PRO SVETNI Štev. 16 Ljubljana, 11. oficobra 1957 LETO VIL Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 300.-^ Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV REFERAT TOVARIŠA TROBIŠA Materialni položaj žel in šolsliih delavce« Dne 5. oktobra so imeli učitelji in profesorji ljubljanskega okraja svoje zborovanje v unionski dvorani v Ljubljani. Na tem zborovanju je poročal predsednik okrajnega Društva učiteljev in profesorjev Ljubljana tovariš ŠTEFAN TROBIŠ o materialnem položaju naših šol in prosvetnih delavcev. Njegovo poročilo priobčujemo v celoti. Tovarišice in tovariši! Že drugič se sestajamo v Ljubljani prosvetni delavci iz vsega okraja, predvsem z namenom, da se pogovorimo o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih naše šole in da nanje opozorimo vso našo družbo, ki jo šolski problemi vedno bolj živo zanimajo. To zanimanje je posebno poudarjeno v razpravah o predvideni šolski reformi, ki počasi že postaja naša stvarnost. \ Materialna osnova naših šol je eden izmed temeljnih pogojev za njen uspešni razvoj. Pa si poglejmo nekaj znanih številk o stanju šolskih prostorov v Sloveniji, M nam bodo to vprašanje vsaj delno osvetlile. Od 1192 osnovnošolskih poslopij j$ zidanih le 924 za šolske namene, medtem ko so ostale stavbe. zidane za druge namene. Od 201 gimnazijskega poslopja je le 85 zidanih za šolo, ostala pa so bila zidana za dru-ge, namene. V tujih poslopjih gostuje 361 osnovnih šol, gimnazij pa 94. Od 960 osnovnošolskih poslopij, za . katera so bili zbrani podatki leta 1956, jih ima 193 po eno- učilnico, 293 po dve učilnici, 177 po 3 učilnice, 116 po 4 učilnice, 135 po 5—8 učilnic, 35 po 9—16 učilnic’in 11 preko 16 učilnic. Zanimiva je tudi starost teh poslopij. Do leta 1850 je bilo zgrajenih 81 osnovnošolskih poslopij, od 1850 do 1900 — 341 poslopij, od 1900 do 1918 — 258 poslopij, od 1918 do 1945 — 162 poslopij in od 1945 do 1955 — 86 poslopij; za ostale niso znani podatki. Od 105 gimnazijskih poslopij je bilo zgrajenih do leta 1850 — 7, od 1850 do 1900 — 43 poslopij, od 1900 do 1918 — 24. od 1918 do 1945 — 15, od 1945 do 1955 — 13 šolskih poslopij, za ostale prav tako niso znani podatki. Zasedba teh šolskih poslopij je takale: od 960 osnovnošolskih poslopij so nastanjene v 726 samo matične šole, v 190 sta po 2 šoli, v 37 so po 3 šole, v 7 poslopjih pa je še celo po 'več šbl. Od 105 gimnazijskih poslopij so v 77 samb matične šole, v 22 sta po 2 šoli, v 4 so po tri šole, v 2 pa še- po več šol. Od navedenih osnovnošolskih poslopij jih ima le 82 telovadnice, 69 delavnice, 143 kuhinje, 26 obednice in 28 kopalnice s prhami. Od gimnazijskih poslopij jih ima 42 telovadnice, 21 delavnice, II obednice in 8 kopalnice s prhami. Tudi velikost naših učilnic nam nekaj pove. Od 3621 učilnic osnovnih šol jih meri 16 po 20 m2, 134 po 30 m!, 287 po 40 m!, 696 po 50 m2, 1166 po 60 m!, 1024 po 70 m', 236 po 80 m2, in 38 po 90 m’. Od 934 gimnazijskih učilnic meri 5 učilnic po 20 m2, 32 po 30 m2, 99 'po 40 m2, 202 po 50 m!, 320 po 60 m2, 198 po 70 m2, 61 po 80 m* in 10 po 90 m2. Po ugotovljenih podatkih je glede na sedanje stanje šolskih otrok potrebnih v Sloveniji cca 1700 novih učilnic v 280 večjih ali manjših šolah. Statistični pregledi kažejo, da so naše šole zelo slabo preskrbljene z učili, saj jih je le 6“/« dobro založenih z učili za biologijo, 2,5% za botaniko, 3,7°/» za fiziko, 2,2% za kemijo, 6,7“/» za mineralogijo in 2,1% za geologijo. Pri tem niti ne mislimo na modernejša učila za ponazoritev pouka, kot so kinoprojektorji, diaprojektorji in drugi učni pripomočki za politehniko itd. Sekretar CK ZKS tov. Vida Tomšič je pred dnevi na posvetovanju ob Tednu otroka v Ljubljani, ko je govorila o občini in družini, med drugim povedala o tem tole: »Današnje posvetovanje je postavilo v ospredje dvoje vprašanj, in sicer: šole in stanovanja kot temeljni vprašanji na področju skrbi za otroka in družino. Ta vprašanja je naše posvetovanje postavilo ne samo ostro, temveč tudi široko. Za šolski prostor se moramo za-j> četi boriti ne samo s tem, da se ob sedanjih' možnostih pri izrabi stanovanjskega fonda borimo za investicije tudi za izgradnjo šolskih prostorov, ampak da v določeni občini vodimo glede tega tudi določeno politiko. Pogledati moramo, ali nismo morda trošili sredstev za kaj drugega, kar je bilo manj potrebno, za to, da se gradi šola, pa ne. Zato mislim, da moramo vprašanje izgradnje šolskega prostora resnično odločno postaviti, in to tako, kot je to bilo rečeno, brez pretiravanja v v izvedbi, da gradimo tako, kot ustreza osnovnim zahtevam šolstva, se pravi, da imamo v šoli telovadnico, prostor za šolsko kuhinjo, prostor za delavnice itd. Če bi se glede izgradnje šol in stanovanj tako zgledovali po zapadni Evropi, kakor se zgledujemo glede standarda, bi najbrž imeli pri nas več in bolje opremljenih šol, kot pa jih imamo, zlasti spričo tega, da smo sicer gradili velike in lepe šole in lepa stanovanja, toda zgradili smo jih premalo. Mislim, da je pri fondih, ki jih že. imamo za šolo, treba mobilizirati delavske svete kot občane in opraviti naravnost misijonarsko delo. Sedaj, ko bodo tovarne imele več sredstev, ne bo redek primer, ko se bo zopet govorilo, da so si najprej zgradili kegljišče, vile itd., ne pa da bi sredstva dali na razpolago za važnejše stvari. Stopimo pred delavski svet s predlogi, kam naj gre ta denar, saj so člani vsakega kolektiva očetje in matere in pokažimo, da se ta denar lahko uporabi v korist standarda njihovih družin. Prav je, da zaostrimo vprašanje šole ne z zahtevo po povečanih dotacijah od zgoraj, ki jih ne bo, temveč z mobilizacijo ljudi.« Te ijjene tople in jasne besede nam dajejo upanje, da bo to vprašanje v prihodnje predmet razprav in akcij povsod, zlasti še, ker se v zadnjem času že kažejo prvi vidnejši uspehi pri reševanju tega problema. Prosvetni kader je drug osnovni pogoj za uspešno šolsko delo. Danes si oglejmo to vprašanje samo z materialne plati. Kadar govorimo o materialnih problemih prosvetnega kadra, imamo v mislih življenjske razmere, ki vplivajo na kvaliteto učiteljevega dela. Skratka, urejene materialne razmere' učnega kadra bodo posredno dvignile raven naše šole. Samo to nas vodi, ko skušamo v mejah možnosti urediti položaj učitelja, da bb v zadovoljstvu dajal naši mladihi to, kar socialistična družba od njega zahteva. Nova reformirana šola bo v prvi. vrsti zahtevala kvaliteten kader, ki bo'posvetil šoli še več moči, kot jih je doslej. To bo pa lahko storil le tedaj, ko ga ne bodo stalno preganjale skrbi, kako si bo znosno uredil svoje življenje. , Vsi smo razumeli, da v povojnih letih ni bilo mogoče dati socialistični družbi tistega, kar bi hotela. Pred nami so bile ogromne naloge, kako obnoviti razrušeno deželo in pozneje ustvariti trden ekonomski temelj z industrijo. Razumeli smo, da je bilo potrebno stimulirati v prvi vrsti tiste, ki so gradili to bazo. Danes pa smo v glavnem izvršili velika investicijska dela. Družbeni plan za leto 1957 je dal močan poudarek dvigu življenjske ravni delovnih ljudi. Mi smo že v letošnjem letu pričakovali, da se bodo temu primerno prilagodile cene življenjskim potrebščinam, da se bodo uredile plače in do neke mere zravnale s plačami v proizvodnji. Ugotoviti pa moramo, da so cene na splošno poskočile, da se na trgu z vsakim dnem še dvigajo. Zakon o državnih uslužbencih, katerega načrt je doživel že tretjo varianto, pa še ni uredil plačnega sistema. Da je v resnici nesorazmerje med plačami v proizvodnji in plačami državnih uslužbencev, lahko vidimo iz poročila občine Ljubljana-Cen-ier, ki trdi, da je povprečje plačnega fonda’ naraslo v prvem polletju od planiranih 14.700 din za 20—250/«, računajoč povišek do konca leta na 17000 din, kar je daleč nad povprečjem plač naših učiteljev. Prav,iz tega razloga je tudi pritisk na trg večji od tistih, ki imajo večje prejemke, in na škodo onih, katerih plače so stabilne. Jasno nam je, da mora temeljiti vsako povečanje plač v povečani proizvodnji, vendar pa bi ne smela biti tako velika nesorazmerja med plačami na posameznih področjih dela. Kako ‘si naši prosvetni delavci ^pomagajo preko teh težav? Zaradi pomanjkanja kadra v prosvetni stroki (letos manjka kakih 500 učiteljev in 500 predmetnih učiteljev in profesorjev), prevzemajo posamezniki honorarne ure, in to dostikrat tako številno, da nas resno skrbi, kaj bo z zdravjem teh prosvetnih delavcev, na drugi strani pa, kakšna je kvaliteta takega pouka. Ne eno ne drugo ni v redu. To pomanjkanje učnega kadra, ki odhaja zaradi boljše stimulacije v druge poklice, in te prekomerne honorarne ure gotovo ne bodo pripomogle k reformiranju našega šolstva. Gotovo bodo tudi v bodoče razlike pri nagrajevanju med tehničnim srednjim kadrom in med učiteljstvom, čeprav imata oba enako število študijskih let za seboj, vendar pa takih razlik, kot so sedaj, ne bi smelo biti. Odsev tega nesorazmerja so vpisi moških na učiteljišča in do predzadnjega leta vpisi na učiteljišča na sploh. To je ena plat materialnega položaja, ki naj ga reši bodoči kabon o državnih uslužbencih. O - načrtu zakona bomo spregovorili še posebej. Letošnja razpisa učiteljskih mest v Sloveniji sta pokazala na drug, še bolj pereč problem med našim kadrom. V mislih imam stanovanja za učitelje. Sam razpis je pokazal, da se krajevni činitelji, t. j. občine in okraji, le niso dovolj poglobili v težaven položaj našega učiteij- rešujejo trenutno težka stanje, ko nam manjka učnega kadra, na drugi strani pa so polno zaposleni in je njihovo delo vredno vsaj toliko, kot delo začetnika. In vendar plačujemo delo ne glede na to, kakšna je pokojnina tega delavca. Ne zdi se nam pa pravilno, da učitelje upokojence razrešujejo službe oziroma jim pogodb me podaljšujejo prav zaradi tega, ker nam trenutno učnega kadra manjka. Prav tako pa se nam ne zdi prav, da taki posamezniki, ki so razrešeni, ponujajo svQje usluge brez omenjene nagrade 5.000 dinarjev, ko smo vsaj v Ljubljani, postavili to kot pogoj obč. ljud. odborom in kar so leti z razumevanjem sprejeli. Upamo, da bo novi pokojninski zakon tudi to vprašanje pravičneje rešil z izboljšanjem pokojnine in z večjo stimulacijo za tiste, ki podaljšujejo svojo delovno dobo, ter z boljšim nagrajevanjem tistih, ki kot upokojenci nadaljujejo svoje delo. 2e na v lanskem zborovanju smo spregovorili o prvem predlogu zakona o državnih uslužbencih predvsem z namenom, da naše članstvo čimprej seznanimo z njegovimi osnovnimi določili. Od takrat do danes je ta predlog, kot smo že omenili, doživel 3 spremembe glede na številne predloge, ki so jih dala naša združenja oziroma član- daj končno sklican. Prav danes je zaradi tega vprašanja sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Rodoljub Colakovič vse predstavnike republiških odborov našega združenja, da mu bodo pojasnili naše sklepe. O ostalih zakonskih določilih, ki temelje'na osnovi izpreminjevalnih predlogov, ne mislimo govoriti, ker jih že gotovo poznate. Tovariši in tovarišice! Naša društva so pred svojimi občnimi zbori, ki naj jih opravijo do 15. novembra. Mnenja smo, da morajo pri tem povsod razpravljati o naših najaktualnejših problemih, to je konkretneje o šolski reformi in o materialnih razmerah naše šole in prosvetnih delavcev. Pri tem pa mislimo še posebej poudariti, da naj društva ob sedanjih volitvah v nove ObLO povsem urede svoje odnose do njih, zlasti še do svetov za šolstvo, prosveto in kulturo, kjer naj bo povsod predstavnik naših društev, da se bodo tako lahko hitreje in uspešneje reševala tudi v našem poročilu navedena vprašanja konkretno, kakor tudi vrste drugih problemov, ki jih vsak dan srečujemo pri svojem delu. Upamo, da bo pri tem naše članstvo vsestransko in konstruktivno podpiralo splošne težnje naših občin, ki so osnova za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj naše socialistčne družbe. OtHomki iz poročila tov. Vide Tomšič na posvetovan|ul dne t. oktobra 1957 v Ljubljani OBČIM IN DRUŽINA Predsednik Irt tajnik Centralnega odboill Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije in predsedniki republiških odborov Združenja učiteljev in profesorjev, so bili dne 5. oktobra sprejeti pri tov. Rodoljubu čolakoviču in Veljku Zekoviču, katerima so izndsii pripombe k načrtu zakona o javnih uslužbencih. Razpravljali so o položaju prosvetnih delavcev, o plačilnih razredih bodočega zakona, o bodočih položajnih plačah, o položaja šolskih inšpektorjev ter upraviteljev in direktorjev šol in o zvanju pedagoškega svetnika, u Tovariša čolakovič in Zekovič sta s pozornostjo in razumevanjem poslušala pripombe članov predsedništva Centralnega odbora. Prosvetni delavci ljubljanskega okraja so zborovali stva, če so lahko pri razpisanih mestih mirno navedli, da stanovanj ni. To se pravi: učitelja rabimo, kje pa bo stanoval, nas ne zanima. Tovariši in t6variši-ce! Preko tega pa naša občinska društva ne bi smela iti. Vprašamo se lahko, kaj smo v tem pogledu napravili, da bi izboljšali položaj. Mislim, da je pri tej stanovanjski stiski edino pravilno' reševanje tega problema zidava i novih stanovanjskih prostorov, kar je že pokazala stanovanjska zadruga Prosvetar v Ljubljani. Zal pa bodo oziroma so prosvetni delavci dobili zelo malo izpraznjenih stanovanj. Vsi prosvetni delavci prispevajo v stanovanjski sklad, s katerim se zidajo nova stanovanja. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo del novozgrajenih stanovanj dobili tudi prosvetni delavci. Nadalje lahko popolnoma upravičeno terjamo, da je lahko nameščen na prazno mesto učitelj samo v primeru, da ima zagotovljeno stanovanje. Hz razpisa smo lahko videli, da je bil zelo majhen odstotek stanovanj označenih kot »družinska stanovanja«. Ker je bil pogoj v kon-kurzu za premestitev tak, da so prišle v poštev le učne moči z večjim številom službenih let, je ta ugotovitev še hujša, ker se s tem ustvarjajo pogoji za prisilen celibat. Najhujše pri ten*pa je še to, da se dobra personalna politika v svetih za šolstvo sploh ne da voditi, ker ni glavni pogoj, kakšno učno moč potrebuješ za določeno mesto, ampak ali ima učna moč na razpolago stanovanje. Zdi se nam, da bodo morala naša občinska društva pri reševanju materialnega položaja svojega članstva že sedaj posvetiti več pažnje in skušati najti rešitev s pomočjo občinskih ljudskih odborov. Ugotoviti moramo tudi to, da so nekateri občinski ljudski odbori že pokazali mnogo dobre vbije in da so vsaj do neke mere pričeli reševati ta problem, drugi pa zopet ne kažejo posebnega zanimanja, kar se je jasno videlo iz letošnjih razpisov. pomanjkanje učnega kadra rešujejo v veliki meri tudi upokojeni učitelji in tisti, ki so že dosegli polno starostno in pokojninsko dobo. Zdi se nam prav, da so nekateri občinski ljudski odbori dolftčenih 6.000 dinarjev honorarja upokojenim učiteljem, ki delajo s polno delovno obveznostjo, povišali s 5.000 dinarjev. Saj ti učitelji stvo, kakor tudi iz ražniK drugih vzrokov. Letos aprila, ko je bil predlog že jasnejši, je republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev dal na temelju predlogov naših društev in okrajnih odborov naših Združenj svoje pripombe in iapre-minjevalne predloge, kot ste jih brali V ' Prosvetnem delavcu. Ker je več teh pripomb bilo upoštevanih, bi navedli le to, da je bil naš republiški odbor mnenja, da razdelitev nazivov v plačilne razrede ne ustreza za uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo. Menimo, da v plačilnem razredu ne bi smela biti taka, v prednačrtu predvidena razlika med med uslužbenci s srednjo in visoko izobrazbo. Mišljenje našega članstva je, da je treba začetni plačilni razred pri vseh javnih uslužbencih s srednjo strokovno izobrazbo pomakniti zaenra'zred višje. Razlika med učitelji in drugimi javnimi uslužbenci v začetnem plačilnem razredu pa naj bo taka, kot je bila doslej in kakršno predvideva ta prednačrt. Prav tako menimo, da ne bi bila razlika med učitelji, predmetnimi učitelji in profesorji y končnih plačilnih razredih večja pd enega plačilnega razreda. Nedavno tega pa smo prejeli tretji predlog, ki sicer spet upošteva naknadne pripombe naših Združenj v manj važnih določilih, medtem ko je razdelitev po plačilnih razredih glede na začetni in končni plačilni razred za učitelje še vedno v osnutku naveden XV. kot začetni in VIII. kot zaključni razred. Republiški odbor našega združenja je zato na svoji zadnji seji ponovno razpravljal o tem predlogu in je svoje sklepe objavil v zadnji številki Prosvetnega delavca. Republiški odbor meni, da je razvrstitev učiteljstva v plačilne razrede načelne važnosti. Ker pa prevladuje vtis, da centralna uprava našega Združenja temu vprašanju ni posvetila dovolj skrbi, je od nje zahteval, naj takoj skliče plenum centralnega odbora in ukrene vse potrebno, da se to načelno vprašanje ugodneje 'reši, še pred končno formulacijo zakona. Predsednik našega republiškega odbora tov. Henrik Zdešar je to našo zahtevo na zadnji seji predsedstva CU v Beogradu 21. septembra t. 1. odločno postavil, pri čemer so ga podprli tudi predsedniki zdr. ostalih republik. Plenum bo se- Prišlo jih je več kot .tisoč. Veliko dvorano kina Union v Ljubljani so napolnili do zadnjega kotička. Zbralo se je samo članstvo z osnovnih šol ter nižjih in višjih gimnazij v okraju. — 26 občinskih društev — medtem ko so bili zaradi pomanjkanja prostora defektologi, učitelji nižjih 'strokovnih šol fin vzgojitelji v predšolskih ustanovah zastopani le po delegatih. Prvič so zborovanju prisostvovali tudi člani novo priključenega bivšega kočevskega okraja, to je občinskih društev Velike Lašče, Ribnica in Kočevje. Ziborovanje je bilo v soboto, 5. Oktobra. Vodil ga je predsed- . nik okrajnega združenja tovariš Stefan Trobiš, upravitelj osnovne šole Ljubljana-Moste. O reformi šole in o nalogah prpsveltnih oziroma pedagoških delavcev pri njenem uresničevanju je obširno razpravljal direktor Zavoda za proučevanje šolstva LRS tov. Vladimir Cvetko. Njegov temeljiti referat bo objavila »Sodobna pedagogika«. O materialnem položaju šol in prosvetnih delavcev je izčrpno poročal tov. Štefan Trobiš. Ob zaključku zborovanja Je predsednik Trobiš pozval občinska društva, naj do 15. novembra opravijo svoje letne občne zbore, na katerih naj obravnavajo tudi vprašanja, ki so bila predmet referatov. Opozoril jih je tudi, naj uredijo svoje odnose do novih občinskih ljudskih odborov, predvsem do svetov za šolstvo, prosveto in kulturo, da bo v vsakem tudi predstavnik združenja. Po zborovanju so se na klasični gimnaziji sestali predmetni učitelji in profesorji v Svojih strokovnih aktivih, popoldne pa so si zborovalci v skupinah ogledali Narodno in univerzitetno knjižnico, Muzej nob in Narodni muzej, medtem ko je ogled Šolskega muzeja zaradi prezidav, ki so sedaj tam v teku, moral odpasti. Odpovedan je bil tudi ogled Narodne galerije, kjer so prav tiste dni razdirali Kremser-Schmidtovo' razstavo. V Drami so izvenljub-Ijanski udeleženci prisostvovali uprizoritvi tragedije »Kralj Oidipus«. Za konec so se vsi zbrali v prostorih Osrednje študentovske menze na Miklošičevi cesti na prijeten družabni večer. j ‘ —nm— Naše posvetovanje se vrši v Tednu otroka in v pripravah na izvolitev novih občinskih odborov. Prav je, da smo proslavo Tedna otroka povezali s skrbjo za izvolitev bodočih občinskih odborov. Od tega, kakšne občinske odbornike bomo izvolili, bo v mnogem odvisno, kako bomo gospodarili v naših občinah, kako bo rasla življenjska raven naših družin. * Občina je organizator družbene skrbi za družino in za življenjsko raven. Občina je tista enota, v kateri se mora prav povezanost med proizvodnjo in potrošnjo izraziti v njenem občinskem načrtu. Nujna je usmeritev državljanov in občinskih odborov na to, da bodo s sredstvi, ki bodo po novem načinu delitve dohodka občinam pritekala iz povečane storilnosti občanov, pravilno razpolagali. To se pravi, da jih bodo usmerili v tiste najnujnejše stvari, ki najgloblje zadevajo življenje vsakega posameznika in družine, na stvari, ki rešujejo življčnje pri korenini, to je pri otroku. Naše posvetovanje nima namena, da samo zahteva od nekakih abstraktnih predstavnikov oblasti določena sredstva, ampak je usmerjeno na večjo proizvodnjo v občini in na pravilno delitev sredstev občinskega proračuna. To se pravi sredstev občinskega proračuna, ki seveda ne bodo prišla od zgoraj, ampak bodo odvisna od proizvodnje ne samo v tovarnah, temveč tudi od kmetijske proizvodnje. V kmetijsko proizvodnjo sedaj vlagamo velika družbena sredstva, ki se nam morajo vrniti tako v povečani količini pridelkov kot tudi v večjem družbenem dohodku. Predvsem bodo to dohodki občin. Ko govorimo o občinski politiki, se seveda tudi zavedamo slabosti nekaterih dosedanjih občinskih programov in tega, da bi te slabosti bile lahko ob večjih sredstvih, za katera upamo, da bodo v bodoče pritekala v občinske proračune, lahko še očitnejše. Zato je prav, da razpravljamo o programih občin in postavljamo prioritetne liste potreb. Ko bomo pregledovali možnosti in programe, se nam bo dogajalo, da bomo videli, da so nekatere ustanove bile za naše razmere predimenzionirane in bomo morali izvajati reorganizacijo. Medtem ko imamo na primer na Jesenicah že leta tretjo izmeno otrok v šoli in govorimo o četrti, smo dajali hkrati razmeroma velike subvencije za poklicno gledališče. Nič ali malo ljudje danes govorijo o tem, da morajo otroci jeseniških in drugih delavcev, ki so od osvoboditve do danes veliko storili za izgradnjo Jugoslavije in ustvarili naša bogastva, hoditi v šolo v treh ali štirih izmenah, da nimajo menze in podobno. Pač pa se ogromno govori in razburja zaradi reorganizacije ustanove na pragu Ljubljane, za katero je iz istih sredstev bilo treba dajati mnogo milijonov subvencij. (Poleg vsega pa pri vsem tem niti ne gre zd, ukinitev, temveč za preusmeritev v pomoč amaterski dejavnosti.) Nihče pa se glasno ne razburja nad tem, kakšno je in v kakih razmerah se razvija šolstvo in prosveta širokih delovnih množic. Zato mislim, da je nujno, da naše družbene organizacije dvignejo svoj glas takrat, kadar se delajo programi občinske politike. Treba je n^jU pravo sorazmerje med vsemi potrebami, ne samo v okviru ene občine in okraja, ampak v okviru cele republike in Jugoslavije. * Pri pripravah na občinske volitve na vasi se tudi zdi, da smo preveč v defenzivi. Le nekateri okraji oziroma občine postavljajo v razpravah program dela bodoče občine. Preveč branimo »oblast« in pre-, malo angažiramo državljane, ki se nočejo poslužiti te oblasti, ki je njihova. Tudi na podeželju moramo pokazati, da je občina tista, ki državljanom omogoča višjo življenjsko raven in hi organizira celo vrsto uslug od šole do zdravstvenih ustanov in da bi ob- čim lahko še več dala, če bi se občani za to zavzeli. Znto mislim, da moramo na zborih volivcev pred državljane stopiti s programi za bodoče delo in jih tam izpopolniti. Razumljivo je, da morajo programi izhajati iz konkretne občinske situacije. Tam, kjer je sredstev malo, bomo napravili manj, toda tu je še važnejše, s čim začnemo. Treba se je končno orientirati od ku-rative v družinskih vprašanjih k preventivni skrbi za družino. To pa je treba storiti na najbolj široki fronti in ne šele takrat, ko že kdo težko zboli, ko se je otrok že izgubil, ko je že nastal zločin v družini in podobno. Takrat običajno hitimo ih skušamo z raznimi ukrepi reševati položaj. Taki ukrepi so Seveda potem tudi zelo dragi. Če bi pa ta denar prej uporabili, n. pr. za organizacijo predšolskega in izven-šolskega dela z otroki, za vrtce za to, da napeljemo nekarri vodovod, da popravimo gno-jiščno jamo v vasi, bi vse to bilo najbrže znatno ceneje. Pri vsem tem pa bi ljudje bili zdravi in boljši in bi ne bilo treba rabiti toliko sredstev zd kurativo. Zato je potrebno, da v programe postavimo preventivne naloge v zvezi s skrbjo za družino, pri čemer je možnost široke mobilizacije občanov, da razvijejo svojo iniciativo do najvišje stopnje. Strinjam se, da preveliko število fondov lahko vsa občinska sredstva razdelili vnaprej do take mere, da pravzaprav občinski odbor nima kaf več početi. Je pa tipično, da smo na področju gosparadstva silno razcepili fonde. Toda na področju prosvete, socialnega in zdravstvenega dela imamo le zaklmel fond za varstvo otrok in za socialne institucije. Imamo pa zakone, ki nalagajo občinam določene obveznosti do naših državljanov. Imamo osemletno šolsko obveznost, brezplačne zdravniške pomoči v vrsti bolezni, imamo zakonito družbeno odgovornost za otroke brez staršev, zd invalide in brezpomočne osebe. Skrbimo in moramo skrbeti za mlade kriminalce in podobno, imamo skratka celo vrsto obvezi ki se po naši ustavi in zakonodaji postavljajo kot družbena odgovornost in jih morajo izvajati občine. Glede na to seveda ne moremo reči, češ, zakon za osemletno šolsko obveznost je tu in zakon je lahko napisati, težje pa je dati denar za šole. Toda denar za šolo moramo imeti. Statistika vam že danes natančno pove, koliko otrok bo leta 1960 šlo v prvi razred osnovnih šol. Zato moramo nekatere stvari imeti že vnaprej obdelane. * Stanovanj, skupnost ne bo gradila šol, bolnic in otroških domov, to bi presegalo njene finančne zmožnosti in tudi sama raven teh ustanov je mnogo višja, kot pa jo lahko ima tako imenovana razširjena družina. Bomo pa v 'Stanovanjskih skupnostih rabili patronažo zdravstvenih delavcerf in prosvetnih delavcev, rabili bomo metodske centre bodisi okraja ali občine. Mi lahko govorimo o sobah za otroke ih moramo govoriti o njih, ker je to stvar, ki je blizu družin. Toda če ne bomo imeli v eni ali pa vsaj v nekaj občinah vrtcev kot vzornih ustanov, iz rkaterih bodo izžarevale moderne ideje in kamor bodo laiki iz teh otroških sob prišli po nasvete, kaj napraviti s temi otroki, potem se tudi te otroške' sobe me bodo dobro razvile. Prav zaradi stanovanjskih skupnosti bomo rabi-. K v občini perspektivno graditev določenih institucij nd področju socialnega varstva ih, zdravstva, sicer socialnih problemov v okviru stanovanjske skupnosti ne bomo mogli rešiti. Zdi se mi, da bomo morali v okviru stanovanjskega fonda določen odstotek investicij dati neposredno za ustanove, kot so servisi, otroške ustanove itd. To pa prav zaradi tega, ker bomo v stanovanjski izgradnji morali imeti planirano osnovno skrb za otroka in, čeprav bo ta odstotek razmeroma.majhen, bo moral biti vendar že stalen. r Razprava o splošnem stanfa knlturnlli ustanov Na prvi seji novega Sveta za kulturo LRS (27. septembra 1957) je ta dobil splošen pregled o stanju ustanov in zavodov, ki so v pristojnosti republiškega sveta, poleg tega pa še pregledno poročilo o kulturni dejavnosti, o kateri je Svet upravičen in dolžan razpravljati. Sekretar Sveta za kulturo tov. Vodopivec je uvodoma ugotovil, da imajo sedaj vsi zavodi, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, organe družbenega vodstva. Po pregledu enoletnega dela upravnih odborov se da trditi, da so le-ti zaslužili zaupanje. Družbeno upravljanje ni šlo na škodo naši družbeni politični težnji, da se kulturna, prosvetna in znanstvena dejavnost decentralizira/ ne da bi pri tem bila prizadeta enotnost splošne kulturne politike. V bistvu je ostalo nerešeno le vprašanje metode dela Sveta kot republiškega upravnega organa in njegovega odnosa do posameznih kulturnih ustanov in obratno. S pravilno metodo bi se vsekakor eliminirala dejanska nevarnost razbitosti kulturno prosvetnih ustanov. Obsežno gradivo, ki ga je sekretariat predložil članom sveta, je zajelo vprašanja s področja gledališča, filma, filharmonije, založništva, muzejstva, bibliotekarstva, arhivske službe, umetniškega šolstva in organizacije znanstvenega dela. Za naše člane bo predvsem zanimiva ugotovitev, da je iz poročila o umetniškem šolstvu razvidno, da je status tega šolstva še v celoti neurejen (od najnižjega do akademij) oziroma da so obstoječi predpisi zastareli in potrebni temeljite revizije. Vrsto neurejenih vprašanj bosta najbrž do neke mere rešila Zakon o umetniških akademijah in Zakon o glasbenem šolstvu, ki sta oba v pripravi. , K umetniškemu šolstvu nižje stopnje štejemo nižje glasbene šole, ki jih je letos 45 in imajo skupno 5425 rednih učencev. Ce prištejemo temu številu še cicibane in tečajnike za ljudske inštrumente, ki jih je 1468, potem zaznamujemo 6893 učencev glasbenega pouka nižje stopnje, kjer poučuje 189 stalnih in 275 honorarnih učnih moči. Status nižjih glasbenih šol je neenoten. 36 šol je proračunskih ustanov, 9 šol pa je finančo samostojnih zavodov z občinskimi dotacijami. Skupna vsota proračunov in dotacij znaša letos 118,058.078 din. Od tega gre za osebne izdatke 85%, za materialne 12’/», za funkcionalne pa 3%. Lastno ustvarjeni dohodki, ki izvirajo izključno le iz uko-vine, znašajo 9,128.734 din. . Sole, ki so proračunske ustanove, morajo po obstoječih finančnih predpisih ukovino v celoti odvajati, šole pa, ki so finančno samostojni zavodi, ukovino ob-drže in se z njo delno vzdržujejo. Vprašanje ukovine je v Sloveniji še vedno neenotno in s^ suče v mejah od 150 din do 1100 din. Bolj kot drugod je ustvarjala ta neenotnost zmedo in negodovanje v Ljubljani, ki ima 6 nižjih glasbenih šol in je vsaka od njih odmerjala višino ukovine po svoje. Na pobudo Sekretariata SKP LRS se je OLO Ljubljana odločil za poenotenje ukovine v višini 400 din na svojem teritoriju in upamo, da bodo občine predlog OLO sprejele. K srednjemu umetniškemu šolstvu štejemo 2 srednji glasbeni šoli, 1 srednjo baletno šolo in šolo za umetno obrt. Vse so v kompetenci okrajnih ljudskih odborov in so razen zadnje.proračunske ustanove/ V letu 1957 sta imeli obe srednji glasbeni šoli 313 učencev z 41 stalnimi profesorji in z 80 honorarnimi učnimi močmi. Proračuni obeh šol znašajo letos skupno 26,552.000 din. Od tega gre za osebne izdatke 88%, za materialne 9%, za funkcionalne 3%. Med aktualnimi problemi je najbolj pereče pomanjkanje učilnic. Maribor in Ljubljana bi morala graditi internatsko urejeni šolski poslopji, saj šolata mladino iz vse Slovenije. Procent, ki odhaja iz nižjega glasbenega šolanja v srednje, se stalno veča. LjudskoprosVetne potrebe okrajev glasno zahtevajo ali sprejem učencev v obstoječi šoli ali pa ustanovitev lastnih srednjih glasbenih šol. Na materialnih pogojih, v katerih šoli delujeta, se kapaciteta dijakov ne more zvišati, za ustanavljanje novih šol po okrajih pa ni dovolj kvalificiranih učnih moči in ne glasbil. Letos se SGŠ ukvarja s problemom reorganizacije in to v smislu razširitve svojega predmetnika še s splošnoizobraževalnimi predmeti, da bi ne bilo njenim dijakom potrebno vzporedno šolanje še na gimnaziji. Sola za umetno obrt, ki je edina te vrste v Sloveniji, ima kapaciteto 120 učencev in je tako prisiljena vsako leto odkloniti vpis okrog 100 dijakom. Je finančno samostojen zavod in ima za leto' 1957 dotacijo v znesku 10,600.000 din. Lastnih dohodkov ustvari do višine en milijon šest sto tisoč din. Na šoli poučuje 27 učnih moči, od tega 11 honorarnih. Dijakov je 118. Status in organizacijska ureditev šole se že vse leto urejata v republiškem in zveznem merilu. Tudi učni načrti in programi so se po dolgih letih le toliko prečistili, da bodo v bližnji prihodnosti zreli za potrditev in realizacijo. Sola potrebuje ne le večje, ampak tudi sodobnejše učilnice in nove delavnice, kajti obrt in industrija pričakujeta in potrebujeta njenih diplomantov za dvig likov-kovne ravni svojih proizvodov. Akademija za glasbo je imela v preteklem študijskem letu 125 študentov, absolviralo in diplomiralo jih je 19. Ima 22 stalnih profesorjev in> 21 honorar-cev. Njen proračun za leto 1957 znaša 17,374.000 din. Od tega porabi 89% za osebne izdatke, 7,5% materialne, 3,5'/« pa za funkcionalne. Investicijskih sredstev ni bilo, čeprav bi jih za nabavo glasbil močno potrebovala. Prostore si še vedno deli s srednjo glasbeno šolo in zato sta v stiski obe. Nekaj misli o našem izobraževanju 100 let šole v Krašnji S šolsko reformo stopa v ospredje tudi vprašanje o nadaljnjem izobraževanju sedanjih učiteljev. Ne mislim govoriti o reformi izobraževanja na učiteljiščih in drugih zavodih, pač pa bi se dotaknil tega, kako bi pomagali izpopolniti občo in strokovno izobraabb učiteljem. ki že poučujejo. Če nočemo biti pristranski, moramo 'reči, da z dosedanjim izobraževanjem nismo dovolj pripravili učnega kadra za tisto delo, ki bo potrebno bodoči šoli. Med tečajniki &o se vsaj približno usposobili le tisti, ki so se odločili za la poklic iz ljubezni do mladine, imeili kolikor toliko podlage ter se vztrajno .izobraževali. Celo z rednih učiteljišč nismo dobili dovolj takih učiteljev, ki bi bili kos delu v bodoči reformirani šoli- Osemletna obvezna šola pa ne ho terjala le večje splošne izobrazbe zaradi predmetnega pouka v višjih razredih, ampak tudi boljšo metodološko izurjenost učnega kadra. Zato bo vsak dan bolj pereče vprašanje, kako aspedagogizirati« tudi dosedanjo nižjo srednjo Sotlo oziroma njene učne moči. Morda bo kdb dejal, da podcenjujem naše dosedanje prizadevanje za izobraževanje uči- • • Krašnja* središče Črnega grabna, proslulega torišča rokovnjačev, je v nedeljo vsa v zastavah .pričakala goste, ki so prišli z vseh strani na proslavo 100-letnice osnovne šole, da so prisostvovali prisrčni slovesnosti, ki je pokazala, kako zna narod ceniti pravega ljudskega učitelja. Med drugimi so se proslave udeležili tudi zvezni poslaneci Tomo Brejc, zastopniki republiškega, okrajnega in občinskega Sve.ta za šolstvo, bivša upravitelja šole v Krašnji; Germek Anton in Drago Mehora. vsi sosednji upravitelji, učiteljstvo, domačini, okoličani in mladina. je kupljeno za šolo, ki je bila sprva enooddelčna. Leta 1910 je postala dvood-delčna, sedaj pa je trioddelč-na. V njej so' službovali od 1910 do 1925 Anton Germek, sledil mu je Vlado Rape, temu od 1929 do 1941 Drago Mehora, sedaj pa je upravitelj Lenič Jernej vse od osvoboditve. Med vojno je šola bila pretvorjena v žandar-sko kasarno ter bila spremenjena v pravo trdnjavo, kar še sedaj priča bunker nad upraviteljevo kuhinjo. Šola je vzgojila vrsto naprednih ljudi, med drugimi tudi Andrejčkovega Jožeta in. Frana Maslja — Podlimbarskega. Za- Po pozdravu pionirja in predsednika šolskega odbora, ki sta se zahvalila vsem' prosvetnim delavcem, ki so službovali in še službujejo na tej šoli, je sedanji upravitelj Lenič Jernej kratko orisal zgodovino šole in stavbe, ki danes služi za šolo. Ta je bila sprva gospodarsko poslopje in nato gostilna. Temelji stavbe so stari 250 do 300 let. Da je zelo stara, priča tudi to, da je v njej že leta 1784 prenočeval avtsrijski cesar Jožef II., za časa Francozov pa so v njej prenočeval; razni Francozi, od katerih je marsikdo tu posled-njikrat spal, kot pove ustno izročilo. Leta 1857 je bilo poslop- to pa je bil tudi -krvni davek tukajšnjega ljudstva v obeh vojnah velik. Posebno v drugi svetovni vojni je dal šolski okoliš Krašnje 62 žrtev, kar je dokaz, da se je mladi rod v tej šol; ves čas vzgajal v naprednem duhu. Sledilo je izročanje diplom in priložnostnih daril nekdanjim upraviteljem Germeku in Me-hori, dočim se uprav. Rape zaradi bolezni slavja ni mogel udeležiti. Ob zahvali ie tov. Germek por daril, kako se je krašenjski rod že od nekdaj vzgajal v naprednem duhu. Tov. /Mehora na je obenem s čestitkami in pozdravi Sekretariata- republiškega Sveta za šolstvo tudi izrekel lepo željo, da bi Krašnja kmalu dobila novo šolsko poslopje, saj sedanje kljub vestnemu vzdrževanju ne ustreza potrebam. Šolski odbor in organizacije so se spomnili tudi sedanjega učiteljstva in pa šolske snažilke, ki že preko 40 let vestno skrbi za snago šolskih-prostorov. ^ Zvezni poslanec Tomo Brejc-je pozdravil navzoče v imenu Glavnega odbora SZDL in v svojem imenu. Poudaril je, kako velika je človeška in kulturna vrednost naših vzgojiteljev jn kakšen vpliv lahko ima učitelj na svojega učenca. Tak vzgojitelj lahko mnogo stori pri širjenju naprednh idej. posebno med mladim rodom. V dvanajstih letih dela se je lice mnogih mest in vasi zaradi truda ljudske oblasti spremenilo. Ni pa bilo možno v tako kratkem času izvršiti vsega, kar je potrebno: V bodoče bo več sredstev -po občinah in se bo lahko marsikaj zgradilo, kar se doslej ni moglo, a je potrebno. Najtežja doba je za nami in če bo vladal na svetu mir, se bo res lahko še marsikaj izvršilo. Za to pa je potrebna složnost vseh dobromislečih, katera se bo najbolje manifestirala na bližnjih volitvah. Navzoče sta pozdravila še zastopnik Sveta za šolstvo OLO Ljubljana ing. Udovič Danilo in predsednik Sveta za šolstvo občine Domžale Mazgon Dušan. Sveti za šolstvo so se spomnili šole ob stoletnici in ji darovali lepo zbirko knjig. Industrija platnenih izdelkov Jarše pa je darovala šoli celotno opremo in orodje za šolsko delavnico. Res posnemanja vredno! Proslavi je sledil pester kulturni program, katerega so izvajali učenci domače šole, dijaki sosednje gimnazije Brdo in Glasbene šole Domžale. Vsa proslava je -potekla v duhu priznanja ljudstva in ljudske oblasti požrtvovalnemu delu nekdanjega in sedanjega učiteljstva v Krašnji. L. teljev. Nikakor ne! Upoštevati m-o-ramo namreč, da do sedaj nismo dobili nobenega učbenika za splošno izobraževalne predmete, ki bi bil namenjen učiteljiščem, in nobenega učbenika za pedagoško skupino predmetov. Dr. Žlebnikova Obča zgodovina pedagogike je namreč prej priročnik kot učbenik za učiteljišča Naj so bili predavatelji na učiteljiščih še tako prizadevni, v takih razmerah pouk ni mogel biti tak, kakršen bi moral biti. Po izkušnjah, lahko mimo pritrdim A. Žerjavu, ki je zapisal, da se po zapiskih učitelj iščniki niso navadili na samostojen in kritičen študij naše in tuje pedagoške literature ter niso čutili potrebe po neprestanem izobraževanju. Posledice »zvezka-rstva« opažamo še dane-s: ko se učiteljski kandidat j e pripravljajo za strokovne izpite, n-e segajo posebno radi po literaturi, anjp-ak se za-‘ dovoljujejo z zapiski z učiteljišč. Nekoliko se je obrnilo v tem pogledu na bolje z uvedbo seminarjev po 1. 1955. Ob pravilnem vodstvu b-odo navadili uči-teljiščnike na samostojnejše delo, jim vzbudili potrebo po iskanju problemov ter jih usposobili za ustvarjalnejše reševanje le-te-h. Iz izkušnje vem, da novomeški učiteljdščniki pridno iščejo seminarsko literaturo v tukajšnji znanstveni knjižnici ter se pripravljajo na seminarsko delo. To je vsekakor razveseljivo, . če pomislimo, da smo s seminarji kom-a-j začeli. Seveda pa moramo, upoštevati, da so ti dijaki tudi že bolj »prebrani« ter je njihova sploš-,na izobrazba trdnejša, kot j-e bila prva leta po osvoboditvi. Pomanjkljivost pri dosedanjem izobraževanju učnega kadra in dejstvo, da bo nova šola zahtevala večjo strokovno usposobljenost in metodološko izurjenost, terjata, da začnemo resneje razmišljati, kako bi zamašili vrzeli. Še prav posebej pa nam to skrb narekuje potreba po takih učiteljih, ki ne bodo v praksi delali le po tujih spoznanjih, ampak jih bodo v njej tudi sami odkrivali. Dr- Schmidt čisto upravičeno svari, da bo ostala brez usposabljanja učiteljstva za raziskovalno delo. »naša (šolska) -reforma sicer dobra. toda v stvarnosti neuresničena zamisel«'. Dr. V. Schmidt: Učiteljeva vloga pri pedagoškem raziskovanju, Sod P 1957, št. 1-2, str. 7.) Cim bolj in čim hitreje bomo usposabljali učiteljstvo za raziskovalno delo učnega in vzgojnega procesa, tem hitreje bom0 razpredli po terenu raziskovalno mrežo, ki je potrebna Zavodu za proučevanje šolstva in drugim institucijam- Brez te raziskovalne mreže ne bi imele omenjene institucije udov, ampak le glavo. Dr. Schmidt pravilno poudarja, da bi tako dobili izsledke, ki bi izhajali iz prakse in bi bili teoretično podprti te-r bi bogatili našo pedagoško literaturo, ki je kaj skromna. Vemo, da So zaradi pomanjkanja učnega kadra sedanji učitelji večinoma preobremenjeni s honiocaraimi urami in drugim izvenšolskim delom; zato pa se ne morejo toliko izobraževati, kot bi -bilo potrebno. Trenutno ne moremo storiti drugega kot to. da obremenimo vse enakomerno in prenesemo del izvenšolskeg-a dela tudi na druge izobražence v krajih. Z ukoreninjeno navado, da mora biti učitelj v kraju režiser, sad- jar’ itd., itd., bo treba torej prenehati. Da bi večji mesečni prejemki ugodno vplivali na izobraževanje, ni treba posebej poudarjati. Dokler' pa bodo prosvetni delavci iskali zaslužek, se ne bodo utegnilj izobraževati. Izobraževanja pa ne kaže prepuščati naključju- Upravitelji bi morali biti res pedagoški v-odje. ki bi študij na zavodu vodili in ga usmerjali. Le-ti nai bi skrbno proučili problematiko zavodov, pregledali literaturo, razdelili v začetku šol. leta -referate in svetovaili referentom, kako naj probleme obravnavajo. Konferenčni referati naj bi bili nadaljevanje seminarskega dela n-a učiteljiščih in drugih zavodih. Po vsakem referatu bi mor-a-li prisotni ugotoviti, ali so -referentove misli le reprodukcija drugih avtorjev, a-li s-o izvirn-e in ali imajo zaključki znanstveno veljavo. Z-ato n-e bi škodile za začetek tudi take teme: Kako pri pravim referat? Kako sem pisal članek? Kak,0 se pripravljam na učno uro? Subjektivnost in objektivnost ocenjevanja itd- Vemo, da je danes mnogo predavanj iz metodike, .pedagogike, psihologije itd. In kdo predava? Večkrat učiteljstvo, dostikrat pa kličemo na roditeljske sestanke, sindikalne se-sta-n-ke, ljudske univerze itd. strokovnjake. No, prav v tem grmu pa tiči zajec. Na ta način se otresamo študija, češ, bo že pedagog povedal- V redu. Pedagog naj predava o problemih, ki zahtevajo precejšnjo razgledanost in res znanstveno obravnavo. Nikakor pa nii treba klicati na pomoč strokovnjaka tedaj, ko je treba povedati kaj o tehniki učenja, o spolni vzgoji, o metodiki branja, pisanja ipd. To so vprašanja, ki jih mora poznati vsak praktik in-o njih tudi lahko kaj pove. Pa boste morda ugovarjali, češ da ne utegnete pripraviti referata, da n-iste predavatelji itd. Ce ni mogoče pripraviti fe-rata v enem mesecu, naj ga pripravi .referent — v enem letu. Začeti je 'treba! Morda bi balo prav, da bi občinski referenti SPK določili referate in jih -razdelili. Refe-re-ntu bi sve- ■ tovali literaturo, mu namignili, kako naj problem zgrabi, kako naj sestavi -referat — pa bi šlo. Tako bi dobili že v enem letu precej dobrih referatov, hkrati Pa bi -navajali učne moči na sistematičen študij. Za izpopolnjevanje prirejamo najrazličnejše tečaje. Vse lepo in prav- Bojim pa se, da je v tečajih najve-čkrait kapica predavanj brez seminarskega dela. Tako tečaj strelja mimo cilja. Same informacije n« zaležejo mnogo in taki -tečaji prejk-one odvajajo udeležence od resnejšega individualnega študija. Ne trdim, d-a kolektiven študij ni dober, pač pa hočem poudariti, da bomo morali več individualno študirati. Za individualni študij pa potrebujemo seveda literaturo. Republiška zveza pedagoških društev je uvidela potrebo po njej in je v zadnjem času vendarle izšlo nekaj priročnikov. Seveda potrebujemo še učbenike, priročnike in publikacije, kt bi redneje izhajali -kot doslej. Kolikor vem, je največja ovira pri izdajanju literature — tisk. Majhnih naklad se tiskarne otepi je jo. Ali v tem ppg-ledu res ni mogoče kaj ukreniti? Šoilška -reforma to terja- Idealno bi bilo, da bi imel vsak učitelj svojo bogato knjižnico. Ker vemo, da ni mnogo takih srečnežev, bi marali poskrbeti vsaj za okrajne učiteljske knjižnice, če že ne moremo ustvarit; občinskih. Kje-r so študijske knjižnice, bi marale vsekakor biti založene tudi s slovensko, jugoslovansko In s tujo pedagoško literatura. Vem, da v teh vrsticah nisem obravnaval vprašanja, kot bd bilo potrebno; v°ndar volilni okraj ustreza prihližn-o plebiscitnemu ozemlju južno od Drave, kjer smo dobili pri plebiscitu neznatno večino. ' (Mežiška dolina je spadala k slovenskemu volilnemu okraju). Za Jugoslavijo'so glasovali v glavnem pristaši slovenske konservativne stranke. Severno od Drave j-e nemški živelj že močneje zastopan in je imela slovenska stranka manj pripadnikov. Ta severni del plebiscitnega oze-nf-Ija je odločil pri glasovanju v prid Avstrije. Na koga sm-o smeli pni plebiscitu računati, na katere glasove? V glavnem na glasove tistih Slovencev, ki so tudi pri volitvah glasovali za slovenskega kandidata. Drogi računi niso imeli trdnih osnov. Ce sm0 pa smeli trdno računati le na te glasove, potem Je bil ■♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦e« plebiscit že vnaprej izgubljen. Drugače hi bilo, ko bi bili samo Slovenci glasovali, a glasovali s-o tudi Nemci, oziroma tisti. ki so jih pri ljudskem štetju šteli za Nemce, in jasno je, da so ti vsi sklenjeno glasovali za Avstrijo. Bo ljudskem štetju iz leta 1910 je bilo na plebiscitnem ozemlju 50.837 Slovencev in 22.651 Nemcev, to je okroglo 69 odstotkov Slovencev in 31 odstotkov Nemcev- Avstrijskega ljudskega štetja ne priznavamo kot objektivno izvedenega. Ce popravimo te številko v naš prid, še vedno ostane kakih 25 odstotkov takih prebivalcev plebiscitnega ozemlja, katerih -občevalni jezik je bil n-emški. K temu številu moramo še dodati nekaj tisoč takih, ki so bili rojeni v plebiscitnem ozemlju in so jim priznali tam glasovalno pravico, a so živeli bolj ali manj stalno na nemške-m ozemlju in jih moramo tudi šteti za Nemce. Ce torej odštejemo od skupnega števila glasovalcev 30 odstotkov nemških glasov, ostane 7o odstotkov slovenskih, od katerih je za Jugoslavijo glasovalo 15 tisoč, za Avstrijo pa 10.000. (Število Slovencev, ki So bili rojeni na plebiscitnem ozemlju, a so bivali izven njega in s<> prišli na glasovanje, je malenkostno in Sa lahko omalovažujemo). Dejstva, ki jih je zgodovinski -proces ustvaril, ne moremo šteti na rovaš slovenske nezavednosti, od Slovencev pa, torej -od tistih prebivalcev, ki So doma med sabo slovensko govorili, je -močna večina glasovala za Jugoslavijo. Tudi to j-e treba pribiti, ker so se slišali očitki, da je nezavednost koroških Slovencev odločila plebiscit v našo škodo. Nemci, oz-ponemčeni Slovenci, so odločili v prid Avstrije.. Sam velikovški okraj severno od Drave i® dal toliko glasov za Avstrijo, da j-e skoraj zadostovalo za nemško zmago. Glasovali so trd-o nemški kraji ob jezikovni meji, kakor Pustniea in Labot. Odločali s-o v glavnem ponemčeina mesta in trgi. Velikovec, Borovlje in drugi. To razmerje narodnih sil jo bilo Slovencem znano, vsaj tistim, ki st> imeli v koroški politiki kako besedo. Na kaj so torej ob plebiscitu stavili svoje upe? Računali so pač s tem, da je v prevratni dobi marsikaj mogoče, računali so s tem, da imamo upravo v svojih rokah in s tem možnost vplivanja na ljudsko voljo, in s tem, da j® koroškim Ne-m-oe-m onstran plebiscitnega ozemlja otežkočena agitacija med slovenskim ljudstvom znotraj tega ozemlja. Seveda &o bili vsi ti -računi nerealni, če upoštevamo pogoje, o-b katerih se je moralo slovensko prebivalstvo odločiti za eno ali drogo stran, če upoštevamo razloge In faktorje, ki so delovali proti nam: moč avstrijskih tradicij, .predsodki nasproti Srbom in Balkanu, gospodarska pove^ OB ZAKONU O UNIVERZI ¥ LJUBLJANI Glose k sedanji šoli Splošni zakon o univerzah Je zvezna ljudska skupščina sprejela že sredi leta 1954; Skoraj natančno po treh letih smo šele dobili tudi republiški zakon o Univerzi v Ljubljani. Razmeroma dolga doba nastajanja republiškega zakona je bila temu v korist. Le žal, da so vsa prizadevanja po večji dognanosti morala ostati omejena na manj važna dopolnila in na formulacije, niso se pa mogla razširiti tudi na nekatere zaželene vsebinske korekture, ker bi sicer prišla v nasprotje z določili zveznega zakona. Tudi ob tej priliki moremo zato zopet le obžalovati, da se zvezna zakonodaja še ni povsem otresla določene zakonodajno tehnične hibe: še vedno ne jemlje okvirnih zakonov kot zares okvirne, torej take, v katere naj bi šele zakonodaja federalnih enot vnesla vsa podrobnejša določila. To marsikdaj preprečuje, da bi republike tudi tisto problematiko, ki je po ustavi v glavnem v njihovi pristojnosti, mogle v celoti reševati v skladu s svojim posebnim razvojem. Ker določila republiškega zakona torej ne odstopajo od načel, ki so nam znana ž.e iz zveznega zakona o univerzah, je bilo za širšo javnost najbolj zanimivo vprašanje, ki ga je moral zakon rešiti, vprašanje števila fakultet Univerze v Ljubljani. Kakor je splošno znano, se je bil Izvršni svet LRS po-služil pooblastila, ki mu ga je dajal Splošni z^kon n univerzah, ter je začasno združil nekatere fakultete: medicinsko in ctomatcloško, filozofsko in prirodoslovno, pravno in ekonomsko, celotno Tehniško visoko šolo z njenimi fakultetami pa pVetvoril v Tehniško fakulteto. Razvoj naj bi pokazal, ali je nakazana koncentracija smiselna. Dokaz o tem bi mogli dobiti seveda šele po letih, ko bi se tudi učiteljski zbori posameznih, nekoč samostojnih fakultet medsebojno zbližali in uskladili svoje zahteve tako v študijskih predpisih kot v študijskih programih in ko bi se družbeni or- . gani upravljanja že v polnem obsegu uveljavili. Vendar se je večina akademskih učiteljev že z vsega početka zavzemala za čim večjo samostojnost posameznih študijskih vej in sedaj tudi dosegla, da imamo zopet ločene fakultete: naravoslovno, filozofsko, pravno, ekonomsko, dočim so iz tehniške fakultete nastale tri (fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,' fakulteta za elektrotehniko in strojništvo, fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo). Združeni sta ostali le bivša medicinska in stomatološka fakulteta, ki se imenujeta sedaj fakulteta za splošno medicino in stomatologijo. Deveto fakulteto v sklopu univerze pa predstavlja fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije, ki je predvsem zainteresirano na dela Naravoslovne in na delu Filozofske fakultete. je bilo med tistimi, ki so pozdravili združitev obeh fakultet, katerih najvažnejša naloga — šolanje kadra srednješolskih učiteljev — je ista. Vprašanje ločenega ali skupnega dela sicer ni ravno načelne važnosti, vendar so izkušnje kazale, da so se na bivši Prirodoslovno - matematični fakulteti precej ostro branili proti razširitvi učnega načrta s pedagoškimi predmeti, Pa je Rppubli-ški odbor Združenja zato menil, da se bodo nasprotovanja laže premostila v skupni fakulteti. Ponovna združitev obvezuje Združenje učiteljev in profesor- jev k še večji, pazljivosti ob razpravi statutov obeh fakultet. Statut univerze ‘in statuti fakultet morajo biti predloženi Ljudski skupščini LRS v potrditev do januarja prihodnjega leta. Ker bodo prav ti morali vsebovati tudi učne načrte, programe in študijske predpise, je javnost na njih verjetno močneje'zainteresirana kot na samem univerzitetnem zakonu. Revizija učnih programov in delovnih metod na fakultetah še ni bist- Albin Podjavoršek: veno napredovala. Je Pa prav tako nujna ko reforma nižjega šolstva. Ali smemo pričakovati, da se bo tega zavedal sleherni akademski učitelj, ko bo razpravljal o določilih statuta svoje fakultete? Dosedanje delo Univerze v Ljubljani, njeni nedvomni uspehi pri šolanju visokokvalificiranih strokovnjakov vlivajo vero v končni uspeh tudi tega najtežjega posla, pred katerim je stala kedaj naša univerza. Stane Melihar V zadnjem času so poklicni pedagogi, šolniki in delovno ljudstvo pogosto in mnogo razpravljali o reformirani šoli. V elaborbu. ki ga je izdala zvezna komisija za reformo šolstva, smo spoznali načrt za to šolo, obenem pa zvedeli, kakšne učence nai -bj vzgajala nova šola. Načrt je izzval precej komentarjev in razprav. Nedvomno je pozitivno, d!a se ljudje zanimajo, kakšno šolo bodo obiskovali njihovi otroci in kaj jim bo^ja šola nudila. Ob vsem tem Poklicno usmerjanje mladine (Poročilo s plenuma Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje v Celju) Od 30. septembra do 1. oktobra 1957 je bil v C.elju plenarni sestanek Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje mladine. Udeležili so se ga delegati jz vse Jugoslavije, mnogo pa je bilo udeležencev tudi iz Celja. Prvi dan so bili na sporedu naslednji referati: 1. Pomen in mesto poklicnega usmerjanja v reformi šolstva. Referent je bil član zvezne komisije za reformo šolstva tov. GUša Ernjakovič jz Beograda. 2. Zdravstveni delavci v službi poklicnega usmerjanja. — Referent dr. Djordje Vukadino-vič, zdravnik iz Zagreba. 3. Socialni delavci v službi poklicnega usmerjanja. — Referent tov. Dušan Boškovič iz Beograda. Tov. Ernjakovič je v svojem poročilu opozoril, da se v zvezi z uvajanjem poklicnega usmerjanja na naših šolah poraja mnogo vprašanj, ki jih bo morala zajeti šolska reforma. Rešitev mnogih problemov bo v dokajšnji meri odvisna od nekaterih subjektivnih, pa tudi gmotnih pogojev. Ugotovil je, da doslej ni bilo pripomb glede uvajanja službe poklicnega svetovanja, oziroma usmerjanja na šolah. Treba pa bo vendarle pripraviti za zvezno komisijo za reformo šolstva tak načrt dela za poklicno usmerjanje mladine za razne tipe šol, posebno pa za osemletke, ki bo dovolj ši* rok, da ne bi vezal posameznih šol na določene oblike. S tem v zvezi naj se osnuje posebna komisija pri Jugoslo.vanskem združenju za profesionalno orientacijo, ki bp za zvezno komisijo za reformo šolstva take. predloge tudi priredila, pri čemer naj se opre na naslednje točke: a) Ciniprej bo treba urediti vprašanje učenčevega dosjeja z zbiranjem ugotovljenih objektivnih podatkov o učencu in njegovih duševnih sposobnostih, pri čemer je poudaril ocenjevanje osebnosti in njenih odlik. b) Uvesti bo treba službo informiranja o poklicih. Morda bi bilo dobro in potrebno, da bi za to akcijo skrbel na šoli poseben učitelj. O problematiki poklicnega usmerjanja bi morali biti poučeni vsi učitelji na šoli ali zavodu. c) .Pereče je vprašanje ustanavljanja šolskih delavnic oziroma vsega, kar zajema politehnična vzgoja (ročna dela, šolski vrtovi, obiski delavnic in podjetij ipd.), ki naj konkretno , prispeva k oblikovanju pravih predstav in pojmov o delu in s tem v zvezi o bodočem poklicu. S politehnično vzgojo budimo tudi zanimanje za delo in pravilen, odnos do dela. č) Sola naj najtesneje, sodeluje z 'vsemi tistimi činitelji, ki lahko kakor koli pomagajo in koristijo pri usmerjanju mladine v poklice, n. pr. z medicin- sko službo, poklicnimi svetovalnicami. s starši itd. d) Primemo bi bilo uvrstiti v predmetnik nov učni .predmet (vsaj v zadnji razred obvezne .šole) — izbira poklicev. Pri tem predmetu naj bi dobili mladinci potrebne informacije o poklicih in tudi navodila, kako naj ravnajo, da bi se pravilno odločili na svojem važnem življenjskem razpotju. Pni tem jim lahko mnogo pomaga služba poklicnega svetovanja, zaradi česar je priporočljivo najožje sodelovanje in povezava šole z okrajnimi poklicnimi svetovalnicami. Izvajanjem tovariša Ernjako-viča je sledila obširna razprava. Nato je-bila izvoljena komisija, ki bo pripravila v,smislu sklepov plenuma predloge za zvezno komisijo za reformo .šolstva v Beogradu. Od Slovencev bosta sodelovala v tej komisiji tov. Ivan Oman iz Kranja in Albin Podjavoršek iz Celja. Drugi in tretji referat sta prav tako vzbudila mnogo pozornosti. posebno še zaradi tega, ker je doslej organizirana medicinska služba le šibko sodelovala pri službi poklicnega sve- tovanja, ki se je vendarle pri nas v precejšnji meri razraslo v drugo leto, medtem ko se poklic socialnega delavca z neštetimi socialnimi nalogami le komaj vidno pojavlja na obzorju. Izvajanja referentov in razprava, ki je referatoma sledila, je v marsičem dopolnila oziroma osvetlila tudi problematiko prvega referata. Drugi dan plenuma je bil določen predvsem za obravnavo notranjih jn organizacijskih vprašanj Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje. V informacijo naši prosvetni javnosti bi v tej zvezi pripomnil, da je plenum sklenil izdajati glasilo »Covek j zanimanje« (Človek in poklic). List bo izhajal mesečno in bo obravnaval vprašanja s področja usmerjanja v poklice: Mislim, da bi bilo prav in dobro, da bi se vse šole, zavodi in ustanove na list naročile, saj bo branje razprav in člankov s tega področja marsikomu olajšalo delo pri informiranju in usmerjanju otrok v šoli pri pouku in tudi staršev na roditeljskih sestbnkih. Albin Podjavoršek Pa v®e prepadi pozabljamo, da obiskuje dobršen del naše mladine »prodrefonmno-šolo« in zdi s6 mi, da se vse premalo zavedamo dolžnosti, ki jih imamo do te mladine, čeprav vemo, da hi ji marala ta šola nuditi marsikaj za življenje, in čeprav vemo, da bo ta mladina potrebovala mnogo znanja. Prav pr; posredovanju znanja pa kaže, da jemljemo stvari nekam preveč lahko in brez prave odgovornosti. Oglejmo si pouk moralne vzgoje! Predmet smo uvedli pred nekaj leti in od takrat razen skromnega seminarja za višje razrede gimnazij, kjer so predmet takoj nato ukinili, pustili šolnike, da plovejo brez kakršnega koli pripomočka ter se lovijo ob pripravah od ure do ure. Zaman so kritike, da ura moralne vzgoje ne bi smela biti taka in taka, če nimaš na razpolago ničesar, nekaj vrstic obsegajočega učnega načrta, na primer kot je to prav za četrte razrede gimnazij. Nekateri šolniki so zatrjevali v tisku, da si pomagajo z življenjskimi izkušnjami. Morda opravijo delo res uspešneje kakor drugi, čeprav ne verjamem, da je to dovolj. Nič lažjega položaja nama šolnik prj.' nekaterih drugih predmetih, kjer učimo iz leta v leto ob obljubah, da bodo knjige azSle. Mislim na pouk literarne teorije in literarne zgodovine .v višji gimnaziji. Tudi pouk zgodovine j e podo- ’ ben v nekaterih razredih. Profesor lovi knjige, skripta in karkoli s čimer bi posredoval dijakom primerno znanje. In v tem lovu za pripomočki minevajo ure, ne da hi dijaki od tega, na tak način posredovanega znanja pridobili kdovekaj, kajti premalo je časa, da bi se seznanjali z resnično lepoto slovenske besede, pač pa pri pisanju utrjujejo iz leta v leto svoje pravopisne uspehe tja do mature, kjer ugotavljamo, da ne znajo. pisati. Morda je položaj nekoliko lažji v večjih mestih, Ob nenadni smrti Ludvika Tavčarja Ni preteklo niti pol leta, kar smo s tako težkim srcem spremili k zadnjemu počitku okrajnega Šolskega Inšpektorja Franceta Vidmarja, ko je spet zazijat nov grob med učiteljskimi vrstami v koprskem okraju. Nenadoma je umri od kapi zadet tov. LUDVIK TAVČAR. Pretresla nas je novica <| tej tako nepričakovani izgubi. Sredi polnega dela so po naših šolah zaplapolale žalne zastave. Z njim smo izgubili blagega, dobrega tovariša, svetovalca, prijatelja, odličnega prosvetnega delavca, človeka, ki je globoko poznal učiteljstvo, ker je bil sam učitelj, sam veliko trpel, veliko delal, delal z mladostno energijo, socialno čuteč, vedno veder, skromen In ljubezniv z vsakomer. Pokojnik se je rodil v Trstu U. avgusta 1839, tam je tudi hodil v šolo,' učiteljišče pa je končal v Gorici. Učiteljeva! je v Trstu in delal kot zaveden Slovenec. Zato so ga fašisti preganjali ter premestili v Knežak na Pivki. Tudi tu ni zatajil svojega naprednega mišljenja, zaradi česar se je moral 1926. umakniti v Jugoslavijo. Služboval je v Rakitni, nato v Borovnici. Tudi tu je vzorno opravljal svoje poslanstvo. Med vojno je sodeloval z OF, bil aretiran in skoraj poldrugo leto je trpel v Gonarsu do razpada Italije. Tudi nacisti in domobranci mu niso prizanašali. Po osvoboditvi Je šel v Trst kot tržaški rojak, bivši učitelj in aktivist. Tu je postal referent za šolstvo pri PNOO in pokrajinski šolski nadzornik. Poleg K: tega se je udejstvoval pri množičnih organizacijah, sindikatih in političnih organizacijah. Leta 1952 se Je naselil v Piranu. Tu Je hil najprej predavatelj zA slovenski jezik na italijanskih šolah, nato pa upravnik internata srednje pomorske in ribiške šole v Piranu. Poleg tega Je aktivno sodeloval pri raznih masovnih organi- zacijah. Bil Je predsednik RK, požrtvovalen in predan odbornik ObLO, SZDL in ZKS.' Veličastnega pogreba se je udeležila ogromna možica. Prišli so kolegi in prijatelji od blizu in daleč, iz Ljubljane, iz Trsta, dn mu Izkažejo zadnjo čast. Žalni n sprevod se je ustavil pred Internatom SPS, kjer so ga pozdravili pomorščaki, pri katerih je bil tako priljubljen. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil ravnatelj SPS tov. Kavšek, v imenu okrajnega tajništva za prosveto in kulturo pa inšpektor tov. Janež. Z iskrenimi in toplimi besedami ga Je slednjič pozdravil predstavnik učiteljstva tov. Avgust Gojkovič, ravnatelj osemletke v Ravnem. Smrt Je tako kruto in neusmiljeno pretrgala bogato življenje Ludvika Tavčarja, bogato po d|-lu in uspehih, posvečeno skupnosti in kulturnem dvigu primorskega ljudstva. Vzela ga Je njegovi družini, ki Jo Je ljubil, vzela ga je učiteljstvu, vzela ga Je Primorski. Za njim bosta ostala nenadomestljiva vrzel in nepozaben spomin. Kalan Ludvika recimo v Ljubljani, Mariboru in še ‘kje, kjer ima šolnik pač na razpolago več virov, medtem ko si lahko pomaga sicer v petem razredu gimnazije s Pregljevimi »Osnovnimi črtami literarne teorije« ter s svojim znanjem iz časov študija. In če se še .toliko pripravlja, njegovo početje ne more roditi pravega sadu, če imajo dijaki dva ali tri primerke knjige, ki bi jo morali imeti vsi. Govorit; o kakem kvalitetnem znanju je ob vsem tem nemogoče. In tako grofe leta v leto, mladina od«, rašča, m,- pa so zadovoljujem«** z ugotavljanjem, da ji je dala šola premalo. Menim, da h; bilo treba naj-* tj te vsega tega izhod in ne čakati, kaj bo dala miadin; re« formirana šola, ampak misliti tudi na mladino, k; bo šla danes ali jutrj -;z srednje šole ter ugotavljala, da ni dobila v šo-Ši dovolj niti za življenje niti za bodoči študij. Marija Urbas RUDIJU JEDRETIČU V SPOMIN Pokojni Rudi Jedretič se Je rodil leta 1909 v družini nižjega dr-žavnoupravnega uslužbenca v Trstu. Zavedna slovenska družina se je morala ob italijanski okupacij} umakniti in je poslej živela v Celju in nato v Ljubljani. Rudi Jedrietič si je izbral uči. teljski poklic in maturiral ▼ Ljubljani leta 1929. Po maturi eno leto čakanja, nato Radeče, Sent Jnrjj pod Kumom, Krško, vojaščina v Bilečah, spet leto čakanja, nato St. Urška gora, brezposelnost v času okupacije, bolezen, razn# službice in boj za vsakdanji košček kruha, vstop v !:§|!f:'r... I" m 1 NOV in po osvoboditvi Ribno — to Je v kratkem njegova življenjska pot. Ze v Krškem, še pred odslužitvijo Vojaškega roka, je s svojim delom dokazal, da pojmuje učiteljski poklic globlje kot samo izvrševanje službenih dolžnosti. Sokol je našel v njem vaditelja, pevski zbor pevca, dramski odsek zvestega igralca in šport vnetega športnika. Vselej in povsod pa jle bil najboljši tovariš in ve. sten učitelj. Zaradi svojega brezkompromisno naprednega in revolucionarnega delovanja se Je moral umakniti v hribe, kjer si Je tudi nakopal bolezen. Najtežje delo ga Je čakalo po osvoboditvi. V Ribnem šola po- žgana, pouk v zasilni učilnici V kmečki hiši, stanovaiije prav tako. Lotil se je obnove šole. Koliko truda in naporov ga Je to veljalo, ve le tisi;, ki je to sam‘ na lastni koži izkusil! V dveh le-tih je bila šola obnovljiena in Rudi je prav ljubosumno ta ■ pedantično natančnostjo varoval ta dom mladij^. Se se ni oddahnil jn že se JO lotil gradnje zadružnega doma. Organiziral je delo, vodil neštete seje, prevažal in nosil gradbeni material, godrnjal, priganjal k dela — miril in vzklaje-val razna mnenja, bodrjl mlačne-že in — uspel. Danes stoji tu po. nosna zgradba ta v njej se kuje socialistična družba. Kot nekmet ni mogel biti riedni član kmetijske zadruge, zato pa je bil član nadzornega odbora: vaščani ga niso izpustili. V zadružnem domu ima svoje prostore tudi prosvetno društvo, ki se ponaša g najlepšim odrom daleč naokoli. Kot režiser je na tem odru po. kojni Jedretič uprizoril lepo število dramskih predstav. Se ko se mu je zdravstveno stanje v začetku tega leta občut. no poslabšalo, si tega nj hotel priznati. Hotel Je vzdržati in ko so se šolska vrata ob sklepu šolskega leta zadnjič zaprla, je klonil in — ni več vstal. Za vse Je imel časa, samo zase ne. Zgorel je dobesedno v plamenu svoje dejavnosti. Odšel je od nas človek, globoko prežet z idejami humanizma — komunist — pravi slovenski učitelj. V zadružnem domu se je poslovila od pokojnika njegova va* in okolica in na Zalah je njegovo zadnje počivališče. Vsi pa, ki smo poznali njegovo delo, predvsem pa star-ivski tovariši, ki nam je bil predsednik, čutimo samo eno: Tovariš Rudi, hvala Tj za vse, kar Sj nam dal! Zdenko Dolinar Obašnski ljudski odbor Maribor-Tobor mm je zagotovi! osnovne pogoje za delo Z novim šolskim letom je limbuška osemletna šola dobila šest novih učiteljev, ki so prišli iz raznih krajev polni volje do dela na kuliurmo-prosvetnem in političnem polju naše družbene dejavnosti. V Limbušu so novi učitelji doživeli, česar niso pričakovali — vse pogoje za delo in čvrst, enoten pedagoški kolektiv, ki ga smotrno vodi ravnatelj tov. Joško Škilan. Po zaslugi tov. Škilana j6 obč. LO Maribor-Tabor investiral nad 16 milijonov dinarjev za novi učiteljski dom (pet stanovanj). Predsednik obč. LO Maribor-Talbor tov. Rant pa je 14. septembra sklical stari in novi učiteljski kolektiv limbuške osemletke in pekrske osnovne šole ter mu priredil prijeten sprejem in družabni večer. Predstavniki ljudske oblasti obč. LO Maribor- Tabor so dokazali z dejanji, da je njihova osnovna skrb za vzgojo mlade- ga rodu izboljšanje osnovnih! pogojev za vzgojno-izobraževal-no in kulturno-politično prosvetno delo v občini. Zaradi tega so občinski organi ljudska oblasti trdno prepričani, da bodo s takšnim načinom dela zagotovili stalnost učiteljskega kadra in uspešnost dela na področju svoje občine. V kratkem bodo začeli tudi graditi štiri učilnice osemletne šole v Limbušu. Učiteljstvo limbuške in pekrske šole se obč. LO Maribor-Tabor iskreno zahvaljuje za vso cmenjeno skrb in naklonjenost, ki je v korist naši družbeni dejavnosti, in ga stavlja za vzgled ostalim obč. LO, ki niso ali ni,so mogli preiti na to nujno potrebno pot, na pot zagotovitve osnovnih pogojev za težko, a lepo in prijetno vzgojno delo v socialistični dužbi. Učiteljski kolektiv limbuške in pekrske šole. zanest slovenskega in nemškega ozemlja, militaristična Jugoslavija, demokratična Avstrija brez vojaške« obveznosti, strah pred vojaško službo v Makedoniji, koroški pokrajinski patriotizem in drugo- (Kaj pomeni moč tradicij, smo videli pri nemško govorečih Alzačanih, ki niso hoteli ničesar vedeti o Nemčiji.) Ko se je proti volji Slovencev odprla demarkacijska črta. ki je ločila, plebiscitno ozemlje ob ostale Koroške, so se streznili vsi. ki so Pre3 naš položaj preoptimistično presojali. Ko me je naš delegat v plebiscitni komisiji prof. Jovan Cvijič vprašal za mnenje glede izida plebiscita, sem vpričo generala Maistra izjavil, da plebiscit zanesljivo izgubimo, če se demarkacijska črta odpre. Tega mnenja so bili vsi poznavalci položaja. Tedaj je bil še čas, da hi se iskal kak drug izhod, če je bil tak'sploh mogoč. Osebno se mi je zdela naj večja pomanjkljivost na naši strani, da nismo imeli enotnega vodstva vseh plebiscitnih akcij, kakor ga je imela nasprotna stran. Razni faktorji so imeli besedo pri plebiscitnih pripravah, ne da bi bili med sabo tako tesno povezani, da bi en vrh vodil vse delo. Imeli smo beograjsko vlado, ljubljansko pokrajinsko vlado, jugoslovansko delegacijo v Celovcu, Narodni svet v Velikovcu, Narod- ni svet v Borovljah, a rednih vezi med njimi ni bilo. Pokrajinska vlada v Ljubljani se je sicer zelo prizadevala in upoštevala vsak predlog, a to ni zadostovalo. O naši plebiscitni delegaciji v Celovcu simo malo slišali- Res je pa tudi, da je bila zveza med vejikovškim in boroveljskim okrajem zelo težavna in redno sestajanje zaupnikov skoraj nemogoče. Prav zato menda tudi ni prišlo do ustanovitve vrhnjega plebiscitnega odbora in je general Maister prevzel nalogo, da v svoji osebi združuje vse niti propagande. Maister sii je tud; prizadeval. da bi to svojo nalogo izpolnil, le da se je moral dolgo pred plebiscitom umaknit; s svojim vojaštvom iz- glasovalnega pasa. K0 se teh zadev dotikam, moram ponovno poudariti, da v njih ne iščem vzroka našega poraza. Da nekatere vidne koroške osebnosti niso prišle do prave besede, je lahko res, res je pa tudi, da Je potem v glavnem njih krivda. Kdor čaka v takih časih na vabilo, kdor sam ne nastopi iniciativno. če čuti v sebi sposobnosti, ni bil na mestu. Sicer Pa so bili najvažnejši propagandni faktor ,podrob. delavci po občinah. Takih sposobnih delavcev na terenu smo bolj pogrešali ko govornike in osebnosti z vodstveno ambicijo. V generalu Maistru smo imeli močno avtoriteto, ki je ni nih- če osporaval. Njegov sloves kot osvoboditelja Maribora Sa je spremljal in nekater; Korošci so mu bili zamerili, da ni kar na svojo pest o pravem času udaril na‘ Koroško in jo zasedel. Z njegovim prevzemom vodstva plebiscitne propagand© Je bilo zagotovljeno enotno delo vojaštva in civilnih delavcev- Maister je ustanovil plebiscitno pisarno, ki je postala središčfe plebiscitne propagande in bila po Maistrovem odhodu edina vez med vzhodnim in zahodnim delom plebiscitnega ozemlja. Rad se spominjam Maistra. Bil je reprezentativna osebnost, ki je s svojo možatostjo, odkritostjo in rezolutaostjo vzbujala spoštovanje, znal pa je biti tudi prisrčen in gorak. Dostopen je bil za vsak nasvet, ni bil trmast, sprejemal je hvaležno vsako iniciativo in bil vsakega sodelavca vesel. Ni zameril, če sl mu ugovarjal in obžaloval sem, da se tega niso vsi njegovi sodelavci zavedali. Nekateri so se čutili menda kar majhni poleg njega. Podrobno organizacijsko delo ni bila njegova močna stran, nii. mogel zatajiti pesnika v sebi. Z dušo in srcem pa je bil za koroško stvar. Ko je moral po sklepu plebiscitne komisije zapustiti z vojaštvom plebiscitna teritorij, plebiscitno delo ni Imelo več vodilne glave. To smo čutili posebno. ko smo bili spoznali, da je naša stvar izgubljena in smo se vpraševali, kaj naj ukrenemo in če se ne bi dal plebiscit na ta ali , oni način preprečiti. Le v sporaazumu z vsemi odločilnimi činitelji bi se dalo kaj takega mogoče izvesti- Prepričan sem, d,a bi bili Avstrijci ■v našem položaju s pomočjo Italije to napravili-S tovarišem Pavlom Koširjem sva si delila delo. Qn je kot izkušen praktik prevzel vodstvo pedagoškega deia učiteljstva, jaz propagandnega.. Personalne' zadeve sva reševala skupno. Dela j© bilo veliko, okraj je bil obsežen in vse učiteljstvo je bilo treba na novo namestiti. Učiteljstvo je bilo zaradi svoje številnosti in svojega stika z ljudstvom poleg duhovščine najvažnejša inteligenčna skupina med plebiscitnimi* delavci. Zanj velja kakor za vse javne nameščence! V celoti so svoj© nalogo vršili z vnemo in večjim ali manjšim uspehom storiti svojo dolžnost. To velja v enaki meri za učitelje in učiteljice. Naše ljudstvo mu je zaupalo in verjetno ni učiteljstvo nikdar in nikjer na Slovenskem imelo kdaj tako močne moralne pozicije med zavednim sloven-. skim ljudstvom kakor v plebiscitnem času na Koroškem. Tudi najmlajša učiteljica je našla svoje uspešno delovno področje, ker je' bila včleni ena v plebiscitni delovni aktiv in imela svojo določeno nalogo. Vs© slovenske pokrajine so dale nekaj učiteljev in javnih nameščencev za Koroško- Poleg Korošcev so bili med- njimi precej enakomerno zastopan; Štajerci, Kranjc; in Primorci. Ne bi si upal trditi, da je slovenski in-teligent posebno dober psiholog v občevanju s kmečkim ljudstvom. Naš šolani človek, tudi če je doma s kmetov, se kaj lahko odtuji svojemu ljudstvu in v občevanju z njim ne zna vselej zabrenkati na pravo struno. pogosto je neljudski v izražanju, preveč rad poučuje, preveč agitatorja je in ne zna premostiti distance med sabo in kmečkim človekom. Naši plebiscitni delavci so se resno1 trudili, da bi se pribfižali ljudstvu; z našimi zavednimi ljudmi so se tudi kaj dobro razumeli, težav-neje pa je bilo pridobiti omahljivce. V propagandni spretnosti so nas nasprotniki prekašali. Za čudo spretno so se znali na« sprotni agitatorji prisliniti k našemu človeku. Niso nastopali očitno kot agitatorji, bili so domači. prijateljsko s0 se menili z njim v domačem narečju, peli so z njim slovenske pesmi, če so slučajno bili v gostilni; niso s© obregavali ob slovenstvo, le to so poudarjali, da ni treba, da bi se zaradi jezika prepirali, saj smo vsi eno, vsi smo najprej Korošci, tujci zanašajo zdražbo med nas, tujci nas hočejo komandirati, a Korošci moramo biti složni, kar smo bili doslej, hočemo ostati, ne maramo slu- žiti Grbom, naši fantje imajo vojne čez glavo dovolj jn ne marajo k vojakom v Makedonijo, da bi si tam nakopal; malarijo. mi imamo svojo republiko brez vojaške obveznosti, oni pa naj imajo svojega kralja, če ga hočejo. Tako in podobno je pihala nasprotna propaganda omahljivcem na dušo. Verjetno so besedam sledile tudi obljube in usluge. Tudi lepaki in letak; nemške propagande so bili menda učinkovitejši od naših.. Delo se je povsod ponujalo-Potreben je bdi poseben šolski list za Mladino, ker nismo imeli čitank. »Mlada Jugoslavija« naj bi ustregla temu namenu. Prijatelj Košir jo je urejeval po svojih vidikih, in mislim, da se mu je posrečilo, zanesti v list precej koroške domačnosti s priobčevamjem folklornega gradiva, predvsem pripovedk % popevk, ki so jih pošiljali učenci. Meni je prepustil pisanje uvodnih sestavkov. S© dva druga lističa smo v naši pisarni urejevali. Ko sem s© vprašal, katere so glavne naloge prona-gande. sem si moral priznati, da je slovensko koroško ljudstvo po naši vojaški polomiji in našem begu s Koroške močno preplašeno in nima več tiste vere v našo stvar kakor ob prvi zasedbi. Vsi, ki so odkrito pozdravljali jugoslovansko zasedbo, so morali od nemške strani mnogo pretrpeti. Treba jim je bilo .spet vliti poguma in vere v našo zmago. Običajna propagandna sredstva niso zadostovala. Misliti smo morali na prireditev velikih manifestacijskih zborovanj, ki bi vsem na oko pričala o naši moči. Brez sodelovanja žensk misel ni bila izvedljiva. Imeli smo žensko društvo. ki je životarilo. Zagrabiti je bilo treba zadevo na drugem koncu. Splošni programi kmečkih žena in deklet rie privlačujejo, treba jim je dati praktične naloge, ob reševanju katerih bi se medsebojno zbližale in aktivizirale. Obrnil sem se do učiteljic in jim priporočal, da začnejo s prirejanjem božičnic in socialnih akcij za revne otroke. Preskrbeli smo jim blaga za obleke in obutev. Nekaj smo ga nakupili, nekaj sem pri-beračil od raznih podjetij v Sloveniji. To je bil začetek podružnic Zenske zveze. Led je bil prebit, zdaj je šlo ustanavljanj© podružnic izpod rok. Kaj ko bi poizkusili z velikim ženskim shodom na prostem v samem Velikovcu? Odsvetov nisem poslušal, shod je uspel. Doslej so se pokazale ženske kot najbolj disciplinirane m navdušene plebiscitne delavke in njih masovna udeležba je omogočila vrsto velikih manifestacijskih shodov v Velikovcu. Pliberku, Grebinju in Žrelcu- Kadar koli je bito treba, so prišle na telefonski poziv v 48 urah iz naj-bolj oddaljenih krajev tja, ka* Poročila in ocene Vida Štolfa Revija šolstva Združenje učiteljev, predmet-hih učiteljev in profesorjev Jugoslavije je z letošnjim šolskim letom začelo izdajati dvomesečni časopis z naslovom REVIJA ŠKOLSTVA. V uvodu te nove revije beremo, da ima revija namen poročati o sodobnih stremljenjih in najrazličnejših uspehih na področju vzgoje in pouka. Posredovala bo izmenjavo izkušenj in uspehov, ki so jih dosegli posamezni šolski kolektivi ali pa posamezniki, da bi lahko Služili kot vzpodbuda za uspešnejše delo. Objavljala pa bo tudi aktualne teoretične članke in spremljala praktične in te-cretične razprave o šolstvu po vsem svetu. Seznanjati nas namerava s članki tujih pedagoških in strokovnih časopisov in % publikacijami UNESCO. Prva številka REVIJA ŠKOLSTVA obsega 106 strani razprav. Uredniki (Mitar Nikolič, Petrašin NikitoviČ, Nedeljko Savič in Milivoje Uroševič) so se v času, ko smo že praktično začeli izvajati šolsko reformo, odločili za objavo najbolj pereče problematike v našem šolstvu: politehnična vzgoja. Po ruskih virih (večinoma po letos Izšli knjigi Akademije pedagoških znanosti RSFSR: Politehnična vzgoja v srednji šoli) ob; javlja revija sedem člankov znanih ruskih pedagogov in šolskih praktikov, ki z raznih vidikov razpravljajo o politehnični vzgoji. N. K. GONCAROV članek nam na dvajsetih straneh govori 6 DOSEDANJIH IZKUŠNJAH POLITEHNIČNE VZGOJE V SREDNJI ŠOLI IN O NALOGAH AKADEMIJE PEDAGOŠKIH ZNANOSTI. M. N. SKATKIN razpravlja O POLITEHNIČNI VZGOJI V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI ŠOLI. A. A. BOHOVSKI, direktor Leningrajskega inštituta za izpopolnjevanje učiteljev, je napisal članek O PRIPRAVI UČITELJEV ZA URESNIČITEV NALOG V POLITIČNI VZGOJI. M. N. SKATKIN, vodja inštituta za teorijo in zgodovino pedagogike, piše C PEDAGOŠKEM VODSTVU PRI DELU Z UČENCI NA VAŠKIH ŠOLAH, direktor moskovskega mestnega inštituta za izpopolnjevanje učiteljev pa O NACE LIH IN VSEBINI IZBOLJŠANJA KVALIFIKACIJE UČITELJEV V ZVEZI Z NALOGAMI POLITEHNIČNE VZGOJE. V. A. SUHOMLINSKI ima praktično razpravo VLQGA ROČNEGA DELA PRI VZGOJI MORALNE ZRELOSTI UČENČEV, I. M. SOLO JE V pa govori O POVEZAVI OSNOVNEGA POUKA S KMETIJSTVOM. S MLADINSKA KNJIGA V kratkem borna razposlali drugo knjigo Sinjega Galeba (Josip Gazi: Z obrazom proti viharju) in drugo knjigo Kondorja (Josip Jurčič: Jurij Kozjak). Opravičiti pa se moramo zaradi zamude pri prvi knjigi kartonirane Čebelice (Fran Milčinski: Zakleti grad). Krive so bile tehnične ovire. V knjižnem oglasu za oktober smo po pomoti navedli napačno ceno pri Bevkovih knjigah Črni bratje in Mali upornik. Prava cena je: 120 din (broš.), 200 dki (ppl.), 350 din, (polusnje), 450 din (celo usnje). Smiljana Ogorelca Eiektromotorček iz zbirke Igra in delo bomo v najkrajšem času poslali. V tek dneh so izšle naslednje knjige: Leo Koporc: IZREZANKE (Letalo, Srednjeveški grad, Mlin, Vrtiljak, Sneguljčica, V pristanišču, Otroško igrišče, Parnik s svetilnikom). — Cena posamezne izrezanke je 15 din. Med slikanicami na kartonu sta izšli: Ela Peroci: MUCA COPATARICA (približna cena 150 din) France Bevk: PACEK IN PACKA (približna cena 150 din) V Knjižnici za šolarje: , Alberto Manzi: MREŽE SE ZAPIRAJO. Cena 190 din (ppl) Paul Berna: KONJIČEK BREZ GLAVE. Cena 290 din (ppl) V Knjižnici za mladino: Jack London: BELI OČNJAK. Cena 500 din (ppl), 600 din (celo platno). m Račune, boste kot lansko leto dobivali pri vsaki pošiljki knjig, liste pa bomo obračunavali na vsake 3 mesece. Poslali Vam bomo drugo številko Cicibana in Pionirja ter zaporedno 5. in 6. številko Pionirskega lista. MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA TOMŠIČEVA ULICA 2 mor smo jih povabili. Niso klonilo v svoji veri v našo zmago do kraja. Spoznal sem ob plebiscitu, kakšno silo pomeni organizirano ženstvo, če se je vnelo za neko stvar in če dima pred sabo veliko, prepričljivo in enostavno nalogo. Tudi kmečke fante smo hoteili na podoben način povezati, a preko začetkov nismo prišli. Bilo je na naši strani nekaj kritike zaradi izzivalnega nastopa naših fantov. ki se niso pomišljali uporabljati pesV če so bili izzvani. Menim, da naši stvari to ni ško-' dalo. V kraju, -od koder je prišlo največ kritik, smo se pri, plebiscitu bolje odrezali, kakor smo zaradi Strahovanja naših ljudi P° nasprotni propagandi pričakovali. Mislim na Vovbre. Učiteljski zaupniki so mi redno poročali o položaju. Da bj si lahko osebno izmenjavali svoje misli in izkušnje, sem vabil nekatere na sestanke v Velikovec. Prihajali so pozneje še drugi zaupniki, prišel je tudi general Maister s spojim tajnikom in tako smo imeli nekak obnovljen Narodni svet, ker je bil prvotni zaspal, oziroma ga je nadome-stovala plebiscitna pisarna- Samo, da je kdo prijel za delo, je imel že tudi besedo, ker bolj ko je rislo spoznanje o resničnem položaju, manj je koga mikalo, da bi prevzemal kako odgovorno mesto. Mrežo naših zaupnikov, smo skušali pprnnoži- Torej ima revija v svoji prvi številki kar lepo in aktualno vsebino. Vsi članki imajo posebno odliko, da so pisani v razumljivem in jasnem jezika, da niso natrpani s teoretičnimi definicijami, ampak so prepleteni s praktičnimi primeri in navodili. Take razprave so bile doslej v naši pedagoški in šolski literaturi zelo redke. Mislim, da ne bo mogel mimo njih noben šolnik, ki se želi na lahek in praktičen način seznaniti z izkušnjami politehnične vzgoje v Sovjetski zvezi in prenašati njihove izkušnje v naš sodobni pouk. Zal je ta prva številka omenjene revije samo zbirka sicer aktualnih tujih razprav, toda razen teh ne prinaša nobenih originalnih prispevkov, nobenih drugih informacij, bibliografije drugih dežel in poročil o naših ter tujih zanimivosti na šolskem področju. To pomanjkljivost bo moralo uredništvo pri svojih bodočih številkah odpraviti. Učiteljem, profesorjem in upravam šol v informacijo še to: REVIJO ŠKOLSTVA izdaja (v latinici!) Združenje prosvetnih delavcev Jugoslavije in stane letno 1000 dinarjev. NAROČITE JO PRI UPRAVI REVIJE ŠKOLSTVA V BEOGRADU, KRALJA MILUTINA 66, POŠTNI PREDAL 310. Mala pedagoška knjižnica Pedagoški center pri Svetu za šolstvo LRS je izdal drugi in tretji zvezek Male pedagoške knjižnice. Drugi zvezek obsega snov s tečaja za psihološko opazovanje otroka. O prvih treh predavanjih tečaja smo že poročali ob prvem zvezku Male pedagoške knjižnice, drugi zv-d-zek pa obsega temeljito razpravo Ivana Toličiča: Psihološko preučevanje učencev. Ivan Toličič je v zajetni razpravi (Knjižica obsega 76 strani!) globoko posegel v praktično pedagoško delo. S svojo, teoretično osnovo in s praktičnimi . razčlenitvama in napotili je načel doslej pri nas še slabše znan problem, kako more boljše spoznavanje otroka izboljšati naše vzgojno delo in otrokove izobraževalne uspehe. Raz-praiv® nam odkriva v splošnem doslej še manj znane vzroke za učne neuspehe. Po daljšem času je to spet razprava, ki nam približuje pomen in važnost spoznavanja otrokovega okolja za njegovo vzgojo" in uspešno izobraževanje. Knjižica je razdeljena na štiri pogiavja: O nekaterih metodah preučevanja učencev, Motivi in motivacije (za otrokovo ravnanje), Sposobnosti in Psihične značilnosti otrokovega »azvoja v šolskem obdobju. Na koncu razprave je navedena dosegljiva literatura o tej sno-. vi. Praktična vrednost razprave je v tem, da v kratkih podpoglavjih z zgledi in statističnimi ter grafičnimi slikami podpira svoja zanimiva teoretična razpravljanja. Razprava bo odslej neogiben priročnik za vsakega praktičnega učitelja splošnoizobraževalnih in strokovnih šol. Tretji zvezek Male pedagoške knjižnice nosi naslov: Kratka zdravstvena pedagogika in obsega 70 strani predavanj Jožeta Kmeteca: O defektnem otroku. Knjiga je pravi praktični priročnik za vse vrste učiteljev obveznega šolstva, saj sistematično obravnava vse vrste defektnega otroka: z govornimi motnjami, okvarjenimi čutili (slepe, slabovidne, naglušne otroke), otroke z motnjami v duševnem razvoju (duševno nerazvite in zaostale, božj astnike, psihopate in nevrotike) in ju- ti s propagandisti, ki smo jih pošiljali na teren kot kmetijske delavce, pismonoše, občinske revizorje ali karsibodi, tako da je propagandni aparat proti koncu močno narastel. Omeniti moram vestno in iniciativno delo nekaterih visokošolcev v plebiscitni pisarni, ki jo je vodil prof. dr. A. Bdiar, med njimi Lojzeta Udeta, Julija Felaherja in Ferda Kozaka. Brez njihovega sodelovanja marsikatera akcija ne bi bila izvedljiva. Še besedo o finančni in go-spodorski strani plebiscitne propagande, ki je bila izpostavljena raznim očitkom. Izdatki za neposredno propagando, kolikor se je vodila iz plebiscitne pisarne ali pisarne okrajnega šolskega sveta, so bili razmeroma majhni. Vodili so se točni računi in vse, kar so glavni plebiscitni delavci prejeli iz plebiscitnega 'fonda, so bile običajne skromne potnine, k; so komaj zadostovale za kritje dejanskih istroškov. Tudi nagrade in podpore posameznim plebiscitnim delavcem na terenu so bile majhne- Za socialno akcijo za revne otroke, ki sem jo bil "omenil, je pokrajinska vla^a nakazala - okrajnemu šolskemu svetu 100 000 din, dočlm je bila vrednost razdeljenega blaga vsaj dvakrat tako velika. (Mimogrede omenjam, da je nekaj let po plebiscitu terjala pokrajinska vlada preko okrajnega validne otroke. Na koncu sta pregleda posebnih zavodov in šol v LRS in seznam uporabljenih del. Z defektnimi otroki ne delajo le učitelji posebnega šolstva, temveč prav vsak učitelj. Podatek, da je v LRS približno osem tisoč otrok z raznimi motnjami, ki se ne izobražujejo v posebnih šolah, temveč v rednih, nam na najbolj nazoren način kaže, kako je treba pravilno spoznavati in obravnavati ta problem. Malo pedagoško knjižnico naročajte pni Pedagoškem centru v Ljubljani, Pg-Ijanstka 30. Tone Seliškar: Indijanci in gusarji Naš znani mladinski pisatelj je pravkar izdal dve »povesti za dečke in deklice«. Povesti govorita na romantičen način o dečkih in deklicah, ki so postali morsiki razbojniki, Indijanci, iskalci zlata, kovboji, lovci, vse seveda na domačem Ljubljanskem polju. Seliškarjeva nova knjiga je v domači mladinski literaturi za otroke predpuber-tetne dobe spet dogodek. Izdala jo je Založba Obzorja v Mariboru, zelo posrečeno jo je opremil in ilustriral Janez Vidic. Ista založba je izdala tudi mladinski potopis Oskar Hudaies: Veselo potovanje Otroka Ivo in Anka potujeta v povesti po raznih predelih ’ Slovenije. Njun mentor je stric Tine. V knjigi se prepletajo razne zgodbe z opisi pokrajin In umetnimi vložki zgodovin-Efcih slik. Tako ima Veselo potovanje (zakaj takšen naslov?) poučimo vsebino, ki verjetno ne bo preveč' pritegnila mladega bralca. Janez Vidic je opremil knjigo z ilustracijami zgodovinskih vložkov in s fotokopijami nekaterih naših predelov. Po vzoru nekaterih tujih mladinskih potopisov in opreme takšnih knjig smo še vedno v velikem zaostanku glede privlačnosti pisanja, izbora snovi in mikavnosti potopisnih oprem. Trgovinsko računstvo Trem doslej izdanim šolskim učnim knjigam vajence trgovinske stroke (računske naloge, knjigovodstvo ter higiena prehrane din živil) so se v zadnjem času pridružile še tri nadlaljnje knjige, ki jih je prav tako pripravil Odbor z,a založništvo pri republiški Trgovinski zbornici, izdala pa jih je Trgovinska zbornica LRS. Tabo je izšla doslej zelo zaželena knjiga TRGOVINSKO RAČUNSTVO, ki ista /jo napisala |ing. France Ažman in Ado Klavora. Knjiga ima tri dele za tri letnike vajenskih šol. Obsega 250 strani velike osmerke in zajema še nekaj več snovi, kakor jo predpisuje učni načrt. Prvemu delu je doda,no načrtovanje nekaterih pravilnih mnogokotni-kov v zvezi s temelji za pouk anamžerstva in pa tabele za rezani (tesani) les, ki jih morajo poznati zlasti uslužbenci in delavci pri kmetijskih zadrugah. V tretjem delu je dodan še obrestni, račun na angleški način ter račun konto-korenta z dvojino obrestno mero- Knjiga je namenjena tudi. trgovskim uslužbencem in delavcem, ki že praktično delajo, in naj bo tudi za vse tiste, bi zapustijo vajensko^šolo. še dolgo prepotreben priročniki in pomočnik. Izšla je v 3000 izvodih. Prejeli smo v oceno LOVŠE ŽIVKO: BIOLOGIJA 7.3 kmetijsko-gospodarske šole, splošne kmetijske in kmetijsko-gospo-dinjske šole. Oprema Karel Kos. Kmečka knjiga. Ljubljana, 1957. — 282 str. Vez. INZ. IVO ZOBEC: KEMIJA ZA KMETIJSKE, GOSPODINJSKE IN KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE. Kmečka knjiga. Ljubljana, 1957. — 100 str. Broš. FRANC VARDJAN: VRTNAR- STVO. II. del Zelenjadarstvo. Kmečka knjiga. Ljubljana, 1957. — 282 str. + (XV) ZORAN MUSIČ: MORFOLOŠKI ATLAS ČLOVEŠKEGA ZOBOVJA. Državna založba Slovenije. Ljubljana, 1957. — 12 str. + 27 pril. Broš, Iz Sežane skozi Novo mesto do Plitvičkih jezer UMRL JE JOŽE VRBIČ Dne 4. avgusta 1957 je v svojem rodnem kraju, prijazni Stični, umrl Vrbič Jože, šolski upravitelj v pokoju. Rojen je bil leta 1882. Učiteljišče je končal leta 1904 v Ljubljani in njegovo prvo službeno mesto je bilo v lepem Šentjanžu na Dolenjskem. Takoj je pokazal lik pravega ljudskega učitelja, ki se ni zadovoljil le z delom med štirimi šolskimi stenami. Njegovo delo je seglo preko njih. Kljub močnemu nasprotovanju klera je zbiral mladino in jo izobraževal. Postal je član, odbornik, delavec v vseh naprednih ustanovah, kulturnih, prosvetnih, političnih in gospodarskih. S svojo strogo napredno miselnostjo in preudarjenostjo je žel lep uspeh na vseh področjih javnega življenja. Z narodom je ostal v težkih časih, našel razumevanje ter uresničitev idealov, s katerimi je odšel med ljudstvo po maturi leta 1904. Iz Šentjanža je bil premeščen v Dolenje Karteljevo. Kot šolski upravitelj je bil zgled vestnega, poštenega in ljudstvu predanega vzgojitelja. Kakor v Šentjanžu, tako je deloval tudi tu v vseh naprednih in ljudstvu koristnih organizacijah z vso vnemo. Vzgajal je mladi naraščaj v kremenite značajev To je bil njegov glavni namen, kar je večkrat poudarjal ter dajal mladini s svojim življenjem najlepši zgled. Bil je nepremagljiva ovira za širjenje nazad-* njaške miselnosti. Zaradi kremenitega značaja je bil pokojni Jože Vrbič povsod priljubljen. Kot šolski, upravitelj je bil iskren tovariš svojim učiteljskim kolegom in mentor v pravem pomenu besede. Iz Karteljevega je prišel v Stično in tu neumorno deloval ter nadaljeval svoje započeto delo. Velikih, odgovornih nalog učitelja upravitelja se je stalno zavedal. Bil je priljubljen ne le pri kolegih, tovariših prvega, drugega in tretjega učnega mesta, ampak tudi pri vseh ljudeh, s katerinai je prišel v stik. Odkrito in pošteno je nastopal povsod. Pri pogrebu je številna množica ljudi pokazala, kako je cenila rajnega šolskega upravitelja. . , Vsi, ki so poznali in živeli z Jožetom Vrbčem, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. M. Brezovar (Nadaljevanje' in konec) Natančno smo si tudi ogledali Novo mesto, ki je čedno in prikupno. Vsepovsod čutiš svežost, snago; pozdravljata te cvetje in zelenje. Sledovi bombardiranj iz pretekle vojne so večinoma že izginili, le dostojni, lepi spomeniki žrtvam teh mračnih, a slavnih dni naše preteklosti te še spominjajo nanje in silijo, da se jim nemo prikloniš. — Nekateri smo stopili tudi v študijsko knjižnico Mirana Jarca, ki je imela ravno nekaj razstav ter ima lepe, daisi še pretesne prostore za svojo precej bogato knjižno zbirko. Sli smo čez Glavni trg mimo rotovža. Tam je v Kettejevem času še stal železni vodnjak s štirimi konjskimi glavami, ki , so bruhale vodo v kotanjo. 2e je bil v duhu pred nami mladi, zaljubljeni Kette, trg zavit v temo in na nebu luna. Noč trudna ^ molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih vetrc z vodoj poigrava. Dvigali smo še po Muzejski ulici mimo starinskega muzejskega poslopja, ki pa je bilo ob tej uri zaprto, proti kapiteljski cerkvi, ki nas je vabila s svojo arhitekturo. Ogledali smo si stari gotski prezbiterij in Tin-torettovo sliko sv. Nikolaja v glavnem oltarju. In. zopet smo se spomnili Ketteja, ki je pfi-hajal semkaj, da je videl svojo ljubljeno Angelo. — Daši je precej viharilo, smo se ozirali po lepi okolici tja proti Gorjancem, kjer je rodoljubni Trdina -neumorno zbiral svoje bajke in povesti. Ogledali smo si tudi znamenito frančiškansko cerkev. Tam poleg je samostan, kjer sta si Vodnik in pozneje Jenko nabirala svoje prve srednješolske nauke. Tu v tem prijaznem mestu' je pisal Tavčar svojo prvo novelo, tu je mali Oton koval svoje prve otroške pesmi, tu je živel in rastel novomeški pesnik — revolucionar Miran Jarc. Ta mirna, tiha pokrajina je rodila Jakca in na novo zaživela v njegovih delih. Novo mesto smo zapuščali, ko je še spalo v objemu tihe Krke. V Karlovcu smo se v kolodvorski restavraciji okrepčali s čajem ter nato presedli v vlak, , ki nas je peljal proti Vrhovini. Poslovili smo se od Kolpe, ki nas je z manjše ali večje razdalje spremljala od Metlike. Iz žitorodne pokrajine smo se polagoma dvigali v hribovit svet, ki nas je tu pa tam spominjal na naš Kras. Po njem so se ponekod pasle črede ovac in goved. SkČfpine grobov sredi zelenih pobočij, posamezna razrušena poslopja po naseljih pa so nam budila spomine na številne junake, ki so se ob silnih naporih bojevali tod za našo svobodo. Od postaje Plaški do Blat je na desni temnel gozd s stoletnimi smrekami, na levi globoko pod nami pa se je sončila prostrana, zelena, s polji preprežena ravnina, ki jo namaka Dretuljar. Od tu nas je od obeh strani objel temen gozd z orjaškim listnatim drevjem in iglavci. Čutili smo, da premaguje vlak precejšen vzpon in da naša izstopna postaja ne nosi zastonj imena Vrhovine. Iz Vrhovin smo se z avtobusom odpeljali proti Plitvičkim glavarstva v Prevaljah obračun za ta znesek. K sreči sem našel v zapuščini rajnkega Pavla Koširja vse račune in jih lahko predložil.) Če še plebiscitni pisarni in njenemu vodji lahko kaj očita, potem kvečjemu prevelika tankovestnost in previdnost glede izdatkov. Največ izdatkov je imeli a pokrajinska uprava s preskrbo in prehrano plebiscitnega ozemlja in nekaterimi gradbenimi deli. O teh izdatkih pa ni vodila računov plebiscitna pisarna. Edina meni znana pnopagadna akcija, o kateri se računi niso točno zaključili, je bila sladkorna akcija tik pred plebiscitom, kjer je zaradi naglice v izvedbi i.n zaradi .. proitisllovnih direktiv iz Ljubljane obstajala možnost kakih manjših nerednosti pri razpečevanju cenenega sladkorja. Nekaj sredstev je dala plebiscitnemu fondu propagandna, aketija po vseh večjih krajih Slovenije. Iz Velikovca smo v 14 dneh organizirali koroške odbore ,p,o vseh večjih slovenskih krajih, ki &o potem zbirali prispevke za plebiscitno propagando. Zanimanje za Koroško je ob plebiscitnem času povsod močno narastllo, kar se je med drugim pokazalo pri udeležbi na. manifestacijskih shodih in ob plebiscitu samem, ko je na stotine Sokolov in drugih prišlo na vabilo Narodnega sveta na Rdroško, da bi zagotovili miren potek glasovanja in preprečili morebitna nasilja od nemške strani- No, nasprotniki niso imeli vzroka za kakršne koli provokacije, ker so Mii svoje zmage gotovi. Ne spominjam se rad zadnjih dni pred glasovanjem in dni po njem. Vedno več nalog je prihajalo na vodstvo propagande, vedno težje je bilo nositi odgovornost ob zavesti, da je naša stvar izgubljena, pa si moral na zunaj kazati samozavest in neomajno verp v zmago. Ko sem na dan plebiscita dobil prva poročila o odstotkih udeležbe, ki je bila nepričakovano visoka, se,m vedeti z vso gotovostjo, da smo poraženi. Nisem si več prizadeval, da bi prikrival svojo potrtost, pa me je nahrulil prijatelj na cesti, da s svojim obrazom defetistično vplivam na svojo okolico. Nasmehnil sem »e, ker odločitev je bila že padla. Objavljeni rezultat glasovanja 'nas je poučil, da smo tudi mi. ki smo bili pripravljeni na katastrofo, vendar preugodno ocenjevali položaj, ker na tako ‘veliko razliko v številu glasov obeh taborov nismo računali. Koliko je. bilo potvorb pr; štetju v našo škodo, ne morem presoditi, ker splošne revizije Slovenci od občine do občine nismo izvedli, rezultata po,edine revizije pa ni kazalo posplošiti. Dvomim pa zelo, da bi taka splošna revizija daia bistveno korekturo uradnega izida. Povprečno so se naši zaupniki po občinah zmotili pri ocenjevanju in navajanju števila naših \ zanesljivih glasov le za nekaj malih odstotkov, varali pa so se glede razmerja v številu naših in nasprotnih glasov, -ker niso računali na tako veliko udeležbo pri glasovanju, zlasti pa niso računaHi s tistimi številnimi osebami, ki so bivale izven plebiscitnega ozemlja in bile deloma šele v zadnjem hipu- od nasprotne strani vreklamirane v imenik glasovalcev. Ko so se zadnje dni pred plebiscitom valile množice teh glasovalcev v glasovalno Ozemlje, je tudi naj večjemu optimistu ■ postalo tesno pri srcu- Ni nam znano točno število teh glasovalcev, cenijo jih na nekaj tisoč. Vprašanje, koliko od njih je bilo resnično upravičenih glasovati, ne bo nikoli rešeno. Določbe o glasovalni pravici so bmogočale ra,zn© zloraba. Glasovalo je 95,79 % vseh glasovalnih upravičencev, omahljivcev, ki bi se ■ bili vzdržal; glasovanja in s katerimi smo nekoliko računali, torej ni bilo nič. Soči,altisti so z malimi izjemami "glasovali za Avstrijo. Le delavci nekega.industrijskega podjetja v važen-berški občini Sio glasovali za Jugoslavijo, kar je pripisati vplivu in spretni agitaciji Vinka Modermdorferja. Vsekakor kaže ta zgled, da je bilo nekaj odvisno tudi ©d oseb, ki so vodile propagando. Za zmago bi .bili potrebovali 10 °/o celotnega števila glasovalcev več, ali za 25°/o več glasov, kot smo jih oddali za Jugoslavijo, torej 19 000 namesto 15 000 glasov. Verjetno pa bi še v tem primeru Avstrijci s pomočjo Italije osporavali našo zmago. Tega števila ne bi bili ob danih pogojih dosegli, Pa če bi bili priprave in propagando še tako vzorno in brezhibno izvedli. Likvidacijo plebiscitne pisarne je izvedel Franc Smodej, eden od voditeljev koroških Slovencev in poznejši jugoslovanski senator. Prepričal se je o urejenih računih. Mršavi in i na smrt utrujeni smo ;e .odpeljali zadnji plebiscitni delavci čez Jezersko v Ljubljano. Ko sem po plebiscitu izrazil dr. Žerjavu mnenje, da smo Koroško dokončno izgubili, me j,e osramotil z izjavo, da nikakor ne misli kapitulirati, da gre boj za Koroško dalje. Drugi ljudje, ne njegovi pristaši, s,o bili, ki ,so v osvobodilni vojni v heroičnih naporih skušali rešiti slovensko Koroško za Jugoslavijo, a tudi njih, žrtve J3« bile zaman, velesile so drugače odločile. jezerom. Cesta je ozka, prašna* , mestoma razrita, polna ostrih ovinkov, ki so posebno gosti, ko doseže jezera. Ko je cesta zavila v senca iglastih in listnatih velikanov, smo ugledali modro gladino prvega jezera. Pokrajina je tu čudovita. Navdušenje nad to lepoto in šoferjeva želja po slovenskih pesmih sta izvabljali našim izletnikom pesem za pesmijo. Hrvatski sopotniki so nam pridno pomagali. Dospeli smo na cilj. Tovariš Janko nam je preskrbel udobna ležišča v prijetni, v planin-naloge odpovedal, ker ji ni bil skem slogu zgrajeni koči, ki stoji nedaleč od ceste sredi gozdnatega zelenja. Ležišča so bila snažna, prostori čisti, lej stranišča so nas s svojim smradom in nesnago odganjala. — V restavraciji ob postaji Ljudske milice so nam ne le okusno in dobro postregli, temveč smo bili deležni tudi tolikšne gostoljubnosti -tovariša upravnika, da bi sd take želeli po vseh naših hotelih, restavracijah din raznih gostiščih. Bil je enako ljubezniv do tujcev kot do domačinov. Tu smo preživeli poldrugi dan. Prvo popoldne smo si ogledali Zgornja, drugi dan Spodnja jezera.'To so nepozabni vtisi! Kakor je Zupančič vzkliknil ob Kvarneru: »In tebi, morje, sem odkril se jaz..*.«, tako bi se tu človek sklonil,.in molil to veličanstvo prirode. Ko stopaš po lepo speljanih stezicah ob jezerih v prijetnem hladu senčnatega drevja, se vzpenjaš po raznih stopnicah, prekoračiš mostičke, sam ne veš, čemu bi se bolj čudil, ali jezerom* zdaj večjim, zdaj manjšim, temnosinjim kot^mor-je, zelenomodrim kot Soča in mlečnozelenim kot »spremi-njast opal« ali šumečim slapovom, ki se peneče izlivajo iz ene kotanje v drugo ali pa divje prše čez visoke skalnate previse v nižino. In tam spodaj nekje teče voda dalje tiho in mirno, kot da se ni tako divje kipeče izvila iz matere zemlje. »Oj Korano, tiha vodo, ladna!...« Se in še smo se vračali k jezerom. Škoda le, da se zaradi hladnega vetrovnega vremena nismo mogli kopati. Najeli smo si čolne in križarili po vodni gladini. Slovenske in hrvatske pesmi so donele iznad jezer in se izgubljale v obrobnih gozdovih prav gori do križišča ceste, nad katerim stojita restavraciji in se gradi razkošen, hotel z velikanskimi terasami. Iz bližnjega gozda so v presledkih odmevale detonacije, ker grade tam del nove avtomobilske ceste. V Vrhovinah smo v postajni restavraciji pozno v noč čakali na vlak za Karlovac in dalje proti Zagrebu. V Zagrebu smo izstopili utrujeni in zaspani .V kolodvorski umivalnici smo se za dvajset dinarjev dobro _umili, se v restavraciji okrepčali in odšli v Maksimir, da si ogledamo živalski vrt. Za kaj drugega nismo bili dovzetni. Se celo ob šegavih opicah smo s težavo premagovali spai/ec, ki nam je silil na oči. Okrog “ otroškega igrišča smo polegli po klopeh in dremali. Danes se mi zdi to skoraj nedostojno, tedaj nas ni prav nič motilo. Po obedu smo si ogleflali tovarno Rade Končar. Ogromni objekti, ki so zrasli iz nekdanje Siemensove delavnice, in se dvigujejo sredi zelenja, so napravili na nas mogočen, vtis^ Vse je zračno, prostorno, moderno urejeno, osebna varnost visoko zaščitena. Djubeznivi vodja nas je vod.il po raznih oddelkih in traktih ter nam razkazoval najrazličnejše električne aparate, generatorje, transformatorje itd. od najmanjših do orjaških. Največ teh gigantov je namenjenih in deloma že pripravljenih za prevoz v Pakistan, pa tudi v Egipt in drugam. Marsikaj zanimivega in pomembnega bi si mogli še ogledati v Zagrebu, a bili smo že: izmučeni, naš program pa izčrpan. Odšli smo na postajo. Kako bedne so fotografije-in nebarvani filmski posnetki spričo vsega tega, kar smo na našem poučnem potovanju sami videli in doživeli. S koliko večjim zanosom, prepričeval-nositjo in nazornostjo bomo o vsem tem lahko sedaj pripovedovali našim učencem. S tega našega izleta pa smo prinesli tudi še nekatera spoznanja: Predvsem to, da je za uspešno sprejemanje in doživljanje novih krajev, tovarn, ustanov, spomenikov itd. med potovanjem potreben tudi primeren nočni počitek in to, da bi bilo idealno, če bi se na svojih poiovanjih v druge predele naše domovine seznanjali tudi s tamkajšnjim učiteljstvom.