japanu. zopet na Triglavu! Naši dopisi. Novičar. Pogled na Tursko bojišče. Letna šolska sporočila. slovenski politiki. (Konec.) Slovensko slovstvo. Pa le Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. Letošnja žitna letina Evropi. Přetekli mesec je bil, kakor so „Novice" poročale, tretji veliki mednarodni trg (internationaler Saaten- und Getreidemarkt) na Dunaji. Šešlo se je iz različnih kra- jev svetá okoli 6000 žitnih trgovcev > kmetovalcev in druzih, ki so radovedni bili, iz obravnav in poroČil tega zbora izvedeti: ali se bode dalo letos iz Avstrije in Ogerskega žitnih pridelkov kaj ali nič v tuje dežele izpeljati. Naj iz teh obravnav našim bralcem damo kratek posnetek y kakor ga je priobčil „Oest. Landw. Ztg. << Pridelek pšenice je bil v Avstriji srednji y 200.000 tÍ80Č centov manj kakor lani, na Ogerskem za pa za milijona colnih centov manj; po dobroti je letošnja pšenica za 4 odstotke slabeja memo lanske. Ker pa je še od lanskega pridelka obilo, tedaj ta zaloga ne bo samo domačim deželam zadostevala, ampak mogoče bo pše- nice do 6 milijonov centov v tuje dežele prodati. Rži se je v Avstriji za 100.000, na Ogerskem pa za 700.000 vaganov manj přidělalo kakor lani ; v dobroti je letošnja rž za 3 odstotke slabeja od lanske. Na ptuje se bosta dala kaka 2 milijona centov izpeljati. skem Ječmenovega pridelka je v Avstriji in na Oger- za milijone vaganov manj kakor navadno v druzih letib ; vrh tega je ječmen prav slab, in k večemu se ga bo dalo 1 milijon na tuje prodati. lani Ovsa je v Avstriji čez 400.000 vaganov več od y na Ogerskem pa še čez 2 milijona vaganov manj 9 8ploh pa je oves dober. Ker je lanskega ovsa še obilo v magazinib, se ga bo vkljub slabi letošnji letini dalo v se mnogo spečati na ptuje Pridelek kor uze se pričakuje bogat. y Krom pirja je deževno vreme veliko pokvarilo vendar je pričakovati v obče obílen pridelek. Iz vsega tega je gotovo, da je letošnji žitni pridelek v Avstriji in na Ogerskem srednji in da bo mo- goče y vsake sorte žita še v tuje dežele prodati y ker letina v druzih deželah Evrope ni obilna, in če se cena Avatrijskega in Ogerskega žita ne bo previsoko postavila. Na Bavarskem sploh pridelek še srednji ni " w » M * O tt V Ul DfSAUU ^fliuviva OV Ol^UUjl Ail, prav tako je tudi v deželah ob Renu, na Saksonskem in Slezkem. Južna Nemčija bode precej potřebovala ptu- jega žita. V Svajci pridelek še srednji ni, potřebovala bo ptujega žita veô ko 3 milijone centov. Na Francoskem je letošnja letina slabeja od lanske; vendar ne bodo Francozi tujega žita veliko potřebovali, zato, ker imajo še lanskih zalog. Na Laske m bodo potřebovali kakih 20 odstotkov ptujega žita več kakor v navadnih letih. Na Angleškem in Irskem je pšenični pridelek za 2d odstotkov manjši, pa tudi za toliko slabe)i; tudi ječmena, ovsa ropo. slaba in krompirja jim bo zeló manjkalo. Iz druzih dežel, katere mnogo žita vvažvajo v Ev-se poroča, da na Ruskem je bila žitna letina y in da se bode komaj tretji del od tega, kakor lani, dal izpeljati v druge dežele. Rum unija ima le pičli srednji pridelek. Ameriki pa je letošnja letina bogata tako, bode mogla prav veliko žita v druge dežele prodati. da i Letošnji pridelek medu na Kranjskem. Čebeloreja Kranjska že od nekdaj slovi; pridelek medů in voska šteje naša dežela med svoje bolje do-hodke; najbolj v to jej pripomore ajda, na kateri če-belice največ medii naberó. Od ajde je tedaj odvisna bolja ali slabeja letina medů. Kolikor nam je dozdaj znano, vsaj iz Ljubljane in okolice njene, ne hvalijo se čebelarji s pridelkom letoš-njim. Panjevi, v katere so lani v najboljem času Čebele po 2 funta na dan nanesle medů, so prihajali letos za pol funta na dan težji. Pridelek po tem takem je za dve tretjini revniši od lani. Morebiti je drugod nekoliko bolje; ker je menda povsod ob času naj- zdatnejše bere premrzla burja pihala, je ona kriva slabe medene letine. ondi stoj z letošnjo letino ever na Nemč srednj mero Gospodarske novice. Pridelek svile v Kini in Japanu. Kitajci in Japonci se hvalijo z letošnjim pridelkom skoro vsega žita přidělala svile (žide). Iz notranjib krajev Kitajskega je prišla ječmen, oves in posebno oljnate prva svila že sredi rožnika meseca; če tudi drugi in Poglejmo zdaj v druge Evropejske dežele kako ra8tline so deloma slabo plenjale , deloma pa prav nič tretji pridelek se tako obnese kakor prvi, sme se privodile. čakovati, da Kina letos na trge v Shanghai in Kanton 296 pripelje 80.000 bal, tedaj za 8000 vec kakor iz Japana Tudi se poroča, da letošnji svilni pridelek bode da tak panj čez kacih r\ drujec je vendar tolikošen in takosen, kakor je bil lani. Ker tedaj iz liko veći nevarnosti, kakor pa prvec ega drujca dá, al 12 dni navadno bolj moč- drujec in v K bod ine in Jap cena padla toliko pride svile, je goto y ker ve i da njegova ma- JeJ i matica zgubi, in tako čebelar, namesti prveca o tica še ni oplemenjena, pri plemenjenji se pa lahk > še do- brega drujca ne dobi. Novi panj Ako imaš y i po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji. (Dalje.) Čebelar, kateri sam roje delà, zgubi veliko dzierzonizirane panj eve, si v takem pri, merljeji prav lahko pomagaš. Naredi tako le: Počakai i vi i i j i « • • • # m da čebele, katere so brez matice iz panja izrojile, nazaj v panj gredó, potem potegni panj iz ulnjaka, in začni satove enega za drugim iz njega vzdigovati, tako dolgo, da matico dobiš. Ko si matico dobil, potem pazi na to j kako se če- % £ manj rojev, kakor pa oni, kateri čebelam prosto-voljno rojiti pusti. Premislimo tudi to reč malo bolje: bele proti nj ej zadrže. Ce vidiš, da se čebele proti njej prijazno obnašajo, potem postavi ta sat, na kate- Roj se zgubi ) ako čebelarju uide. Kaj tacega rem matico imaš 9 v drug prazen panj 9 dodaj mu še naj raj še kak prvec naredi, katerega čebelar še ni pri- in toraj tudi pri ulnjaku še ne zadosti pazil. čakoval Kaj tacega se čebelarju, kateri nikoli prigoditi, ker mu nobeden njegovih plemenjakov kacih 5 satov s čebelami vred iz starega panja; tako si prvi roj naredil, in homatije je konec. Ako pa za- sam roje delà, ne more paziš sam od sebe ampak prvemu 9 VS1 kolikor jih roji to je 9 s staro matico ne roji, 9 O z mladimi mati- čami katere pa čebelarju že kak dan poprej s petjem naznanijo, da ima roja pricakovati; če mu tedaj kak tak da se čebele proti matici že sovražno obnašajo da jo preganjajo in poprijemajo ali šcipljejo, brž jo jim vzetni, zapri jo v matično hišico ali škatljico in postavi jo v prazen panj ; po vsem tem pa ali koj ali pa še na večer pri svojih druzih panjovih potrebnih čebel na- beri, da boš prveca tako naredil, kakor sem roj uide 9 mora to le sam svoji nemarnosti pripisati. vedal. ko sem razlagal, kako se prvi roji delajo zgoraj po 9 9 kedar Prvi roj se zgubi, ako matica pri rojenji na tla prve roje sam pade, in se tako ali tako pokonča. Kdor delà. temu se to ne bo nikdar zgodilo, ker pri nare-janji prvih rojev matica ne pride nikdar iz ulnjaka, ampak se le iz enega panja v druzega prestavi. Nektter roj je zeló siten, in s panjem, v katerega se vsadi ali ogrebe, ni zadovoljen, toraj drugi dan in če čebelar tega ne se čebele iz raznih panjev jemljejo. Tudi se včasih primeri, cla kak panj vprvič roji, pa matica nima zdravih perut in pade na tla v kako travo. Čebele nekaj časa okoli frfrajo in matice iščejo; ko je pa ne najdejo, se zopet nazaj v stari panj povr-nejo Čebelar išče skrbno matice po ti eh, po jo še le ali ci 11 pa še pozneje iz panja umv,, *** ^ zapazi, mu prav lahko pobegne in se tako zgubi. Nare- ne bo nikdar iz panja všel, ker vsak nekaj satja in zalege dobi, zalege pa čebele nikdar ne zapuste, razen ko bi jih črvi pre- UgĚ^m |HHH ■ I BM B uide jem roj, naj je v ze prvec ali drujec, ti potem najde, ko so se že vse čebele nazaj v stari panj storiti? Ce matico nazaj po- revež povrnile. Kaj hoče zdaj v stari panj spusti, jo mu utegnejo čebele umoriti sebno ko bi več deževnih dni nastopilo, da bi panj še enkrat vprvič rojiti ne mogel, in tako je prvi roj zopet zgubljen. - -------— J*" — .. r — Kaj tacega se pa le zgodaj spomladi včasih pri- Áko imaš nove Kranjske panjove 9 SI tudi v ta- rn en 9 da nekater panj tako opeša, da črvi čebele iz kaj malega njega prezenejo, zaležen; ob času še dasiravno je morebiti rojenja se pa to nikoli ne zgodi. Roji se pokončajo, ako se jih pri rojenji, bodi si dva ali še vec skupaj vsede, kateri pa raznovrstne matice imajo, namreč nekater stare, nekater pa mlade. Čebele tacih rojev se, kakor že sicer vsak čebelar dobro košni nezgodi prav lahko pomagaš. Zapri najdeno matico v matično hišico, postavi jo v prazen panj, in po- tem naredi prvi roj , ali tako , da iz starega panja še , kjer kacih 6 satov s čebelami vred vzameš, in v panj matico imaš, preložiš, ali pa, raznih panjev nabereš. da si petrebnih čebel iz (Dal. prih.) ve 9 9 treh ali še več tacih rojev nazadnje še komaj enega dobrega med sabo skoljejo, tako da čebelar od dveh »olske stvari. dobi 9 ali pa Še enega ne. Čebelarju, ki sam roje delà 9 se kaj tacega nikoli ne more prigoditi, zakaj vsi pa- ki mu bodo sami od sebe rojili njevi, pevkami, tedaj z mladimi 9 mu bodo s Letna šolska sporocila. * Izviestje kr. realne i velike gimnazije i male grad-ske realke u Varaždinu koncem Šolske godine 187415. Radostni smo čitali poročilo navedenih šol, katerima keř se mu taki roji ne bodo nikoli med sabo sklali, kot ravnatelj na čelu stoji naš velecenjeni roják gosp. če jih noče skupaj Franjo Bradaška in v katerih poleg njega nahajamo malo troje ali mat'čami rojili, kakor sem že poprej povedal, in če se mu tacih rojev tudi dvoje, bo imel nobene škode, se več skupaj vsede, ne imel bo le malo pustiti. truda, da jih razloči Ce pa tudi čebelar sam rojev delati noče > ampak pusti, da mu raji sami od sebe rojijo, si vendar v mnogih primerljejih veliko lože pomaga in se škode ob varuje, če ima dzierzonizirane, kakor pa stare Kranjske panjove. ce ima tudi mnogo profesor jev čislanih Slovencev. Narodni jezik veljá tu, kakor povsod, kjer so sole pametno osnovane, kot učni jezik; med obligatnimi nauki na gimnaziji, večidel po 2 uri na teden, pa stoji tudi nemški jezik; italijanski in francoaki ništa obligatna. Učencev na gimnaziji je Tako, postavimo, se včasih primeri, da kak prvec začne rojiti ; čebele se iz panja vsuj ej o, matica pa v panju ostane. Čebele nekaj časa okrog ulnjaka sèm ter tjè švigajo in matice iščejo, ker je pa ne najdejo, se bilo 266 rodoma Hrvatov, 22 Slovencev, Magjarov 7, Poljakov 2, — Nemca nobenega; ko bi bil Ljubljanski dr. Mrhal ravnatelj one gimnazije, Bogme! d a BIB^H^HHHMHI^lMi HH HHi HH nazaj v stan panj povrnejo 9 9 in kaj se zgodi ? bil iznašel 98 Nemcev. Gosp. profesor Matija Valjavec in namestni uči-Včasih telj Franjo Se lak sta napisala temu šolskemu letniku se sicer primeri, da taki panj drugi dan zopet roji, ve- vvodna članka. Učitelj Se lak lepo razpravo: 99 Realne likrat pa čebele staro matico v kažen, ker rojiti ni ho- tela, pokončajo, in prvi roj je zgubljen. Res je sicer i gimnazije ili gimnazije i realke?", prof. Valjavec pa je priobčil 2i daljih ali krajših narodnih pripovest 29? is Vara žd d njegovih učencih Stajarcih 9 Štajarske, nabranih po kot „primjer prostonarod- govora i r a »ega alekta". Povsud je naznanj prinos za poznavanje jugoslovenskib di « pove t kraj iz mične zbirke narodneg od kodi je pri vojsko. Slovensko slovstvo. Službeni règlement ali službeni pravilnik za c. Del I. poslovenil s pomočjo c. k. stotnika An- blag našim či- dreja Komeija Ignacij Robas, narednik c. k. tateljem podamo za kratek čas par povestie in drugi* polka barona Maroičiča. 1875. pes- Natisnila in prodaja ti- krat še katero Cesar u o kmetje (Dragotinci pri sv. Jiirji na Ščavnici.) skarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Cena 35 kr. Pa zopet en korak, in to prav vesel korak naprej na vojnem slovstvenem polji s pripomočjo za to stroko mnogozasluženega gosp. stotnika Â. Komeija! Ker Enok je cesar kmetom prava : ker Me meni eno po vsej pravici „službeni pravilnik" moremo '„vojaško nanrava. tistpmi hnm ia* daČn še.nka. Vsi km«t.m ---A____i • ___ kunšt naprava, tistemi bom jaz dačo šenka. Vsi kmetje so mislili, kaj bi keri za eno kunšt naprava, da bi jim fy\J LU A KJ B M A M y 4LB M | M A U VI « M V* V U V il ViL UM V U ▼ ^ ^ r^ • J m JLMT dačo cesar šenka. En kmet, keremi so že namenoli sveto pismo" imenovati, zato radostni pozdravljamo to knjižico, ki bode dobro služila na čast in korist narodnim našim vojakom in po njih narodnemu našemu je- hram odati, 'da je ne moga dače plačati, si je misla, ziku. Zato pa tudi z vesel em slišimo, da je c. k. drž. kaj ' ■NM^i ' ■■■■fe Mflll ' ' mmMš ' 1 ■ on naprava On je mea eno prasico, kera breja bila f da je že namenola skoro prasce 'meti. Je On vojno ministerstvo 200 iztisov tudi te knjige nakupilo da jo razdeli med vojake slovenske narodnosti. Da pa jo je buja pa prasce vun vzea mrtve še pa je je speka nagj čitatelji obseg te 16 pol debele , v 15 oddelkov pa si je en falat tratence vseka pa si jo je na glavo dja, razdeljene in od gosp. Ignacija Roba s-a pod nadzor-pa na vrsič enega brasta odiša pa je prava: vstvor- 8tvom imenovanega gosp. stotnika v gladkem in lahko eno pa ne rojeno, spečeno pa na vršiči hra- razumljivem jeziku poslovenjene knjige na drobno posta, pod zemljo pojedeno. Dere cesar to čua, je znajo, podamo jim sledeče kazalo : 1) Kaj je vojak sploh kmeta k sebi pozva no mu je prava: kak je to? Kmet dolžan storiti in kako mu je obnašati se? 2) Pravilne Obnašanje podložnega (nižjega). mu je vse poveda kak je naprava, no cesar mu je eelo določbe. dačo šenka. En kmet je tiidi cesari prava: jaz sen se v tištěn leti naroda, kak se je pisalo kak napre »a » v * * ~ « . ^ « «, «v/ j ~ r . ~ ~ . ~----— r * ~ i ) JL u a tak nazaj vse glib. Cesar si je misla kak bi to nostih. naj se obnaša predpostavljeni (viši). Kako ukazih za vojasmce in stanovanja. Posebne službe. opravljanji službe sploh. slav- skazovanju Časti. 10) Poveljstvo in služba v posadkah. U) moglo biti, no ga je pita, naj mupové, da je m i že če vzdržanji javnega reda in vamosti. 12) Kako se je treba stražam obnašati. 13) Strahovavna kazenska pra- on dačo šenkati. Kmet jemi je reka, da se je on naroda, dere se pisalo 1691. Toto leto pa naj se kak ste vica. obrne 14) vojaškem pravosodju. 15) Vojni členi. 7 skoz tisto ostane. Cesar se je tomi začůda no \z tega obsega je razvidno, da mora ta knjižica veliko da pa jemi je prava: toga ti ne smeš nikomi povedati prie kak koristiti našim sinovom, ki so v vojaški službi, boš trideset cesarov vida. Cesar je domo odiša no je je tU(ii zanimiva vsacemu , kdor želi iz vedeti razmere svojim ministrom poveda da jemi naj povejo kero J* in dolžnosti vojaškega stanů. Konečno izrazujemo se to leto kak napre tak nazaj vse glih , da mu je toto to željo, naj bi velecenjenemu stvarniku vojnega sloven leto en kmet tam no tam poveda. Cesar je štea mini- 8kega slovstva gosp. Komelju mogoče bilo, kmalu tudi stre skušati, ali tiidi kaj vejo, da ne bi kmetje več vedli kak ministri. Ministri so mislili, kero bi to leto bilo, ^ ^ stemi kmeti odiša, tak da je cesar ne veda, pa je kmeta pita 2. del „službenega « pravilnika'* na svitlo spraviti pa so ne mogli toga najti. En minister pa je ti- kero je to leto? Kmet jemi je prava: jaz toga Potopisne crtice. Pa le zopet na Triglavu! soboto 28. avgusta dopoldne smo se iz Ljubljane vida. Minister jemi je dá osen no dvajsti tolarov pa mu odpeljali na Triglav gosp. Krajec, mladi Skale in pa je prava : to maš osen no dvajsti tolarov pa mi pove, pisatelj teh vrstic. Ob polidveh popoldne bili smo že J/l ia , AVlI \J kVf 1V/VV I XXUiVt I V IJU i JV U > U • JMU 11 livg« ne směn povedati, 'da mi je cesar prepoveda, da toga ne smen nikomi povedati prie, kak bom trideset cesarov kero je to leto. Na toten vsaken tolari je en cesar, v gostilni pri Smercu v Mojstrani. Kmalu potem se pri- pelje se pet druzih gospodov iz Save in Javorníka v enok si ga že vida, to-jih je že devet no dvajsti, pa dere 'de te pred se pozva, boš jih trideset vida. Kmet lstem namenu. je ministri poveda leto. Minister je odiša domo, pa je cesari*prava: jaz sen si že zmisla, kero je to leto, Ob 4. uri odrinili smo vsi skupaj iz Mójstrane in no mi smo prišli ob pol 8. uri zvečer, uni pa eno uro po- je cesari poveda. Cesar se je tomi začuda no jemi prava: zneje_v zadnjo kočo na zgornji Krmi. to je tebi tišti kmet poveda. Cesar je včasi kmeta pred se pozva, no je jemi prava: za ke si ti moja zapoved Ko v nedeljo zjutraj ob pol treh vstanemo, bilo prvo Je da pogledamo nebó, kaj nam za danes obeta. pregreša? ti si še ne trideset cesarov vida. Kmet je Zapazivši nebó čisto kot ribje okó, polno migljajočih zvezdic, obrnem se ves vesel proti ovčarju ter mu rečem osen nô dvajsti tolarov, na vsaken je cesar; dere si ti da toliko lučić na čistem nebu je menda dobro zna- cesari prava: jaz sen že trideset cesarov vida, to man pri meni bia f«A 1X1C JU I Ulčt, sen IC IUU1 V Ilica, IU JLU JC UC V ti 1J \J UVajObl, UiVUJV .V no z?j te znaver vidin, to je trideset cesarov. Cesar je pravi : „ te tiidi vida, to jih je devet no dvajsti menje lepega vremena; gospod 7 preveč jih je, dež starČek z glavo pomaje ter bo. u jemi ne moga na to nič nazaj povedati no mu je tiidi dačo šenka. malen Štajeri naj bo mir bo^ji. Ob treh jeli smo koraciti kviško, a kmalu žalostno zapazimo, da se meglice začenjajo po nižjih hribih nastavljati. Nekako sicer omamljeni po tej prikazni ko- račimo vendar pogumno naprej m ob uri dospěli (Babenci.) smo d0 zadnje podrte koče pod Triglavom. Mali in Dera sta bog in Peter po sveti hodila, sta pov- veliki Triglav sta bila čista. Hajd! prvo na ma- soeik bila, samo v malen Štajeri še sta ne bila. Na to lega. In ura Je bila reče Peter velkemi meštri : gospod, povsodik sma že imeli. Trebalo nam je zdaj pocitka. ravno šest, ko smo ga pod seboj bila 7 samo v malen Stajeri še ne. Na to Bog reče: tan Sicer je tudi z malega že velikansk razgled; če- pa naj bo mir božji! In resen po vseh drtigib kra- ravno nam je zakrivala megla celo južno in zahodno jeh se huje godi, samov ten luben Stajeri je mir božji. stran, videli pa smo vendar Bohinjsko jezero, Smarno * 298 Ljubljanski grad, Kamniške gore in bližnjo Ko- žati univerzo in tehniko g°r0> roško. Na komando ,,hajd naprej na Velicega!" se dva ? od unih pet gospodov ustavljata tako, da ju nismo mogli pregovoriti z nami naprej plezati; slovenske knjižnice napolnil, kdo nam bo učene na noben način spisal za te visoke soie? prasam Te: kdo nam bo knjige Ti mi bos se vé da neko na > liko slovenskih učenjakov naštel, in jaz ti rad pritrdim m alem vas počakamo", bil je njih odločen odgovor, da so ti možje vsak svoji stroki kos; pa če jih vse na Nas drugih šest z voditeljem doseglo je srečno vrhunec steješ, kar jih je imenitnih strokovnjakov, ne najdeš jih Velikana ravno ob 7. uri. več, ko komaj za vsako stroko po enega ali dva. 2d Mrzel veter je pihal, bilo; plaidi so nam kaj dobro stregli. Pocivaje tu smo brali imena v steklenicj ter jim tudi svoje pridjali in stopinj R. gorkote je pa vendar sam veš, da kdor se hoče kake stroke polnoma naučiti, treba, da bere jev P° mnogo različnih avtor Ui ail iLucua v on/aiouiy» j iuj kuui otujv ^/hujmu tu joy , ua iuucuja ic^a i u na pečine se napisali. Cakamo in čakamo poldrugo ure, svojo sodbo naredi. Vzemimo da mnenja tega in onega primerja, in si tako sam na da sitna megla zginila kaj se zgodi? utv, o » «ju ouuuu UAiQUii • utuiiiuu ^ ua príliko, agUUTJVlQO* Na hip ta zgodovinar pravi tako, drugi tako, tretji zopet obema zgodovino: da nasprotuje, in kaj druzega trdi. Ce pa imamo samo pridrvi tako gosta megla in nas objame tako, pet korakov drug druzega še videli nismo. To pa nam enega zgodovinarja kot profesorja in kapaciteto, m uo je bil migljej, hitro kopita pobrati. In nemudoma po- benih knjig, potem učenci ne bodo drugih mnenj po in no- slovimo se od Velikana. „Bog daj srećo Ercego-v in cem!" zavpijemo doli proti jugoslavenski zemlji, in se spustimo nazaj; jaz jo vdarim prvi kot kažipot, za ampak samo mnenje svojega učenika; izobrazili m eri OJ uaai^ j iu ^u ^iujuv ^ m »« ui u^« p« jw moral naš voditelj čez strgane robove skalovja sprem- Skale znali se bodo enostransko. Znanstvene kapacitete so redko sejane, in tudi mi Slovenci nimamo vzroka, smélo upati j 7 j u i i ' —«i / —--------------------- ——"7 ^—--- tr Krajec in en ptujec; dva druga pa je da bodo pri nas kakor gobe iz tal rastle, iri da bomo sami za se 9 ljevati, ker sta bila zeló obupaua. Bog vedi, kako znanstveno cvetje in sadje obrodili. Specifično slovenske visoke šole bi bile slabe > Srečno smo prišli vsi na mali Triglav; tù se nam pomagati bi si morali najbolj s tujimi autorji pridružita tudi una dva zaostala. Srečno pridemo tudi Drugače se pa star pokaže, ako se združimo lite doli z malega in opoldne bili smo spet pri koči na rarno 8 Hrvati in Srbi. Naši slovenski učenjaki zgornji Krmi. Od todi smo se ob 2. uri podali in združeni z jugoslovanskimi, reprezentirajo že precejšnjo > ob uri zvečer sedeli smo zopet v krčmi pri Scnercu izvirno duševno moč, ki v Moj strani. Vodil nas je Klane nik, katerega vsakemu kot prav zanesljivega voditelja priporočamo. Sedaj pa še nekaj! Ker je plezanje na mali Triglav posebno pa še čez ne bo treba vedno in vedno tujim narodom na posodo hoditi. Tudi dvomim j da bi mi Slovenci bili zmožni. sami ; za-se ustaviti germanizacijo Ti mi imenuješ sicer druge male narode, kakor Portugize, Holandce in Dance, ki so se vzdržali j ^ " . n— r------------, u^inuu^ «« , o^ ov, », <»i, prelaz po robu na velikega Triglava šembrano težavno, dragi moj, Ti nisi premislil geograficne lege teh dežel. da je Dansko nekaj malo v do- zato tudi veliko moških obiskovalcev ostane na malem ali pa celó še pod malim, telj gor v 8teklenico nese. kaže pa dadó listke, da jih vodi- zemljevid, in videl boš ki s kontinentom Tudi moj današnji popis da dva gospoda ništa imela korajže podati se na Poglej otokov in poluotok tiki; Portugalsko oba naroda, Portugizi in Holandci, imata svoje oči proti in Holandsko se razširja tik morja, in na^g, ua u»» guo^uu« utove uuvi« »w.^juw u« uuo uaiuua^ i uuugibi iu j-iuiauuoi^ iiuaia ovujc uui ptutl vrhunec. Tako ostajajo „die Triglavbesteiger" večkrat morji obrnjene: kupčija je njih glavni zaslužek, in sicer na poli pota, njihova imena pa romajo kviško. Zato se kupčija čez morje, in manj s zahrbtno deželo. Holandci gledajo v London, Danci pa v Stockholm, in ondi imajo ko Je Lai ba- rn i je lánsko leto kaj dvomljivo zdelo cherica" štev. 209 svetu novico oznanila, da so 11. in zaslombo, kedar bi jih Nemčija hotela pogoltniti 12. septembra neki gospod, neka gospá in dve frajlici iz .----^--w , J.XX uvvv zaslomba je vendar toliko oddaljena f a ta da jim sama sa- X«« uo^kwULiiyi w UV»1 ^vwj^/vmj UVUH ^vw^u U »« UftQW Ui U C* JO YCUUA1 tUUIVU uuuaijcua , c* j 1 Ljubljane Triglav pohodili. Zarad gospé in frajlic nismo mostojnosti in individualnosti ne more vzeti. Nasa geografična lega pa ni tako srečna v tem ob- Razen Hrvaške meje nas oklepata okoli in okoli ljevalca sem zvedel, in to je prof. Linhart, da on dva čisto tuja naroda. Na severu imamo sicer visoke lánsko leto, pa tudi letos na vrhuncu Triglava ni bil, Karnske planine, pa teh ne smemo kot svojo mejo srna- ako ni morebiti na-nj připlaval po kakem „luftbalonu". trovati, kajti potem izgubimo 120.000 Koroških Slo- mogli nič zvedeti, kako in kaj, ker Gorenec, ako ženski besedo dá, ostane mož beseda; al zarad gospoda sprem- ziru. France Kadilnik. vencev; če se pa teh odrečemo, koliko nas potem še ostane ? Na Štajarskem pa nimamo nobene naravne Politične stvari. Ptujsko pa Mariborsko polje in nizke gorice ne slovenski politiki. Prijateljsko pismo prijatelju. (Konec.) meje, morejo ustaviti valov proti jugu silecega nemštva kler smo navezani samo na svoje slovenske moči. če bi se prav nemški valovi, prihajajoči iz Koroške čez južno dola f razbili na Karnskih planinah, prigrmeli Stajarsko noter na Kranjsko, in preplavili srce Slove- južni imamo sicer morje, a kupčija v tem nije Proti Pa da bi znali upotrebiti vse duševne sile našega morji je večidel v rokah Lahov, tako da nam tudi to « « •• . • * * • « i • • v i a • i i rrv- J ! naroda v boji proti vprašanje vedno še odprto: ali sami ali ne? navalom nemškim in laškim, ostane morje prinaša le tuj duh, tuj jezik in tuje šege se mogli vzdržati v zapadni Goriški je naša meja Lahom odprta; « ». ^ * ^ * * % « m a » % A « * Tudi v vednih borbah bi jo mogli ohraniti pred tujimi navali. Naša literatura se nikakor ne razevitava tako, kakor Kar pa se Hrvaške meje tiče, ne bi bila nam sicer .^««ui« "««V. -j--r -----------J 7 — bi bilo treba in bi bilo želeti. Odkar se je vse vrglo nikoli neprijazna ali celó sovražna f bila nam dobra na politiko, je lepoznansko polje, dramatika, noveli- zaslomba ta zaslomba je preblizo; bolje ko se v stika } pesnistvo vse je zapuščeno. Tudi v vedi m znanosti in v umetnosti le počasi napredujemo. stiski Hrvatov oklenemo, bolj se jim bodemo približali, dokler nas sila ne přižene naravnost Jugoslaviji v na- Resnica pa je tudi, da pisatelji nimajo dosti bralcev 9 rocje Mi čez morje nimamo velike narod je premajhen. Znanstveno delo pri nas ne more občujemo pa s Hrvati, in bomo kupčije, toliko več se bolj občevali, kedar razen po „Matici"; na svetio priti, neče in ne more vsacega delà založiti. 99 Matica" pa tudi se nas obrt razvije , in Turški Slovani osvobodijo iQ nehajo biti mrtvo teló. Recimo pa, da amo mi v stanu, ustanoviti ia vsdr- pri Portugizih, Holandcih in Dancih To je vse kaj druzega, ko i ki # % J»» Je nad 99 polovica ¥.*' Un i*. meje morje, katero je tudi njih glavna kup- « ska cesta. 2ato je moje mnenje, in mislim i da je mnenje vsa tjiti misleóega Slovenca to, da se sami niti literarno, ■Uri" m^mm To ti materijalno, niti politično vzdržati ne moremo. e sem slišal tudi iz ust prostih Slovenskih kmetov o deíavcev, ki iz skušnje vedó, da na Hrvaškem i _ sla" vodí ji itd. odpira se jim veliko več trgovine in zaslužka, kakor pa Nekateri se sicer bojijo . da bi nam Hrvatje elov-hrvaške kakor pistole na prsi ne nastavili. na nemško stran. nice 9mešen ni to strah Je 5 Hrvati niso Nemci, ampak naši bratje ; dvombe, da bi se ž njimi porazumeli; Hrvatje dobro vedó, da nas tako dobro potrebujejo, kakor mi njih, 0ato se bodo premislili, predno nas razžalijo; slednjič nimajo nobenega pametnega razloga, z nami trdo postopati. In recimo ; da mogli, je vendar to gotovo Ja med Jugoslovani Slovenci ne bomo tisti narodič, ka-kor smo v primeri z Nemci; med Jugoslovani bi naš s zika tudi kaj veljal. Ker bi Slovenec ne zgubil svojega bi potem vsak izobražen Slovenec znal sloven- maternega kar mu bo na veliko korist skega in hrvaškega ^ajti kam hočejo naši izšolani mladenci stopiti v prakso? tam imajo takih Ne ? Jlar na Nemško ali na Laško? sami že več ko preveč. Pač pa bo v slovanskih pokrajinah Turčije inteligencije treba, ako se tam enkrat slovanski narodi Tur-skega jarma tako ali tako osvobodijo, vsaj kakor je dozdaj ondi bilo, ne more dalje biti. Tam se bodo za-čele zidati železnice, vstvarjati šole, oživljati kmetijstvo, obrtnija in trgovina itd.; našli bodo tam svoj kruh naši inženirji, telegrafisti ; ustanovile se bodo niže in više sole, iskali bodo jugoslovanskih učiteljev; s civilizacijo se bo kmalu začela čutiti tudi potreba zdravnikov, od« vetnikov, političnih in sođnijskih uradnikov. Tudi naša obrtnija bi našla tam kupca in vedno bolj se bo čutila tudi za slovenskega mešČana in tržana potreba, da se nauči hrvaški (srbski). To vse bodes mi rekel, dragi prijatelj so lepi uzori (ideali), kateri izvirajo iz srca „Gefiihlspo-litikerja". — Pa reci mi, kar hočeš, tega mi vendar ne bodeš odreči mogel, da uzori moji vendar niso čisto jalove domišlije da taka slovenska politika je J"» V » « uumiotiic, - ua. naa« oiv > tuoivu pui zdrava, da namerava le blagor naroda našega , pa da tudi skozi in skozi lojalna, kajti ona ne sega čez meje Avstrijske, uua oc giutjc ic u« «cunji, — &< ja "tast Habsburške dinastije, kateri tudi so Hrvatje tako ona se giblje na zemlji ki Je tidani, da so za njo že potoke krvi prelili. Slavna priča tega je — ban Jelačic leta 1848!! Zasešeno Pogled na Turško bojišce Zaseženo Raznotere opazke narodnega humorista o Bosniški usta i i Zaseženo Mnogovrstne novice, * Judov je v našem cesar stvu Čedalje več. Po _ pisu Brachellijevem se je po zadnjem številjenju ijuC\ stva konec leta 1869 v Avstriji in na Ogerskem skupfj naštelo 1 milijon in 375.861 judov, in sicer v AvstriJ 882.220, in na Ogerskem 553.641, in sicer jih J® bilo v Galiciji 575.333, na Českem 89.539, v doljo* Avstriji z Dunajem vred 51.880, v Bukovini 47.754, na Moravském 42.644, v Šleziji 6123, na Primorskem í1*"' žaškem, Istrijskem in Goriškem) 4729, na Stajarske® 734, v zgornji Avstriji 690, na Tirolskem in Preda"' 301 sketn 353, v Dalmaciji 233, na Salcburškem 44, na goroškem 22 in na Kranjskem tudi 22. Če se to šte- vilo judov primerja z njihovim številom od leta 1830, uQ jih je bilo le 355.695, se vidi, kako silno se je po množilo to ljudstvo v Avstriji, in sicer v preteku 39 let 2a vec kot 4krat in v zadnjih 19 letih skor za 5krat več. * Zlata in srebra je po pozvedbah nekega franco-flkega statistikarja bilo koncem 15. stoletja na vsem takrat znanem svetu za 5000 milijonov frankov vrednosti frank je po našem denarju 40 krajc.) Po iznajdbi Amerike in posebno po najdenih zlatih rudnikih v Ka-liforniji se vrednost zlata od leta 1848 do 1S64 po-vzdignila na 977 milijonov in 349.000 frankov, vrednost srebra pa na 422 milijonov in 222.000 frankov. Celi pridelek zlata in srebra se do danes ceni na 93.026 mi lijonov frankov. Zaseženo Nasi dopisi. Iz Savinske doline 4. sept. — Pogorel je! — Kdo? bodo vprašali moji bralci — vendar ne naš Laški trg, katerega zadeva to pismo? Ne, ne, ampak glasoviti liberalec dr. Foregger, Dunajski advokat pa nem-curskih Celjanov poslancev v državnem zboru. Přišel je namreč přetekli mesec ta Dunajčan po nemčursko-slovenski volitvi kolega dr. Vošnjakov, v Celje, potem pa v Laški trg, da bi račun položil od svojega delovanja v državnem zboru. — V ta namen je po vabil Fortschrittlerje" in pa volivce svoje v zbor. Prišlo je obojih malo, nekoliko več pa gostov iz Laških toplic in med njimi tudi lastnik toplic prof. dr. Stein. Pričel je „pridigar" s hvalisanjem verskih postav, ki jih je vkrenil državni zbor, pa se s Ino hudoval, da jih minister strogo ne spolnuje in da bo treba v prihodnjem zboru oštro ga prijeti. Dalje je skušal dokazovati, da državni zbor je odstranil a žij o in še drugih čenča-rij več. — Dr. Stein ga prvi zavrne, češ, da je kvasil marsikaj, kar ni resnica in mu to dokazal, — neki volivec iz Trga mu naravnost reče, naj pové, kaj je storil on, „ker, kar je storil državni zbor, to brez vas vémo." Na to nepričakovano interpelacijo se izgovarja, da je zmirom gl a so val z liberalno stranko in da pravo glasovanje je glavna zasluga poslanca. Ko vidi, da po-slušavcev ni nasitil s svojimi frazami, pogleda na uro, pa pravi: „die Zeitist schon weit vorgerûckt — idimo, na kosilo", — pa kopita pobere. Volivci pa so se za ušesi praskali, da so volili — tako žlobudro! Zaseženo. — (Nabiranje milodarov) za obleko in druge potrebe ubozih Bosnjaških in Ercegovinskih sirot, ki so pribežale na Avstrijsko zemljo, je deželna vlada Kranjska dovolila odboru, na čegar čelu so gospodje Pr» Potočnik, dr. Karol Bleiweis in Vaso Petričič. Tedaj povzdignemo tudi mi svoj glas do milosrčnih ljudi, do narodnjakov, naj vsak po svoji moči pomaga nesreČ-nim trpinom, ki umaknivši se sovražni sili išČejo pomoci pri bratih svojih. Darila naj se pošiljajo vredni-štvu „Novic", ki jih bodo razglašale in oddajale na pravem mestu. — Gospodičina Jerica Smrekar jeva, ki vselej v prvi vrsti stoji, kedar je treba siromake podpirati, je brž, ko je v „Novicah" brala prošnjo Dubrovniških gospá za podporo ubozim ubežnikom, poslala celo kištico raziične obleke in dodala tudi nekoliko denarja. Tudi od drugih straní so „Novice" prejele milodarov, ki jih naznanimo drugi pot. — (Posvečevanje prečastitega gosp. dr. Po g a Čar ja) v nedeljo za knezoškofa Ljubljanskega vršilo se je jako slovesno, kajti svetli knez in veliki škof Goriški G o 11-mayr, ki so opravljali konsekracijo, bili so obdani od škofa Tržaškega dr. Dobrile, od knezoškofa Celov-skega dr. Wiery-a in knezoškofa Lavantinskega Ste-piš nika in mnogo druge odlične duhovščine domače, vnanje in sosednih škofij. Ker taka funkcija jeleredka dogodba in je tudi vreme ugodno bilo, bila je stolna cerkev tako polna ljudstva, da se je vse trio, pa tudi zunaj cerkve in pred škofijo bila je gnječa velika. Po opravljeni cerkveni funkciji, ki je trajala od 9. do blizo 12. ure, gostili so novi gospod knezoškof svoje goste deloma v škofij i, deloma v alumnatu. — Gospoda knezoškofa Celovški in Lavantinski sta se vrnila domů v pondeljek dopoldne, popoldne pa prečastiti škof Tržaški. Gospod knez in nadškof Goriški pa se podajo danes (v torek) čez Kranj na Gorensko v Radoljico (svoj rojstni kraj) in v BÍed, da čez mnogo let vidijo kraje^ kjer so preživeli svoja mlada leta. ' ! ^ — (PreuzviŠenemu Škof u Strossmajer-u) je odbor Matice naše o 251etnici njegovega vladikovanja přetekli teden poslal sledečo čestitko: „Vaša Preuzvisenost! Došel je tudi Slovencem mili glas, da preteklo je ravnokar 25 let, kar Vas je previd-nost Božja posadila na prestol Diakovaške biskupije, i da narod jugoslovanski bode slavil spomin tega za zgo-dovino svojo velepominljivega časa. Vdeležiti se vsaj v duhu te svečanosti veleva tudi Slovencem sveta dolžnost, kajti tudi mi blagoslovimo oni dan, ko je Preuzvisenost Vaša bila poklicana na mesto, na katerem je Vašemu za blagor vsega jugoslo- venskega rarođa plamtečemu srcu mogoče postalo, de-jansko dovršiti to, kar so plemenite namere i bistri um Preuzvišenosti Vaše potrebno spoznale za prosveto, duševni razvoj i blagor dolgo dolgo zapuščenega naroda. Globoko so se v srca naša vtisnile besede Vaše Preuzvišenosti, s katerimi ste že pred mnogimi leti tudi nas Slovence vzeli v okrilje Svoje, i kar so besede ta- Vid 80 V vabi y er bode popoldne pevska veselica bljeni vsi prijatli narodnega petja f in dnj skušnji v petek 10. dne t. m Gosp kat eri pevc e Ijem telj ih (Poslano.) Svojim Prisili pe vsk db or. m i n po P.PJate ^^ » r - v r -—- «j w ^ , J 7 ----- — t^ijiu j ua uiuiaui o vv/ju liuuouuu oic^uw krat izjávile, to tudi v preblagem dejanji mnogokrat setletnico kakor mašnik javno obhajati izpričali. ojih bližnjih mi predragih prjîa da moram svojo nenadno srečno doseženo petde spoznavatn 2a sveto dolžnost, to tudi svojim Matica slovenska je združba Slovencev; ona je po predragim znancem naznaniti drugim udih svojih razprostenih po vsi zemlji slovenski, zástop mi, ako *" *--j'- — -----i— - —----.)----------/---gOČe , o ovujiui ^iiiuuuuuj uou uau dvuju oiaiu 'JUD duševne Slovenije; ona tedaj o tem slovesnem momentu, potrdijo. Ker mi pa ni mogoče po vseh krajih Vas daleč raztresenim ,gijim bode m0 s svojim prihodom tišti dan svojo staro Ijubez en ko Preuzvišenost Vaša obhaja 251etni spomin biškupo- bej kati, naj mi bo dovolj vanja, je tudi pravni organ, v kolo stopiti z nebrojnimi 8lim svečanost 17. nedeljo po binkoštih to naznanilo > da po mi ki Preuzvišenosti Vaši jugoslavenskimi brati m. poklanjajo hvaležnosti navdušene čestitke vred iz globočine srca kličati: > i V 1 z dne o. njimi tembra t bhaj to je 19. sep Vsem Vam prisrčno vabilo Da se pa vedel na prihod katerega zanašati, mi posebno Dobrotni Bog ohrani še mnogaja leta jugoslaven- ki mu skemu narodu Pokrovitelja velikodušnega stvaril novo dobo — dobo književnega in narodnega preporodja ! Ljubljani 2. septembra 1875. Odbor Matice slovenske. Ker je c. kr. ministerstvo notranjih oprav odo vstrežete, ako mi vsak svoj prihod malo dni pop lično naznani, će mu je mogoče. i pri Grabrijan, dekan Vipavski Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Ker ministerstvo ne more dobiti ces. brilo sklep deželnega zbora, zato okrajne blagaj- namestnika za Galicijo, ki bi njemu bil po godu nice (Bezirkskassen) na Kranjskem tudi še prihodnje takega pa ono noče, ki ni ustavoveren centralist ) zato leto ostanejo si bode še dalje pomagalo s tem, da tudi v Galiciji Zavoljo pre ob loženja Kranjske dežele s nastavi začasnega vladnega predsednika, ki mu je ime zemljiškim davkom je c. kr. finančno ministerstvo „leiter" in ta bode po časniških poročilih vitez Bart-dovolilo odpis 69.548 gold. 47J/2 kr. za tekoče leto. Sklep deželnega zbora Kranjskega > da na pri- pomoč deželnemu zakladu se za prihodnje leto pobira 20 odstotkov přiklade na direktne davke, 20 odstotkov pa na vžitni davek od vina, vinskega in sadnega mošta in pa mesa, je dobil cesarjevo potrjenje. ? (jKovaŠka in Živ ino z dravn isk a sola Ljubljanska) je po svetu na tako dobrem glasu, da je unidan celó iz Ogerskega (Papa) došla popis organizacije te šole. m an ski, dozdaj vicepresident. Hrvaško. Iz Zagreba. — Deželni zbor je po dnevnem zborovanji 31. dne p. m. přestal. — Adresa je v vsem jako krotko osnovana, tako o Rek i kakor o Dalmaciji in ustanku Turskih Slovanov. Ce prošnja vodstvu, naj pošlje ( Veliki zemljevid Bosne in Ercegovine), ki ga je na svitlo dal dr. Jordan v Meidlingu poleg Dunaja in smo ga uni teden v Ljubljano dobili, nam je tako všeč in 25 soldov tako vreden , da ga moramo priporočati vsacemu, kdor hoče ti deželi poznati, kjer bijejo sedaj junaški boj kristjanski Slovani za ,,krst Častni i svobodu zlatnu." Naroča se, kakor smo zadnjič povedali. Dr. Razlag je přetekli teden zapustil Ljubljano preselivši se zopet v Brežice na Štajarsko. skušeni domoljubi tako oportunitetno postopajo, morajo za to gotovo imeti tehtne razloge. Dr. Ma-kanec, kateremu taka politika ni po godu, odpovedal se je zato poslanstvu, kar veliko število naroda jako obžaluje. Iz Turškega bojiš Ča. bojišča je zadnji teden žalostnih in veselih novic. Turške čete pri Kleku na suho stopivši so prodrle do Mostara. Od Trebinj sa se morali ustajniki v gore umakniti, Turčini so vzeli tudi Dužki samostan. Oficijelni (Turški) telegrami so razglasili, da je bil pri tej priliki tudi vjet ali ubit, pa to »i bilo nikih naš Hubmayer Žubcah. res, ker je se zdaj pri ustaj- iimm v ^uu^au. Kako pogumen junak je ta po „.,«* škem listu" zasmehovani „stávec", to je pokazal s aie dečim činom. Oblegal je s 00 ustajniki trdnjavico Drieno. , da je ne more vzeti in da so Turške čete tur- (Novih i ^ t/ v zvonov Hilzerjevih za tukajŠnjo St. Pe- tersko cerkev) so přetekli četrtek pripeljali v Ljubljano, kjer so jih gosp. stolni dekan Župan kot namestnik škofov blagoslovili. St. Peterski farani so zvonové slo-vesno sprejeli, rodovednih Ljubljančanov pa, ker ne vi- Ko Je videl blizo, splezal je po noči 8 30 funti dinamitnih patronov na 8tolp sijo še v zvonikih y dohaja še danes na stotine ogleda- trdnjavice, da bi 8 tem strelivom trdnjavico v Turki so ga zapazili, moral je skočiti vat Hilcerjevo delo. Da med njimi ne manjka mnogo Samassevih agentov, razvidno je bilo iz zabavljivih pisarij v Tagblattu" m v „Laibacherici", ki Hilzer- zrak pognal. z velike visočine ter v dežju Turških krogel bežati. Zadela ga ni nobena. tolkli Turke, katerih Je Pri Neve8inji so ustajniki pp čez 500 mrtvih ostalo, ranjenih jevo mojstersko delo prav neumno primerjajo s Samas-sevimi fabrikati — po vnanji lupini. Na vse to abotno kritikovanje bodo odgovorili zvonovi sami, kedar bomo slisali njih harmonični glas z visocih stolpov, ki kakor smo zvedili iz poročil izvedencev, ki so slišali te zvonové v zvonarnici Hilzerjevi y Dunajském Novem-mestu, — utegne mrtvaški glas biti za Samassevo zvonarnico, ki je^ zaostala za iznajdbami novega časa. pa mnogo več. Tudi Ljubi nje je prišlo ustajnikom ? roke, V Z njim vred 2000 goveje živine, Turkov je mnogo padlo tu in pri Nikšiču. • V # f Bosni se ustaja sin, Čeravno vladna poročila to zanikajo. Več tisuč Srbskih pro8tovoljcev je vdarilo čez mejo nad Turke, katerih so mnogo potolkli. Zlasti četa popa Žarka > ki je od 500 Najo o (Izlet na Smarno goro) napravijo pevci čitalnič-nega zbora o lepem vremenu v nedeljo 12. t. jn. narastla na 1200, delà Turkom velike nadlege. vejše poročilo je to, da Crn agora se je odločila za vojsko in da je odrinilo že 5000 mož na boj išče. ^ ondi ob uri maši, potem odidejo Sent Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazuikovih đedicev v Ljubljani.