POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI r[, ~ iV X'. \'. r ' v''* OBRTNIŠKI ' v'" " 'I, 'i.,.v . :k> 't GLASNIK 1934 OB PETLETNICI ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE OBRTA ZBORNICE TOI V UUBUANI VSEBINA Ob petletnici zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI 35 Obrtno pospeševanje v okolišu Zbornice TOI v Ljubljani . 35 Naše obrtno pospeševanje pred Zedinjenjem .... 35 Obrtno pospeševanje Od leta 1919 dalje ..... 36 1. Državni urad za pospeševanje obirla v Ljubljani . 36 2. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.............37 Izdatki zbornice za podpiranje in napredek obrtništva . . 52 Gibanje obrtov..................................... 53 Pregled števila vajencev in obrtnih nadaljevalnih šol . . 55 Obrtniška organizacija ............. 57 Zadružna organizacija obrtništva.....................33 Davčne obremenitve obrtništva...................... 59 Zadolžitev obrtništva .............. 6l Mojstrski izpiti .>(............................... 62 Splošni gospodarski položaj in naše obrtništvo .... 64 Naročnina znaša za vse leto 25 Pin, za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din, cena posamezni številki Din 2-50. // Plača in toži se v Ljubljani. // Inserati po dogovoru II Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOD. Izdajatelj; Zavod za pospeflevanje obrti Zbornice za TQI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež.) — Za urednifitvo odgovoren: dr. Josip Pretnar. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskarno odgovoren Otmar Mihftlek). ' OB PETLETNICI ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE OBRTA ZBORNICE TOI Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je smatrala za umestno, da v okviru svojega delovanja za pospeševanje obrta porabi priliko letošnje jesenske razstave Ljubljanskega Velesejma in v spomin petletnega obstoja svojega Zavoda za pospeševanje obrta priredi v svojem paviljonu posebno razstavo. Ta prireditev mij bi bila posvečena obrtništvu, obenem pa naj bi dala pregled zborničnega obrtno pospeševalnega dela v prošlih desetlet jih. V ta namen je zbrala zbornica predvsem podatke, in statistično gradivo, ki naj pokažejo, kaj sc je v teku zborničnega obstoja storilo in žrtvovalo za pospeševanje obrta na teritoriju, ki danes pripada Dravski banovini in kakšen delež ima pri tem naša zbornica. Številke naj govore! Razstava naj ruidalje v statističnih podatkih, grafikonih in črtežih pokaže številčno gibanje in moč slovenskega obrtništva v zadnjih treh desetletjih, pregled razvoja našega nadaljevalnega in višjega obrtnega šolstva, obseg obrtniške organizacije v Dravski banovini, udejstvovanje obrtništva v gospodarskem zadružništvu, razmerje davčne obremenitve našega obrtništva v primeri z obrtništvom v drugih pokrajinah države, ter njega zadolženost pri denarnih zavodih, končno pa še rezultate mojstrskih izpitov, ki so važni za strokovni nivo in jakost dotoka naraščaja i obrtništvu. Četudi bi to gradivo v gotovem pogledu morebiti ne bilo popolno, bo vendarle dragocen prispevek k zgradbi obrtniške statistike, kolikor pa se tiče obrtnopospeševalnega delovanja zbornice, tudi stvarna slika in pojasnilo onim, ki so bili doslej o tem nepoučeni ali pa napačno poučeni. »Obrtniški Glasnik« kot izvestje Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI prinaša v tej izdaji zbirko vsega gradiva obrtniške statistične razstave, da ga s tem ohrani in omogoči javnosti boljši pregled, s dopolnitvami in podrobnejšimi pojasnili pa pripomore k njega lažjemu razumevanju. U r e d niš tv o. Ivan Jelačin predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani „Mi se zavedamo, da imamo nad 20.000 ofirtni&ov, fti so naša fcri. Mi jim moramo pomagati 1“ OBRTNO POSPEŠEVANJE V OKOLIŠU ZBORNICE ZA TOI V LJUBLJANI Mogočen napredek tehnike v proštih stoletjih je povzročil v tovarniški in rokodelski proizvodnji popoln preobrat. Mehanizirana in racionalizirana industrijska produkcija v zvezi z ogromnim razmahom prometnih sredstev, katerih mreža je objela najoddaljenejše pokrajine, je poplavila s šablonskimi tovarniškimi izdelki tržišča do zadnjih gorskih vasi in obljudenih krajev. Vrgla je cene blagu in začela na celi črti izpodrivati rokodelske izdelke. Obrtnik je izgubljal v brzem tempu svoje pozicije, ki jih je: imel skozi stoletja, mnoge rokodelske stroke so naravnost izginile s površja, druge so bile zopet obsojene na hiranje v drobnem, nerentabilnem delu in le malo jih je bilo, ki so mogle uspešno kljubovati tovarniški konkurenci. Zdelo se je že, da je mehanizem stroja obsodil rokodelsko delo na smrt. Uspehom industrializacije pa so kmalu sledile težke gospodarske in socialne posledice. Tvorniška hipertrofija je povzročila polome industrijskih podjetij. Ti so zadali težke udarce narodnemu gospodarstvu, v vrstah delavstva pa so širili brezposelnost in bedo, ki je postala izvor usodnih socialnih gibanj. V teh razmerah se je pokazalo, kaj znači za državo, narodno gospodarstvo in družbo zdrav in žilav obrtniški stan. Težke in drage izkušnje so rodile na vodilnih mestih države in gospodarske politike srednjeevropskih držav iztreznjenje. Njegov plod je bilo nato v drugi polovici prošlega stoletja uveljavljenje politike srednjega produktivnega stanu, skrbstvo za napredek obrtništva, delo za pospeševanje obrta. Prodrlo je prepričanje, da je keba obrtniški stan iz gospodarskih, nacionalnih in socialnih razlogov dvigniti, priboriti obrtniškemu delu in rokodelskemu izdelku primerno mesto v proizvodnji in na tržiščih, stopnjevati ter tehnično in kupčijsko izpopolniti proizvodnjo obrtnika, ki je v prvi vrsti sposobno, da se odlikuje po svoji individualnosti, umetnoobrtni dovršenosti in solidnosti izdelave ter s tem uspešno tekmuje s šablonskim tovarniškim izdelkom. V to dobo sega početek delovanja takratne Trgovske in obrtne zbornice, današnje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Naše obrtno pospeševanje pred Zedinjenjem Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1851., že v početku svojega delovanja posvečala posebno skrb podpiranju obrtništva in strokovnemu napredku mojstrov in obrtnega naraščaja. Tudi je žrtvovala kljub jako skromnim sredstvom za svoje vzdrževanje za takratne razmere dokaj lepe zneske za podpore obrtnikom in za obrtno šolstvo, ki je eden glavnih temeljev strokovnega napredka obrta. Bivša realka v Ljubljani je bila v svojih početkih namenjena v prvi vrsti višji obrtni teoretski predizobrazbi in v njenem okrilju se je pričelo naše obrtno nadaljevalno šolstvo. Temu zavodu je ku- movala zbornica. Kakor šolstvo, tako je podpirala tudi prirejanje razstav, dajala ustanove za obisk tujih strokovnih šol in tečajev i. t. d. Ko se je ustanovila Obrtna šola v Ljubljani s svojim lesnim in ženskoobrtnim oddelkom ter se pričela razvijati in širiti preko drugih novih oddelkov v današnjo Tehnično srednjo šolo, je med inicijatorji zavzemala odlično mesto zbornica, ki je dolgo vrsto let prispevala z državo in deželo glavni del k stroškom vzdrževanja tega za strokovni podvig našega obrtništva pre-važnega zavoda. Akcija za smotreno obrtno pospeševanje se je pričela pri nas v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ob času, ko je prevladalo prepričanje, da dober obrtnik navzlic razmahu tovarniške proizvodnje ni zapisan smrti, da se ga lc podpira v njegovem gospodarskem stremljenju ter se mu nudi poleg potrebnega kredita času primerna tehnična in kupčijska izobrazba. Obrtno pospeševanje pa spada med tiste akcije, ki najbolj uspevajo, ako jih prilagodimo posebnim krajevnim potrebam in jih vodijo tako činitelji, ki so v stalnem živem stiku z obrtnim in kupčijskim življenjem. V deželnem zboru kranjskem so naši gospodarstveniki sprožili prvo besedo glede ustanovitve posebnega zavoda za pospeševanje obrta za naše kraje. Takratna Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki se je dobro zavedala svoje naloge in dolžnosti do obrtništva, je pri tej akciji živahno sodelovala in je še leta 1906 izvršila potrebne priprave za ustanovitev obrtnega pospeševalnega zavoda za svoje področje, ki je obsegalo bivšo Kranjsko. Razmere pa so nanesle tako, da je kasneje deželni odbor kranjski izvedel načrt ter 30. junija 1910 ustanovil Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani kot deželno napravo. Za kritje vzdrževalnih stroškov je poleg dežele, države in ljubljanskega mesta prispevala znatne vsote tudi Trgovska in obrtniška zbornica. Ravnatelja zavoda je nastavila država, ostalo osobje je nastavljal deželni odbor in ga plačeval iz skupnih prispevkov. Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani je v kratkem času storil mnogo dobrega za naš obrtni stan. V starih razmerah je gojil prirejanje raznih strokovnih, knjigovodskih in kalkulacijskih tečajev (31 s 734 udeleženci), dajal podpore in posojila pa nizkih obrestih ali celo brezobrestno raznim obrtniškim produktivnim zadrugam, dajal strokovne nasvete, posredoval nabavo modernejše strojne in orodne opreme v obrtniških delavnicah, prodajo rokodelskih izdelkov, skrbel, da so obrtniki in njihove produktivne zadruge dobivale državne dobave, osobito za časa svetovne vojske i. t. d. Ministrstvo javnih del je dajalo zavodu potrebne stalne inštruktorje za strokovne tečaje, deloma pa jih je zavod pridobil po potrebi med domačimi strokvnjaki. Obrtno pospeševanje od leta 1919 dalje 1. Državni urad za pospeševanje obrta v Ljubljeni. Narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani je z naredbo z dne 20. januarja 1919 preosnovala Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani v Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani, obenem se je Josip Rebek podpredsednik Zbornice za TOI in predsednik obrfnega odseka „V krepki organizaciji, živi stanovski zavesti in strokovnem napredku je naša sila, v gospodarski solidarnosti naša zmaga/4 njegov krajevni okoliš razširil na celo Slovenijo. Uredba o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1919 je ta zavod avtomatično podredila temu resoru. S 1. decembrom 1920 je pričela poslovati v Celju posebna ekspozitura ljubljanskega Urada za pospeševanje obrta. (Sedež te ekspoziture je bil pozneje s 1. avgustom 1925 prenesen v Maribor, kjer je bil ob tem času ustanovljen sedež velikega župana mariborske oblasti z okolišem bivše slovenske Štajerske, Prekmurja in naši državi pripadlega dela Koroške.) Država je prevzela vse osebne in materijalne izdatke. V administrativnem pogledu je nastopila za Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani važna izprememba, ko je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi in organizaciji Državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu z dne 19. aprila 1922. S tem sta postala Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani in ekspozitura v Celju nekakšni podružnici centralnega urada v Beogradu. Vzdrževalna sredstva so bila zanje predvidena v državnem proračunu. V proračunu za leto 1928/29 pa je zopet nastala dvojna izprememba. Na eni strani so bila sredstva za obrtno pospeševanje v Sloveniji predvidena kot sredstva za napravo, podrejeno centralnemu zavodu v Beogradu, na drugi strani pa navaja državni proračun Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani in ekspezituro v Mariboru kot napravo Državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu. Materijelni stroški pri tem niso bili razdeljeni med oba urada, temveč so se dodelili po sporazumu med obema velikima županoma. Za proračunski leti 1928/29 in 1929/30 je prispeval večja zneska tudi ljubljanski oblastni odbor. V 1. 1929 je s porazdelitvijo države na banovine prešel Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani v administrativni sestav banske uprave kot referat za pospeševanje obrta, dodeljen oddelku za trgovino, obrt in industrijo, ekspozitura v Mariboru pa je bila kot posebna sekcija za pospeševanje obrta dodeljena srezkemu načelstvu za Maribor, levi breg. V prvih desetih letih po Zedinjenju se je moral Drž. urad za pospeševanje obrta v Ljubljani boriti z velikimi finančnimi -težko-čami, ker mu država ni dajala zadostnih sredstev. To je tudi zelo slabilo njegovo delovanje na polju obrtnega pospeševanja, ki je v novih razmerah zahtevalo tako delo v vedno večjem obsegu. Zato se je moral posvetiti predvsem didaktičnemu pospeševanju obrta. Šele od leta 1924. dalje, odkar je bila ustanovljena Dravska banovina, nastopa izboljšanje. 2. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. a) Pot do ustanovitve zavoda in njegov ustroj. Zbornica je na plenarni seji 6. maja 1925 posvetila posebno točko dnevnega reda vprašanju obrtnega pospeševanja. Nove go-• spodarske razmere, vedno hujši konkurenčni boj in vedno večje zahteve, ki jih je tok časa stavil na obrtnika v pogledu njegove strokovne in kupcijske usposobljenosti, so nujno zahtevale izpopolnitev našega obrtnega pospeševanja. K temu so silile tudi razmere pri Državnem uradu za pospeševanje obrta. Od centralnega zavoda v Beogradu v doglednem času ni bilo pričakovati izboljšanja; njegovo delovanje se je v glavnem omejevalo na laboratorij za kemične preizkušnje in prirejanje nekaterih tečajev. Državna dotacija tukajšnjega Urada za pospeševanje obrta je bila pre-pičla, da bi mogel uspešno razvijati svoje delovanje. Po izčrpni razpravi je plenum pooblastil posebni odsek, da stori pri ministrstvu trgovine in industrije vse potrebne korake, da se Urad za pospeševanje obrta nasloni na Trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, da ministrstvo zagotovi vsaj za pet let zaVodu enako subvencijo, kakor jo je užival urad že takrat, odnosno, ki bo v bodoče določena za obrtno pospeševanje akcije v drugih pokrajinah. Upravo naj bi vodil poseben kuratorij, ki bi bil izvoljen iz obrtniških vrst in ki bi tudi dajal smernice za sodelovanje tega urada. Ta akcija ni dovedla do nikakega uspeha. Na plenarni seji dne 19. decembra 1927 je nato tedanji prvi podpredsednik in načelnik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin ponovno opozarjal na nevzdržne razmere pri obrtnem pospeševanju v Sloveniji ter med drugim dejal: »Država pri nas še vzdržuje obrtni pospeševalni urad, ki pa je popolnoma okrnjen in ni misliti na kak uspeh. Baš danes, ko se nahaja vse naše gospodarstvo v občutni krizi, je treba, da se zanimamo za to, kajti zavedati se moramo, da smo sosedje takim državam, ki so na višku tehnike v vseh ozirih in da se nas na umeten način z zaščitnimi carinami ne bode dalo vedno ščititi.« Sprejet je bil njegov predlog, da bi se ob prehodu važnih državnih poslov na oblasti mislilo tudi na obrt-nopospeševalni urad, ki bi se potem dvignil s podporo večjih občin in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. V nadaljnji seji 15. marca 1928 je ponovno govoril o potrebi reorganizacije obrtnega pospeševanja ter stavil predlog obrtnega odseka, naj se osnuje pri zbornici zavod za pospeševanje obrta, ki bi ga vzdrževala zbornica ob prispevanju še drugih intereseranih činiteljev. Predlog je bil sprejet, za izdelavo pravilnika je bil izvoljen poseben odbor, ki so ga tvorili gg. zbornični predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik Ivan Ogrin, Josip Rebek, Miloš Hohnjec, Rudolf Stermecki, inž. Vladimir Remec, Anton Krejči in dr. Ernst Rekar. Obenem je zbornica votirala v svrho realizacije le akcije za leto 1928. znesek Din 100.000-—. 2e v seji dne 27. junija 1928 je bil nato sprejet pravilnik Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za T. O. I. v Ljubljani, katerega načrt je po navodilih predsedstva izdelal generalni tajnik g. dr. Fran Windischer. Po pravilniku bi bil zavod zbornična last in zbornična naprava. Uprava zavoda bi bila urejena tako, da je glavni organ kuratorij, ki iz svoje srede izvoli upravni odbor kot izvršujoči organ. Zastopstvo bi imela v kuratoriju ljubljanska in mariborska oblast ter mesta Ljubljana, Maribor in Celje, ki naj bi prispevala stalne zneske, ki bi odgovarjali gospodarski in narodnopolitični * važnosti in vrednosti obrtniškega stanu. Ivan Ogrin bivši I. podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani V proračun za leto 1929 je zbornica vstavila za Zavod za pospeševanje obrta Zbornici T. O. I. nadaljnji prispevek v znesku Din 200.000 —, da s tem pripomore čimpreje k realizaciji nameravane ustanovitve skupnega zavoda za obrtno pospeševanje v Sloveniji. Pogajanja z oblastnima odboroma in mestnimi upravami v Ljubljani, Celju in Mariboru so ostala, žal, brez uspeha, ker samouprave niso kazale razpoloženja za skupen zavod. Hotele so vršiti obrtno pospeševanje s svojimi sredstvi same po lastni iniciativi; ponekod je celo manjkal zadosten interes za to akcijo. Zbornica je zato opustila misel na skupen obrtnopospeševalni zavod ter se je v plenarni seji dne 15. oktobra 1929 odločila, da ustanovi z lastnimi sredstvi svoj samostojen zavod za pospeševanje obrta. Delo zborničnega obrtnega pospeševanja in razpolaganje s kredtom v ta namen se je poverilo obrtnemu odseku s pritegnitvijo dveh članov iz industrijskega in enega iz trgovskega odseka. Napravil naj bi se pravilnik tako, da se že obstoječi predela v tem smislu, da ostane obrtnopospeševalni zavod zaenkrat samo naslonjen na zbornico. Vodstvo vseh tekočih poslov pa naj bi se poverilo ožjemu izvršilnemu odboru, ki bi obstojal iz predsednika zbornice, načelnika obrtnega odseka in njegovega namestnika. S tem je bil postavljen temelj nadaljnjemu delovanju zborničnega zavoda za pospeševanje obrta. Ta je dejansko pričel s prirejanjem tečajev, predavanj, podpiranjem strokovne izpopolnitve v inozemstvu itd. že koncem leta 1928., ne da bi se čakalo na končno formalno ureditev. Uprava zavoda je izdelala že osnutek pravilnika. Ker radi tamošnjih izprememb v upravi Zbornice T. O. 1. ni prišlo do končne razprave in sprejetja tega pravilnika v plenarni seji, se je administracija zavoda uredila v okviru zborničnega pravilnika, prilagodeno potrebam časa in razpoložljivim sredstvom. Zavodu danes načeluje zbornični predsednik, odnosno kot njegov namestnik predsednik obrtnega odseka, poslovanje urada pa vodi v zastopstvu generalnega tajnika g. Ivana Mohoriča referent obrtnega odseka z dodeljenim zborničnim osobjem. Blagajniško poslovanje se vrši v okviru zborničnega poslovnika. Radi olajšanja poslovanja se je v Mariboru ustanovila 1. 1930. za mariborski okoliš posebna Poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice T. O. 1. pod vodstvom upravnika ekspoziture banovinskega zavoda za pospeševanje obrta. Velike zasluge za ustanovitev poslovalnice ima preizkušeni voditelj štajerskega obrtništva g. Jakob Zadravec, poleg njega pa zadružni nadzornik g. Ignac Založnik. b) Delo Zavoda P. O. Zbornice T. O. I. v letih 1 9 2 9— 1 933. Brezuspešna pogajanja za ustanovitev skupnega zavoda za pospeševanje obrta za celo Dravsko banovino zbornice niso odvrnile od nadaljnje energične akcije, da se poživi obrtnopospe- sevalno delovanje v njenem okolišu. Iz leta 1928. je bil na razpolago kredit v znesku Din in 100.000- — . Zbornično predsedstvo se je zato početkom leta 1929. odločilo, da takoj prične s prirejanjem tečajev in predavanj. 2e v februarju leta 1929. se vrši prvi zbornični tečaj za avtogeno va~ renje v Celju, temu sledita v kratkih presledkih še dva taka tečaja v Mariboru in Ljubljani, mizarski tečaji za luženje lesa v Celju in Mariboru, tečaj za funkcionarje obrtniških združenj v Ljubljani, prirejajo se razna strokovna predavanja itd. Posebno živahno in sistematično obrtnopospeševalno delo pa se prične, ko votira zbornica za leto 1929. nadaljnji kredit v znesku Din 200.000 —, ko pade nato 15. oktobra 1929 odločitev za ustanovitev lastnega zavoda za pospeševanje obrta ter se na seji dne 27. februarja 1930 konstituira prva uprava Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za T. O. 1. v Ljubljani. Prvo upravo so tvorili ti-le gospodje: Zbornični predsednik Ivan Jelačin, 1. zbornični podpredsednik in predsednik obrtnega odseka Ivan Ogrin, podpredsednik obrtnega odseka Miloš Hohnjec, člani obrtnega odseka: Alojzij Češarek, Franc Flor, Jernej Golčer, Franc Hohnjec, Franc Kavčič, Andrej Kralj, Peter Kuder, Štefan Litrop, Jernej Ložar, Andrej Oset, Josip Rebek, Jakob Volk, Ivan Vrečar, Franc Zavodnik, član trgovskega odseka: Stanko Florjančič ter člana industrijskega odseka: Anton Krejči in inž. Vladimir Remec. Posli zavodovega tajništva, ki je bilo podrejeno generalnemu tajniku g. dr. Franu Windischerju kot šefu zborničnega urada, so bili poverjeni referentu obrtnega odseka. Na prvi seji uprave Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za T. O. 1. je bil sprejet program obrtnega pospeševanja za leto 1930. na podlagi poročila, ki ga je podal zavodov tajnik g. dr. Josip Pretnar. Poročilo se je glasilo: Dr. Fran Windischer generalni tajnik Zbornice TOI v p., častni član Obrtnega društva mm »Program obrtnega pospeševanja za leto 1930. je izdelal že obrtni odsek v svoji zadnji seji dne 12. decembra 1929. Sredstva iz zborničnega proračuna za leto 1930. sicer še niso bila na razpolago, ker se je prispevek za to leto določil šele v plenarni seji in je bila potrebna še odobritev proračuna. Toda odsek ni mogel čakati na konstituiranje Zavoda P. O. Zbornice za T. O. I., ker je bilo treba nujno odločiti o uporabi poedinih zneskov za obrtno pospeševalne akcije, ki niso dopuščale odlaganja in so sc morale izvesti ali vsaj začeti z začetkom leta 1930., na primer prireditev strokovnih tečajev, podelitev podpor za študij in prakso v inozemstvu, za strokovno glasilo itd. Odsek je pri tem upošteval, da je iz kreditov za leti 1928. in 1929. v skupnem znesku dinarjev 300.000-— razpoložljiva še več kot polovica te vsote in da je za leto 1930. zagotovljena vsota Din 450.000-—. Program za obrtno pospeševanje je prilagodil zaenkrat izdatkom v znesku Din 200.000-—. V zborničnem proračunu za leto 1930. je predvidena za obrtno pospeševanje postavka ..................................................Din 450.000-— Od kreditov prejšnjih let skupno.......................Din 300.000-— in obresti.......................................... . „ 5.365-18 skupno Din 305.365-18 ie bilo do 12. decembra 1929 angažiranih . . . Din 65.088-55 tako da je bilo ob priliki sklepanja obrtnega odsega o programu za leto 1930. na razpolago še........................................ . „ 240.276-68 Vštevši kredit za leto 1930. bi torej vsa razpoložljiva sredstva za obrtno pospeševanje znašala.............................................Din 690.276-68 Ker se je uprava Zavoda za P. O. Zbornice za T. O. I. konstituirala predlagam, da se sprejme že izdelani program obrtnega pospeševanja za leto 1930. kakor ga je sklenil obrtni odsek v seji dne 12. decembra 1922 in ki je sledeči: Splošni program za leto 1930. bi obsegal prirejanje strokovnih tečajev in strokovnih predavanj, podpiranje poučnih potovanj, podeljevanje podpor za izpopolnitev strokovne naobrazbe v inozemstvu, izdajanje strokovnega lista za obrtnike, podpiranje obrtniških razstav in prispevanje za razne druge obrtne pospeševalne namene. I. Strokovni tečaji. Namen teh tečajev bi bil, seznaniti udeležence z najmodernejšimi delovnimi metodami in tehničnimi pripomočki in sredstvi. To bi se vršilo s teoretičnim poukom in s praktičnim demonstriranjen in vežbanjem. Nadaljnja naloga teh tečajev bi bila izpopolnitev obrtništva v kupčijskem pogledu s poukom v knjigovodstvu in kalkulaciji ter v organizaciji prodaje. Priredili bi se zato po možnosti ti-le tečaji: 1. Tečaj za avtogeno varenje in sicer dva tečaja za začetnike, en tečaj pa za dopolnitev že izurjenih varilcev, pri čemer bi prišli v poštev samostojni obrtniki, njihovi pomočniki in varilci, ki bi jih poslala v tečaj industrijska podjetja. Ker ije za dober uspeh tečaja neobhodno potrebna primerna kovinarska delavnica s posebno opremo v zvezi z učilnico za predavanje in je taka na razpolago samo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, se bo en začetniški in en dovršilni tečaj vršil na tem zavodu. Drugi začetniški tečaj se bo vršil v Mariboru ali Celju, kar bo odvisno od tega, ali bo zbornica dobila primerne prostore in tudi zadostno množino predmetov za vežbanje v varenju. Stroški za vsak avtogeni tečaj bodo znašali na honorarju predavateljem, za nabavo varilnega materiala, transport aparatov itd. okroglo Din 4.000-— ali skupno Din 12.000-—. V tečajih bi predavala inženjer in varilni mojster. 2. Tečaji za mizarsko luženje in sicer na Bledu, v Ribnici, Krškem, v Murski Soboti in Slovenjgradcu. Stroški bodo znašali za vsak tečaj za honorar predavateljem, administracio jn material ca Din 1.500-— ali skupno okroglo Din 8.000*—. Predavatelji bi bili strokovni učitelji za mizarstvo. Poučevalo bi se lužnje različnih vrst trdega in mehkega lesa z raznimi lužili. 3. čevljarski tečaj in sicer eden v Križah ali kje na Dolenjskem, drugi pa v Celju ali v Murski Soboti. V zvezi s strokovnim risanjem in drugimi predmeti, bi se poučevalo tudi knjigovodstvo in kalkulacija, kolikor ju potrebuje dober čevljarski mojster. Vsak tečaj (ca 120 predavalnih ur, honorar, materialni stroški itd.) bi stal okrog Din 4.000-—, dva torej Din 8.000*—. En tečaj bi se začel že koncem januarja ali februarja 1930. 4. Krojaški prikrojevalni iečaj se bo po možnosti vršil v Mariboru in Ribnici ali na Jesenicah. Izdatki bi bili približno isti kot za čevljarski tečaj, torej dva iečaija okrog Din 8.000'—. 5. Soboslikarski in črkoslikarski tečaj. Ta bi se vršil v Ljubljani ter bi imel za predmet sobno in dekorativno slikanje, slikanje reklamnih napisov, predavanje o moderni tehniki in umetnosti napisne reklame itd. Tečaj bi trajal štiri tedne in bi se vršil v zimski sezoni. Ker bo treba več predavateljev in nabave materiala, bodo stroški znašali okrog Din 5.000 —. 6. Tečaj za damsko friziranje za enkrat samo v Ljubljani, poznqje tudi v Celju in Mariboru. Tečaj bi trajal osem tednov po tri dni v tednu v večernih urah. Predavajnih lur bii ^bilo okrog 120. Poleg praktičnega vežbanja bi se predavalo še o blagu, orodju in kozmetičnih sredstvih ter o brivsko-frizerski higijeni. Tečaj bi stal okroglo Din 5.000*—. 7. Splošni tečaj za knjigovodstvo v Mariboru in po en specialni knjigovodski in kalkulacijski 'tečaj za stavbne in za kQvinske stroke v Ljubljani, skupno Din 9.000-—. 8. Knjigovodski in kalkulacijski tečaj za lesno trgovino in industrijo, združen s predavanji o eksportu našega lesa. Ker bo potrebnih več predavateljev, bo tečaj predvidoma stal okroglo Din 5.000<—. 9. Ako se dosežejo kaki prihranki pri naštetih tečajih, bi se priredil še tečaj za kolarje, elektrotehnike in dimnikarje, morebiti vsaj v obliki serije strokovnih predavanj s potrebnimi demonstracijami. II. Strokovna predavanja. Za napredek obrta važna so tudi strokovna predavanja. Napredek tehnike je tolik, da mu težko sledi tudi tak obrtnik, ki redno čita strokovno literaturo in razprave o raznih novih izumih in tehničnih izpopolnitvah dela v svoji stroki. Poljubno sestavljeno predavanje strokovnjaka, opremljeno z demonstracijami in praktičnimi poizkusi, pa prav pogosto več zaleže in koristi kakor cele knjige in razprave. Zato naj bi zbornica priredila tekom zimske sezone vsaj nekaj strokovnih predavanj, ki bi jih imeli strokovnjaki - praktiki ah jpa profesorji z naše Tehniške srednje šole ali Tehniške visoke šole, odnosno Univerze. Za kritje stroškov predvsem honorarja za nekaj takih predavanj bi bil potreben znesek Din 5.000-—. III. Poučna potovanja. Koristi, ki jih nudi obrtniku poučno potovanje, zvezano z ogledom modernih tehničnih naprav, vzornih delavnic, razstav in raznih ustanov, katerih namen je dvigati strokvni nivo obrta, zahtevajo, da se določi za pridobitev in podpiranje poučnih popotovanj znesek Din 30.000’—. IV. Strokovna izpopolnitev v inozemstvu. Naprednejše inozemstvo ima danes strokovno šolstvo že na toliki višini, da žal daleč zaostajamo za njim. Treba je zato stremeti za tem, da se omogoči nadarjenim mladim ljudem, ki so absolvirali kako našo domačo strokovno šolo ali so se obrta izučili praktično, da se morejo izpopolniti na specialnih strokovnih šolah ali v specialnih modernih delavnicah v inozemstvu. Za take podpore bi bil ipotreben vsaj znesek Din 20.000*—. V. Strokovni list. Obrtništvu je neobhodno potrebno strokovni list. Danes imamo sicer dva taka lista, ki pa izhajata tako poredko, da ne moreta prinašati v zadostni meri onega, kar interesira obrtnika. Potrebno je zato, da se ustanovi list, ki bi izhajal vsaj tedensko, in ki bi prinašal strokovne članke in razne gospodarske vesti. S tem bi odpadla potreba za druge liste, ki se itak stalno bore za svoj obstanek in se ne morejo razviti, kakor bi bilo potrebno. List bi bil v rokah odbora, kateremu je poverjeno zbornično obrtno pospeševanje in ki ga tvori obrtni odsek, dva člana industrijskega odseka, en član trgovskega odseka in predsednik zbornice. Financiral bi se iz fonda za obrtno pospeševanje ter bi bilo v ta namen določiti znesek Din 40.000*—. Uredništvo tega strokovnega lista bi se poverilo kakemu strokovnjaku, po možnosti inženjerju, ki bi tudi sam pisal vanj strokovne članke. Za honorar uredniku bi bil potreben znesek Din 25.000-—. Vzdrževanje strokovnega lista bi torej stalo skupno Din 65.000-—. VI. Podpiranje obrtniških razstav in raznih drugih prireditev in akcij, ki so v interesu pospeševanja obrta. Razstava mizarskih in drugih obrtniških izdelkov na ljubljanskem velesejmu je pokazala, kolike važnosti je taka prireditev za strokovni in gospodarski napredek obrtnika. Tudi razne obrtniške in vajenske razstave vplivajo vzgojno, dvigajo strokovni nivo obrtnika ter mu dajejo inicijativo. Take in druge podobne prireditve je treba podpirati in naj se zato določi iz fonda za pospeševanje obrta vsaj znesek Din 10.000-—. VII. Rezervni kredit. Preostanek v znesku Dini 10.000'— bi se porabil za kritje morebitnega presežka stroškov, ki bi se pokazal pri financiranju preje navedenih obrtnih pospeševalnih akcij. K programu, ki ga |je izdelal obrtni odsek, bi bilo umestno dodati še povišanje postavke za študij in prakso v inozemstvu. Ta postavka, ki je predvidena z Din 20.000, je bila že skoro docela izčrpana s podporami, ki jih je obrtni odsek dovolil, odnosno predlagal predsedstvu zbornice v podelitev v seji 12. decembra 1929. Ker bodo treba najbrže dovoliti še podpore v nekaterih nujnih primerih, s katerimi je računati že v kratkem, naj bi se ta postavka zvišala za Din 10-000, t. j. na Din 30.000-— in skupna za enkrat že angažirana vsota za obrtno pospeševanje od Din 200.000-— na Din 210.000 —. Z zneskom, ki postane prost po pokritju stroškov za izvedbo predlaganega programa, bi razpolagala uprava v svojih bodočih sejah.« V okviru programa, ki si ga je Zavod P. O. Zbornice TOI začrtal za svoje delovanje v splošnem in za poedina leta še posebe, je s svojim delom izredno poživil pospeševanje obrta v Sloveniji ter od leta do leta vedno krepkeje podprl in izpolnil delovanje državnega odnosno banovinskega Urada za pospeševanje obrta. V naslednjem navajamo podatke samo za nekatere glavne panoge obrtnega pospeševanja. Strokovni tečaji. Priložena tabela nam kaže prirejanje strokovnih tečajev v po-edinih v letih od 1911 do 1933. Prvo razdobje od leta 1911 do 1928 se nanaša na Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani. V letu 1929 se pridruži zbornični Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani s svojo poslovalnico v Mariboru. Dočim dosežejotečaji do leta 1928, torej v 18 letih obstoja deželnega, odnosno državnega Urada za pospeševanje obrta v Ljubljani, ki ga je subvencionirala tudi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, število 174 s 4054 udeleženci, skoči z vstopom samostojnega Zavoda P. O. Zbornice T. O. I. v letih 1929 do 1933, torej v 5 letih, število tečajev obeh zavodov na 244, število udeležencev pa na 5825. Od tega odpade na Urad za pospeševanje obrta 142 tečajev in 3506 udeležencev, na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI pa 102 tečaja in 2319 udeležencev. V prvem razdobju (do leta 1918 se računa samo bivša Kranjska) odpade na vsako leto povprečno 10 tečajev z 281 udeleženci, v drugem razdobju pa povprečno 49 tečajev s 1365 udeleženci. Delo Zavoda P. O. Zbornice T. O. I. na strokovnih tečajih v letih 1929 do 1933 se nam kaže v teh-le podatkih: V///////A x o > *Čd >o v cd -M CO -M cd -+-I C/3 G M rO O G cd > 4) >C/3 V r. ♦r-4 T, 5 u o >tn o u S a cd c/3 O cd G C/3 O C ca X d T3 O ca •OJ) 4> JS >N 4J TJ > 4) ca >CJ o ca t: XI o G ca > v >c/l 4) & c/l O a ca N ca TJ ca ;-i D > u D > 4) O C V >N 4) T3 TJ 3 > v o H 4) O ‘S s o X NJ ca TJ o > ca NI > _4> "!e >o 4; > 4) O H ca Ni > 4) ca Oc 'm1 ca >0 4) •+-* > 41 O e 4) >N "S TJ 3 > 4) >1/) >C/3 >C/3 >CO ■n .* •: ■ SE □ W////A m '9 tl 1912 19 f h 191¥ 191S igr 6 1917 fQts 19/9 19zo 1921 ' ^Z2ZZZZZZZZZZZZ22 ■+-_ — v: - :-vl- *, v-1 »V .sji^.vs V///////777ZZb čt; •S-5.**;? -HZ&ZZZ 'wzžz&zz Sli-: -.-; \Y///?////77Z\ W///777ZZZZZA '-3ZZŽZZZZ /92.2. /913 /92« 19 ZS 1916 1SZJ /«2 8 /92? '930 '93/ '932 '93; Zavod je priredil v petih letih svojega obstoja tečajev za avtogeno varenje.............................15 „ mizarsko luženje..............................23 „ knjigovodstvo in kalkulacijo .... 17 tuje jezike...................................13 „ „ moško krojenje.................................7 „ damsko krojenje................................3 „ politiranje....................................4 „ „ slikanje in barvanje s pršilnimi aparati 3 „ prirejanje izložb..............................2 „ napravo strelovodov............................2 „ „ damsko friziranje............................. 1 „ opekarnarje................................... 1 „ mesarje....................................... 1 „ „ zadružne funkcionarje......................... 1 „ „ ravnanje z mizarskimi stroji ... 2 „ slikarje.......................................3 „ „ stavbne stroke................................ 1 „ pripravo na mojstrske izpite .... 3 Tečaji za avtogeno varenje so irajali povprečno po 14 dni. Tvarina teoretičnega pouka je obravnavala pet poglavij: Avtogenska aparatura s tehnologijo karbida, acetilen-dissonsplina in kisika, tehnika varenja z ozirom na položaj varilca in način varenja, varenje poedinih kovin: kovnega in litega železa, bakra, aluminija, svinca, niklja in drugih zlitin, zvarni šiv kot konstrukcijski element, kalkulacija in rentabilnost. Teoretični pouk se je opiral na slike, risbe, fotografije in najmodernejše zbirke modelov z raznimi prerezi. Praktične vežbe so se vršile z večjim številom gorilnikov za varenje in rezanje z uporabo več premičnih acetilenskih aparatov in' agregata za acetilen-dissonsplin. Dopolnilni tečaji za že izvežbane varilce so bili urejeni za izpopolnitev v praktični smeri in s specializacijo za varenje kompliciranejših predmetov. V zvezi s temi tečaji so se vršila tudi posebna filmska predavanja v kinu. Mizarski tečaji za luženje so trajali 2—3 dni. Program pouka je obsegal v teoretičnem delu tehnologijo lesa, pojasnila o postanku in razvrstitvi terovih anilinskih) lužil, o medsebojnem odnosu kislin in baz, o pripravljanju raztopin; v praktičnem delu so se vršile vaje v luženju 60 vzorcev raznih vrst lesa. Knjigovodski in kalkulacijski tečaji so trajali po dva do tri tedne (40 do 50 ur). Učni program je obsegal v glavnem obrtno knjigovodstvo s kalkulacijo, prirejeno posebe poedinim strokam, ob uporabi praktičnih primerov iz prakse, nauk o menicah in obrtno računstvo. Tečaji za tuje jezike so trajali po 6 mesecev s poukom po 4 ure tedensko, prilagodenim praktičnim potrebam obrtnika in sposobnosti in predizobrazbi poedincev. Tečaji za moško krojenje so trajali 3—4 tedne celodnevno, s poukom o metodi krojenja, jemanju mere, spoznavanju kratic in imenovanja ter praktičnimi navodili, risanjem večjega števila krojev za normalno in abnormalno zaraščene osebe, kalkulacijo blaga in sestavljanjem ' računov ter o ekonomični uporabi blaga. Tečaji za damsko krojenje v dobi 3—4 tednov, celodnevno in učnim programom, ki je obsegal pouk o prikrojevanju, o pripravi za iprikrojevanje krojev na blagu in njih sestavljanje za izgotovitev, blagovno kalkulacijo, strokovno risanje večjega števila krojev ter o kalkulaciji cene. Tečaji za politiranje (2—3 dnil so obsegali pouk o politurni tehniki, sredstvih in pripomočkih in praktično vežbanje. Običajno so bili priključeni lužilnim tečajem. Tečaji za slikanje in barvanje s pršilnimi aparati so trajali za sobne slikarje 10 dni celodnevno, za ostale pa 3 dni. Učni načrt je bil prikrojen poedinim strokam (slikarji, pleskarji, usnjarji, lesne in kovinske stroke). Predavalo se je o bistvu pršilne tehnike, s posebnim ozirom na predmete barvanja, o uporabi aparatov, o pršilnih sredstvih in njih pripravi in receptih ter praktične vaje. Tečaji za prirejanje izložb (3 mesece ob večernih urah, trikrat na teden, trije predavatelji) so v teoretičnem delu obsegali pouk o psihologiji kupca, dekoraciji, perspektivi, harmoniji barv, dekorativni pisavi in risanju, o svetlobni tehniki in moderni reklami, v praktičnem delu pa izdelovanje osnutkov za izložbe, prevleko sten, pravilno razdelitev in razpostave blaga in pripravo reklamnih in dekoracijskih pripomočkov. Tečaji za napravo strelovodov (5 dni) so obsegali teoretični pouk o elektriki, odvodu, vplivu in potih strele, konstrukciji strelovodov, materijalu, izvršilnih predpisih, projektiranju strelovodnih naprav in iproračunih, v praktičnem delu pa preizkušanje in merjenje strelovodnih naprav. Tečaj za damsko friziranje za začetnike (3 mesece, trikrat na teden ob večernih urah). Učni program je obsegal ondulacijo z železom, vodno ondulacijo in redutne frizure. Tečaj za opekamarje (4 dni celodnevno, 6 predavateljev) je obsegal predavanje o stavbarstvu in opekarnarstvu, o strojni opremi in mehanizicaji opekarne, o praktičnem obratovanju opekarne, o tehnoligiji surovin in kuriva, o opekarnarskem knjigovodstvu s praktično preizkušnjo opekarnarskih surovin in opeke ter znanstveno analizo. Ob zaključku je bil ogled modernih oipekarnarskih strojnih naprav. Tečaj za mesarje (3 dni, 7 predavateljev). Učna snov: Specijalno knjigovodstvo za mesarski obrt, o pravilno urejenih mesarskih obratovalnicah, o kalkulaciji s praktičnimi nasveti za poslovanje v mesarskem obrtu, o obrtnopravnih in veterinarskih predpisih in higijeni v mesarski stroki, o davčnih predpisih in zavarovanju delavcev. Ogled vzornih mesnic in klavnice. Tečaj za stavbne obrte (11 dni, 3 predavatelji). Učna snov: Knjigovodstvo in kalkulacija v stavbnih obrtih, kapital, trgovina, z gradbenim materijalom, analiza, stavbne pogodbe, racionalna ureditev obratovanja in manipulacija na stavbi, zavarovanje delavcev, davčne napovedi, stavbni predpisi, cenitve. Tečaj za ravnanje z mizarskimi stroji (3 dni). Program: O strojih v moderno urejeni mizarski delavnici, nevarnosti pri delu na mizarskih strojih, praktično delo na strojih. Tečaji za slikarje (10 dni do 4 tednov). Učna snov: Harmonija barv, slogi, kompozicija ornamenta, kemična sestavina barv, šablone, risanje in moderna pisava, slikanje barvnih vzorcev, slikanje na steklo, slikanje s pršilnimi aparati. Tečaj za zadružne funkcijonarje (3 dni, 5 predavateljev). Učna snov: Promet, carine in trgovske pogodbe, socijalno zavarovanje delavcev, delavska zaščita in socijalne naprave za samostojne mojstre, obrtna zakonodaja, poslovanje obrtniških združenj, vodstvo skupščin, občevanje z oblastvi in zbornico, tajniško in blagajniško poslovanje, sestava obračuna in proračuna, davčni in taksni predpisi. Tečaji za pripravo na mojstrski izpit (10—14 dni). Učna snov: Obrtni, de-lavskozaščitni in davčni predpisi, knjigovodstvo, kalkulacija, državnoznanstvo. Zbornični Zavod P. O. pa je dal tudi veliko število podpor za tečaje, ki so jih priredile razne obrtniške organizacije. Podpore za strokovno izpopolnitev v inozemstvu Za obisk strokovnih šol in tečajev ter praktično izpopolnitev v inozemstvu je dal Zavod P. O. Zbornice za T. O. f. v letih 1929. do 1933. podpore v 76 primerih v skupnem znesku Din 140.173’—. Od teh jih odpade po poedinih strokah na kovinsko 8, mizarsko 8, grafično 5, inštalatersko (vodovodno, centralno kurilno in plinsko) 6, krojaško 5, keramično 4, slikarsko 4, čevljarsko 5, šiviljsko 6, lesno 3, frizersko 3, mesarsko 3, fino mehaniško 4, ta- petniško 2, kozmetično 2, kiparsko 2, hotelirsko 1, tekstilno 1, urarsko 1, kemično 1, za strokovni pouk 1 in za notranjo arhitekturo 1. Po poedinih letih se porazdele podpore: Leto 1929 1930 1931 1932 1933 Število podpor 7 15 29 15 10 Znesek Din 8.000 - 43.861-30 44.200 - 27.176-70 16.935 Ostale obrtnopospeševalne akcije. V gori navedenem razdobju je zbornični Zavod P. O', priredil sam dve razstavi v svojem paviljonu na Ljubljanskem velesejmu ter dal podporo za večje število razstav, ki so jih priredile obrtniške organizacije in obrtne nadaljevalne šole, priredil veliko število strokovnih predavanj, podpiral poučna potovanja obrtnikov in obrtnega naraščaja, izdal znatne vsote za strokovno literaturo in nabavo strokovnih knjig in časopisov, prirejal sam ali podpiral strokovna predavanja, podpiral obrtnopospeševalne prireditve obrtniških organizacij, nabavil znaten inventar za strokovne tečaje in predavanja ter v letu 1931. kupil razstavni paviljon na Ljubljanskem ve- Skupno ■- 140.173-— Razstavni paviljon Zavoda P. O. Zbornice T. O. I. na Ljubljanskem velesejmu. lesejmu, ki služi za prirejanje lastnih in tujih obrtniških razstav ter prirejanje raznih tečajev. Zavod izdaja že pet let svoje izvestje »Obrtniški Glasnik« v obliki strokovnega glasila, ki priobčuje poleg poročil o delu zavoda tudi strokovne članke. V okviru svojega delovanja je vršil zavod tudi obsežno informativno službo z dajanjem strokovnih nasvetov pri dobavi obratovalnih potrebščin, opreme delavnic in nabave surovin, posredoval prodajo obrtniških izdelkov ter dajal razna tehnična in kupčijska pojasnila in nasvete. Zborovalnica Zbornice T. O. I. (šola arh. Plečnika, delo domačih obrtnikov.) Člani sedanje uprave Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani Predsednik: Jelačin Ivan. Podpredsednik: Rebek Josip. Člani Ambrožič Josip, Bricelj Ivan, Bureš Franjo, Češarek Alojzij, Golčer Jernej, Hohnjec Franc, Holy Josip, Kavčič Franc, Kavčič Josip, Krejči Anton, Krapež Milko, Litrop Štefan, Oset Andrej, Sire Franc, Windischer Josip, Volk Jakob, Vrečar Ivan, Zadravec Jakob. Poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Mariboru Zgoraj smo že omenili, da je zbornica v 1. 1931 ustanovila posebno poslovalnico svojega Zavoda za pospeševanje obrta v Mariboru za mariborski okoliš. Poslovalnico vodi posebna uprava, ki ji predseduje g. Franjo Bureš, člani so kot predstavniki Zbornice TOI gg. Zadravec, Krejči, Hohnjec in Oset. Posle vodje opravlja obrtni zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik. Uprava mariborsJ 2 £ o —m G 3 •G’°S >go£ > cd ra G c T3>U v % Na glavo davko- j plačevalca odpade Din Na glavo davkoplačevalca odpade dohodkov v skupini Vsota osnovnega davka v milijonih Din Vsota dopolnilnega davka v milijonih Din M , o > n3 »en ed o c »r-s G & — O rO „ V % znaša celokupna obremenitev dohodka z drž. davkom in dokladami v skupini I. II. a 11. b III. ^ O O r ° G G O ra C T3>n - oj •*« G g s ss I. 11. a 11. b III. «3 orrt ° O cd © S Jd £> I. II. a II. b III. Novi Sad 70.683 abs. 29.518 3.907 35.393 865 672-2 386-8 42-4 5.486 7.719 10.580 3.165 2.981 33,017.911 10,835.766 121 25-1 13-4 15.7 10-9 °/ /o 418°/0 5-6 »/„ 50-3 »/„ 2'3% Zagreb 59.716 abs. 26.037 5.386 28.108 2.185 652-7 422-3 355 7.082 11.994 6.791 2.903 4.068 35,025.783 13,618,309 247 34-9 29-5 23.2 15-7 °/ /0 41*9 % 9°/o 47-6 % 9'6 % Ljubljana 40.407 abs. 16.124 4.844 18.723 716 240-2 204-7 14-77 5.060 16.434 6.100 2.400 2.800 17,905.992 7,775.398 148 33-1 23-6 17 11-9 °/ /o 39-9 7o U-9 7o 46-3 »/„ 1-9% Sarajevo 28.385 abs. 12.513 3.377 10 913 1.582 177-1 125-9 28-9 4.435 6.284 4.595 2.768 1.680 10,995.375 3,939.266 150 28-5 24-9 13-5 12-1 °/ /0 44-1 % 11-9% 38-4 »/„ 5'6% Skoplje 28.311 abs. 11.703 1.606 13.281 1.721 243-3 106-7 56-1 3.769 5.826 4.098 2.083 2.492 9,331.341 3,075.599 250 39-5 21-8 23-8 21-3 °/ /o 41-3% 5-7% 46-9 % 6-1% Niš 20.800 abs. 7.512 3.117 9.477 694 152-1 82‘- 46-1 3.941 6.554 3.388 2.169 2.480 7,237.124 2,544.641 191 338 25-5 19-6 13-6 °/ /o 36-2% 14-9% 45-6% 3-3% Split 16.864 abs. 8.351 950 6.954 609 103-8 64-4 37-9 4.436 5.057 7.038 2.060 1.969 5,760.031 1,815.611 186 332 25-7 19-7 14 °/ /o 49-5 % 5-8 »/„ 41*2% 3'5 % Beograd Banjaluka 14.939 14.789 abs. 7.538 1.538 4.801 1.062 464-6 67-2 267-6 44-— 44-7 34-6 17.910 2.977 25.226 4.498 15.134 5.493 9.465 1.615 8.185 1.449 22,986.790 3,757.790 12,170.447 1,230.346 Beograd . Zemun 29 Pančevo 17.4 17-4 10-9 5-8 °/ /o abs. 50'4% 6.265 10-3°/„ 559 381% 7.014 7-2% 951 Ostali kraji 121 dunav. banovine 115 25-1 22-3 13-4 30 157 14-9 10-9 10-4 o/ /0 42-3% 3-7% 47-4% 6'6% Podgorica 13.725 abs. 6.396 760 5.903 666 90 2 61-2 32-1 4.416 6.134 6.302 2.628 2.665 5,311.770 1,459.345 267 39-5 31-3 18-6 16-8 °/ /o 45-1 % 5-5 »/o 43% 7-4% Skupaj 308.619 abs. 130.957 26 044 140.567 11.051 2163-4 1765-6 38-3 5.721 8.786 6.820 2.872 3.080 151,349.907 69,064.228 (povprečno) °/ /o 42-4 % 8-4»/o 45-6% 3-6% . mms. — 1 Zemijeuid splošnih m strokovnih nadaljevali)* :«l v Draushf banoumi' Ista 1933 OUraniskacj, J IiscmmO# Bledo oUtca T* ✓ h*«, o 0°fe O ^opa O Hranj" O Sk.Loha O kamnih Mufa O oMarenbeir^V^^ ^ltv»K O 0^1- r oU~,S‘Ru&QMBW8'S&L*’”,t O Cm, 1 om«r0 ... oH3i. *$+ r^č^r °*i °p O Liubno 01 C ' O Konjiča ^ W^aiWI oYoi"ft l5ot>ota i. Lendava >Zivr 0^anqas S . v«. olA “O OM °OsX tnro.ie.uce i , uiojmn 3 «*o£ulil?« o Zale« Jefc,fje Hos Slatino “fo O^o*^OUUo ( ^ n.""'.' . om*. OOol.bnjotec ORplIt^H" *fnik ^Radeče O 3evruca i O Cer Unica olmaČ: > Splošne obrtne nadaljeualne lok ► Strokovno obrtne nadaljevalne šole * m 9*viBTn5^ O ioi/o n« ato / Priloga k »Obrtniškemu glasniku« št. 3.-9. Postanek in razvoj sedanje Srednje tehniške šole v Ljubljani. 05 CM O co co (M 00 co co (M 01 co 05 CO 00 (M CM (M 00 00 M c o .e x/> E £ co 01 lO CO T* 00 •o co 00 (M co 00 co 7) o 00 00 (M co jz "v S O o ^ o o * 00 00 "5* co co £ « ca O co 00 o »o 05 co 05 co (M co co 00 (M 00 co co 00 00 o »o o 00 co CO o CO co 05 co 00 T* 05 00 00 CM * Ormož ivlov ni dri ca SiudancL. O Tre valje O Dol. Hvala vex. Slove pjgrczoluc %^.Soštez?7 O Jr žič Radovljica. ~372oxaye gornji grad OnHc ODransko i^^Ceije V- s želiva. O Domžale \Trbovl^£b^o P-,. \\Za9°&e ' /T). 7 7 • y jsjubtjaua Železniki • • . ^ 0 CfTezrzj Ogorenja vczs O ŠAČoRa. Št Vid O i£iz>i OWi^35»«j omtz • V« Brehaa vica O Vel ^ Jlašce O Cerknica ^Ribnica. Q72e?lika rncxc.- Okrožni odbori obrtniških 'združenj. 5feo pomeni Število včlanjenih združenj. f Strokovna Tcdruženja na. sedežu okrož odbora, Števil/ca pomeni šfovilo združenj. O STcupno združenje obrtnikov("raznestroke) Strokovno združenje obrtnikov fenealisorod, strok, Priloga k »Obrtniškemu glasniku« št. 3.-9. CO CO OS cd -M £> S 4) O S o > o CS A CA GO tD S s- C0 i—i A £ H rrf *b M N O £ s > •-r; ^ w g H i2 hh >N -S O «? X ° 9 !s <3 •= N2 S fi •M pS 3 bc t- cs a CS *S P- iO (M t-H Tji (M rt > >0D *S -*-> Sh -Q O > a> >00 o c c O co i co i Ss .. o > o O ZO J£ °°- *£ eT 4J t-i T-i X3 O " .■5 ‘5 iS o rt N J3 *S © •■—s T> O -4-3 O fcD 3 rt tuo S -O O 3 o QQ > as c Od _ 3 2 CO O CZ) Račana se na odplačevanje S težavo S prisilno v obrokih ; izterjavo 3,805.563 7,895.187 13,767.955 65.800 25,514.506 2.819.216 29,485.292 24,123.405 1 O O 00 H 05^ co Obrestna mera Dolgoročni krediti © © (M d 0 o 05 1 IV ^© © 05 1 CO 11% Kratkoročni krediti © © (M T—< 1 t-H 7-5—10% o © (M T"H ^© © Skupaj 8,790.309 41,342.077 61,568.651 8,158.975 119,860.012 Dolgo- ročni krediti 4,391.660 co 05 O CC co o, co co 41,885.206 3,220.010 85,529.970 Kratko- ročni krediti 1 4,398.649 5,308.984 19,683.444 4,938.965 34,330.042 A03]IU5Jq0 OJlAO^g 981 1.494 3.571 685 5.936 Vrsta zavodov 4 banke 21regulativnih hranilnic 173 kreditnih zadrug Zanatska banka Skupaj MOJSTRSKI IZPITI a) Izpiti po poedinih komisijah od 1. julija 1932 do 30. junija 1934. Število Od tega je Ni opravilo izpita izpitov opravilo izpit število odsto Ljubljana 920 773 147 1597% Novo mesto 104 101 3 2'87% Celje 228 195 33 1447% Maribor 360 308 52 14*4496 Skupaj 1.612 1.377 235 1457% b) Izpiti po strokah od 1. julija 1932 do 30. junija 1934. Obrt Opravilo Ni opravilo Skupno Lončarji 5 2 7 Pečarji 3 — 3 Keramiki 1 — 1 Steklarji 4 — 4 Steklobrusci 2 — 2 Steklograverji 1 — 1 Kovači 115 11 126 Podkovski kovači 44 — 44 Pilarji 1 1 2 Ključavničarji 20 7 27 Strojni ključavničarji 3 1 4 Kleparji 23 3 26 Kotlarji 1 — 1 Livarji 3 2 5 Pasarji 1 — 1 Zlatarji 2 2 4 Graverji 2 — 2 Kovinski strugarji 1 — 1 Mehaniki 19 2 21 Precizni mehaniki 1 — 1 Urarji 11 — 11 Kosarji 4 — 4 Kolarji 32 3 35 Sodarji 8 6 14 Mizarji 115 14 129 Lesni strugarji 2 — 2 Kiparji 1 — 1 Usnjarji 6 1 7 Sedlarji in jermenarji 7 3 10 Torbarji 6 — 6 Knjigovezi 7 — 7 Izdel. kartonažnega blaga 1 — 1 Vrvarji 4 1 5 % Obrt Opravilo Ni opravilo Skupno 5arvarji 5 1 6 Vozni tapetniki 2 — 2 Vozni ličarji 4 — 4 Tapetniki in dekoraterji 7 — 7 Tkalci 4 1 5 Kmečki krojači 100 18 118 Krojačice in šivilje 106 2 108 Izdelovalci perila 5 — 5 Krojači 6 1 7 Čevljarji 173 13 186 Dežnikarji 3 — 3 Klobučarji 8 — 8 Krznarji 2 — 2 Modistinje 13 3 16 Izdel. vencev (vrtnarji) 5 1 6 Brivci in frizerji 58 20 78 Kozmetiki 1 — 1 Mlinarji 20 1 21 Peki 111 21 132 Slaščičarji 10 3 13 Mesarji 158 52 210 Klobasarji 14 1 15 Črevarji 2 — 2 Medičarji 2 — 2 Krovci 4 1 5 Slikarji, pleskarji in črkoslikarji 20 3 23 Štukaterji 1 2 3 Tiskarji 3 6 9 Cinkografi 2 — 2 Fotografi 15 — 15 Vodovodni in kan. inst. 5 — 5 Plinski inštalaterji 2 — 2 Centralna kurjava 2 1 3 Elektr. inštalaterji 3 3 6 Zidarji 11 8 19 Izpit iz obče izobrazbe za zidarje 1 1 Tesarji 3 4 7 Izpit iz obče izobrazbe za tesarje 1 1 KIesarji — 2 2 Dimnikarji 29 8 37 Novi obrtni zakon je uvedel tudi obvezne mojstrske izpite, ki so pogoj za nastop samostojnega obrta. Ti izpiti se vrše pri zborničnih komisijah v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. Vsaka komisija obstoji iz predsednika-pravnika in dveh članov-mojstrov. SPLOŠNI GOSPODARSKI POLOŽAJ IN NAŠE OBRTNIŠTVO (Govor podpredsednika Zbornice za TOl in predsednika Zveze obrtnih društev g. Josipa Rebeka na zborovanju Zveze obrtnih društev dne 2. septembra t. 1. v Ljubljani.) Težke gospodarske prilike, ki jih danes preživlja ves svet in ki niso prizanesle niti državam z najboljšim blagostanjem, silijo vse dobrovoljne gospodarske delavce, da podkrepe svoje sile in ustvarjanju ter delu doprinesejo čim boljše predloge. Naše slovensko obrtništvo je dosledno stalo v vrstah pozitivnih delavcev, ni se hotelo vdajati pesimizmu in je po svoji žilavi volji do-prinašalo na oltar svoje gospodarske skupnosti dobrovoljno vse žrtve. Vendar mera ima tudi svoj višek. Včeraj so se znova otvorile vrata ljubljanskega velesejma in obrtništvo se je kljub vsem težavam potrudilo ob tej priliki, pokazati bilanco svojega dela in uspeha. Ta bilanca ni samo v nešte-vilnih obrtniških izdelkih, ki so na spomladanskem velesejmu razstavljeni, kjer prihajajo do izraza predvsem poedini obrati ter tvrdke z namenom, da si pridobe naročila in odjemalce, marveč je letos v svojem paviljonu podala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo bilanco zborniške obrtniške politike, v kolikor se to v nekaj grafikonih in suhih številkah da prikazati. Za onega, kdor je trezen, stvaren in ni demagog, kateremu gre za resničen napredek, za tiho, skromno, vztrajno, konstantno in sistematično delo, brez bombastične reklame, brez osebnega poveličevanja in prazne vsiljivosti, je jasno in mora priznati, da daje zbornična obrtniška politika na tej razstavi v suhih številkah nepobitne dokaze, da je bila njena linija vedno pozitivna, daje šla za tehničnim napredkom z duhom in potrebami časa, da je iz malega in nebogljenega obrtnika skušala napraviti povsod, kjer je opazila in dogna'a potrebno ambicijo in zanimanje, večjega samostojnega podjetnika in iz tega zopet industrijalca. Zbornična obrtniška politika je šla za tem, da ohrani našemu gospodarstvu nacijonalno noto, da se obvaruje potujčevanja, in v industriji, da ohranimo nacijonalnemu dohodku čim več pozicij in da se splošno blagostanje pokrajine dvigne na nivo, ki smo ga vajeni videti pri zapadnih narodih. Če pogledam danes nazaj celo dolgo borbo, ki jo je v izvrševanju te plemenite naloge zbornica vodila, mora vsak objektiven ocenjevalec priznati, da je izvršeno veliko delo in da so uspehi tega dela vidni. Naših obrtniških krogov ni prepojil, vanje se ni mogel vriniti element, ki bi nam bil po veroizpovedi tuj ali pa celo sovražen. Obrtništvo predstavlja danes mogočno falango v nacijonalni fronti, ki je bila vedno v prvih vrstah v odločilnih trenotkih in pri 'zgodovinskih odločitvah. Podpirala je vsak pokret, ki je stremel za ozdravljenjem našega. političnega življenja, ker dobro ve, da gospodarstvo lahko napreduje samo v urejenih razmerah, v politično neodvisni in ugledni državi v miru in splošnem blagostanju. V spoznanju tega temeljnega načela in osnovne resnice obrtništvo ni nikdar pri obrambi svojih interesov in zaščiti svojih življenskih potreb kazalo separatizma niti političnega niti gospodarskega, še manj pa stanovskega, zavedajoč se, da obstoja povezanost interesov v javnem in privatnem življenju. Zato pa je s tem večjo skrbnostjo in ljubeznijo gojilo stanovsko zavest, vzgajalo nadalje naraščaj, ki je moral brez sredstev na življensko pot in mu pomagalo do eksistence. Naše obrtništvo žal ni bilo pri tem v srečnem položaju naših tovarišev v Srbiji in drugod, ki razpolagajo za te svrhe z zadostnimi sredstvi iz zapuščin in drugih skladov, navezano je bilo na požrtvovalnost lastnih vrst in na razumevanje, ki ga je našlo v skupni zbornici trgovine, obrti in industrije. Resnici na ljubo moramo priznati, da je skupna zbornica imela tako razumevanje in da ni štedila in ni odmerjala po dinarju, kolike so potrebe obrtništva, marveč je iz svojih sredstev v bogatem obsegu prispevala za te svrhe. Zavest solidarnosti ni bila za Zbornico fraza, bila je zanjo čin in stvarnost. Rekel sem, da smo vodili uspešno borbo in v mnogem oziru precejšen del nalog, ki smo si jih stavili v dolžnost, izvršili in se približali cilju. Preostaja nam pa še novo veliko delo, delo, ki ga vršimo z vso intenzivnostjo, kjer smo dolžni sodelovati brez razlike vsak na svojem mestu, vsi, ki stojimo v organizacijah in izvršujemo javne funkcije. Naše obrtništvo je dolgo vodilo nemo borbo proti ogromnim izpremembam, ki se postavljajo v našem gospodarstvu od 1. 1931 naprej. Brez sredstev, z ono žilavostjo in napornostjo, ki mu je lastna, z vso skrbnostjo in s samozatajevanjem je izčrpalo svoje sile v skrajnih naporih, da zdrži svoje pozicije in da jih obrani težkih posledic, ki so nastopale pod vplivom vseh teh sprememb. Dolgo je vzdržalo, toda udarci in valovi so šli dalje, borba ni prenehala in strnjene obrtniške vrste odpora so začele popuščati in obstaja nevarnost, da nas vrže z dosežene višine globoko navzdol. Lansko leto smo že videli, da je padlo število obrtnikov za 1406 obratov. V letošnjem prvem polletju pa za nadaljnjih 649. Toda ta proces se ni ustavil, gre naprej, nas navdaja s skrbjo in nam nalaga dolžnost, da se zberemo, posvetujemo in razmislimo, kakšen je naš gospodarski položaj, kaj nam kaže v tej situaciji narediti in kako se moramo boriti, da pridemo do obnove gospodarstva, do poživljanja gospodarskega prometa, ki je predpogoj obitniškega dela in splošnega blagostanja. To je namen in svrha našega sestanka in konference, za katero nismo razvijali bombastične reklame, ki pa bomo toliko intenzivnejši in stvarnejši in zato upamo, da tudi uspešnejši. Obrtništvo je storilo vse, da se prilagodi izpremenjenim prilikam. Skušalo je zmanjšati režijo do skrajnosti. Ko je nastopilo pomanjkanje naročil, je moralo reducirati svoje delovne vrste, dobro vedoč, da taka redukcija le pojačava kroge onih, ki v borbi za obstanek delajo brez obrtne pravice. Obrtništvo razume globoko težak položaj, ki ga je izzvala redukcija v drugih obratih, razume tudi položaj na deželi, kjer je naš kmet radi slabih cen svojih pridelkov postal pasiven, začel izostajati iz obrtniških delavnic kot naročnik ali pa izostal celo z neplačanim računom. Ono tudi razume, da v tej situaciji skuša vsak posameznik čim več dela opraviti sam, ki ga je sicer dajal obrtniku, kar mu končno nihče zameriti ne more. Toda spretnejši od njih so iz izjeme naredili pravilo, začeli so delati za druge in to delo je izgubilo značaj slučajnosti, postaja profesija, le da pravno ni dovoljena in je nam v škodo. Vemo, da se je pritisk na delovni trg potrojil, ker ni že dobrih pet let prej normalnega odtoka delovnih moči v .tujino. Tu se vodi huda borba, neizprosna in brezobzirna. In tako je nastal položaj, da stoji proti dvema legalnima obrtnikoma en fušar in en do dva brezposelna profesijonalna delavca. Sami vemo, kako to potem v praksi izgleda. Septembra 1931. nas je čez noč iznenadila situacija na denarnem trgu. Oni, ki je imel še kako malo rezervo za najslabše čase, je moral z žalostjo ugotoviti, da je zamrznila, da s svojimi prihranki ne more več razpolagati niti tedaj, če pride v stiske in jih neobhodno potrebuje. Od tedaj traja to stanje neizpremenjeno že tri leta in ne pridemo iz mrtve točke. A le gorje onemu, ki je v tem času obvisel v obveznostih do denarnih zavodov. Neizprosno je začelo odpovedovanje kreditov, izterjevanje in vse trnjeve posledice, ki jih je to povzročilo obrtniku dolžniku. Nesreča je hotela, da je to nastalo prav takrat, ko je pričelo primanjkovati naročil in ko so se javne dajatve poostrile. Mi obrtniki smo si na jasnem glede našega položaja. Mi dobro vemo, da kritika in jadikovanje ne prinaša odrešitve. Ne delamo si tudi nobene iluzije, kaj nam lahko pomagajo administrativni ukrepi. Ne naslanjamo se in nimamo navade niti namena neplodno kritizirati, realni kot smo in moramo biti, ker dobro vemo, da to ne vodi k cilju. Težko nam je ugotoviti, da smo dajali pravočasno dovolj nasvetov in priporočil, kako nam pomagati in nas zaščititi. Stavili smo predloge, o katerih se pač ne more trditi, da bi bili neizvedljivi ali ne konkretni. Izogibali smo se generalizacije in pavšalnih trditev. Toda žal moramo po večini danes ugotoviti, da ta naša priporočila in želje niso našle pričakovanega odmeva. Vedno bolj čutimo, da gospodarska politika, ki se je sedaj omejevala v glavnem le na odlaganje definitivne rešitve gospodarskih vprašanj, pri kmetu pa na odlaganje plačil in s tem na zdravljenje posledic, namesto vzrokov, ni zadostna. To so dejstva, katera je potreba, danes na tem veličastnem zboru ugotoviti. Dejstva, ki jasno govore, kako daleč je že pritisnila ob zid obrtnika gospodarska depresija. V interesu države in naroda moramo danes jasno izpričati, da je mera strpljivosti dosegla svoj višek. Kdo bo branil naše kmetske domove, naša mala gospodarstva, od katerih se zahteva vedno več, ne da se jim po možnosti dela nemožnosti življenja. Izgledi za našo bodočnost so skrajno slabi. Tega se zaveda slehern naš narodni gospodar, zavedamo se pa tudi mi, katerim ste vi poverili težko nalogo, da vas branimo v teh življenskih vprašanjih. Dejanja, ki jasno govore, da so naše obrtniške organizacije storile vse, karkoli jim je bilo v danem položaju mogoče, izpričujejo na drugi strani ono omalovaževanje merodajnih činiteljev, ki nočejo, da vpoštevajo naše predloge. Zavarujemo se proti vsakemu očitku, ki bi letel na nas, da nismo storili vsega, kar je bila naša dolžnost. Zavarujemo se pa tudi proti oni demagogiji gotovih elementov, ki hočejo nesrečo naroda izrabljati v svoje sebične namene. Pričakovali smo, da se tega važnega obrtniškega zborovanja v tej značilni uri gospodarskega življenja udeleži vsakdo, ki ima pošten namen, pomagati obrtniku in narodnemu gospodarstvu. Kar se tako rado povdarja pri nekaterih. Vi možje-obrtniški delavci, ki danes izpričujete v tem ogromnem številu maso slovenskega obrtništva, dokumentirate z vašo prisotnostjo dovolj jasno resnost našega gospodarskega položaja. Prav je tako! Dolžnost naša nam veleva tako delo. Obžalujemo samo, da se najdejo v teh prilikah ljudje iz naših vrst, našega stanu, ki dosedaj niso pokazali še ničesar pozitivnega, pač pa uspeli z demagogijo in klevetanjem vsega dobrega, zanesti v naše vrste razdor in nezaupanje. Porabili so to priliko našega zborovanja, da so istočasno priredili neko zborovanje, ki so ga preje predvidevali za poznejši čas. A sklicali so zborovanje ne da bi utrdili svoja naziranja do gospodarskega položaja in težkih prilik našega obrtništva, sklicali so ga zato, da v teh resnih in težkih časih cepijo gospodarsko enotnost naše banovine. Njim je več razbitje gospodarskega predstavništva v posamezne dele kakor delo za dobrobit obrtniškega stanu. Mi slovenski obrtniki smo se leta 1932 imeli priliko izjaviti o vprašanju glede ustroja zbornic. Rezultat naše odločitve je bil porazen za nasprotnika. 135 zadrug se je po svojem svobodnem prepričanju izjavilo za sistem skupne zbornice, le 11 jih je bilo nasprotnega mišljenja. Danes po dveh letih se pa hoče znova v teh težkih časih stvorih kampanja za ta vprašanja, ki so pri nas zaključena. Vprašanja, ki so v drugih deželah že davno rešena in so našla obliko tako, kakor jo imamo pri nas, t. j. ustroj gospodarskih predstavništev v skupnih zbornicah. Ugotoviti moram ob tej priliki, da je Nemčija, na katero so se zagovorniki ločenih zbornic vedno opirali, lansko leto preuredila svoje rokodelske zbornice in jih združila v zbornicah za trgovino, obrt in industrijo. Naši slovanski bratje Bolgari so že po desetmesečnem samostojnem delovanju izprevideli, da so bili storili napačen korak, ko so sledili inicijatorjem te zamisli, ter so brez oklevanja pristopili v skupno zajedništvo s trgovci in industrijalci. To je jasen opomin vsem onim, ki skušajo današnjo gospodarsko depresijo uporabljati za take škodljive namene. Kdor je trezen, stvaren in ni demagog obsoja to postopanje v teh resnih časih. Nam je mnogo več na tem, da si zgradimo svoj dom na dobri temeljni podlagi gospodarskega blagostanja. To je tudi namen današnjega delegatskega zborovanja in prepričan sem, da bo tudi to zborovanje imelo svoj uspeh, kateri nam bo znova vlil novega poguma, nove volje in novo upanje. Mi kot za kmetom drugi najjačji gospodarski stan apeliramo na vse merodajne činitelje, da se zavzamejo ob 12. uri in rešijo ta steber pred prepadom. Omejite predpise, ki ne prinašajo zboljšanja, znižajte obrestno mero tako, da bo tudi našim krajem primerna, dajte nam dela in mi smo tu, ki bomo neomajno stali vedno v fronti za obrambo naše domovine. To je naše geslo. rw!Je-m 'jpv- ff. /v &U-J7,v i -M/0’ :A ,' JV: ■$'(■'., -ffš ti';/ ".x : ' I ■ ' ■ '. ■- • \'.V '-J/.--"'J -/.: jf- ‘V ;V'~5‘ ., -Hr ..v ■ i .v? ' ••' y.i• A*'-i.yv .'•/,’ Sj/ ■?/ SHSd£1’™^ * - / r w P| (*• •TJ. k }A^' 'f,is . J. . ■•• M :N J r: v V ;*;'(i *■• I s-'.s # K 'S4, ^ -&1-* •V; y-5 v. •'iv' A ,NV »’0. i :• Mii Utr .vK'te' « 'S i t ..,, . $ ?V«'S’.!f^V V-J, (, 'fX\ A C?!h/ /{•'■V m:wk ■miM Uv’ '■W iiVVv •- * A ' i« ,4i i •V KV,'/:-':; Ji A x]f j} y. V. raracoA' . IP JH««« ) H fo , J •‘.,1./ $ VY f,,,'r£ A Jt :. .! v v''!V% ^ 'm w .'AV' ^ JI • •'7 ;•/ ;«••/, ■ /yOx> ?.) .\ ■ 'v > v*' -«<.•'• wV’ V wraj ' jy ■ •?” 'v1 .1 >•*•■ -u■ ' •Vjjt' r i ki ■ •{*■, ■ i -At •: ■ .ui : '> •. ‘5fcf.’ ; : ME«r=V*^i» vf; i"3 :: ;’S ^ /J IV . ■- IsHL ••■v;/, 'V< (r ;H/ ■ *<{ .•] {•» v/V-A Jii.V { ri‘; ■: ,1. ivp,/ / vw- mA>ri 'V S 11 i. AJ !■' 'Jim ■/ j * ' ’ ' K ' ■ v 1 jr t-T/’'- .■r-'' “• >. , "K >k ;,T .,' ■ '. 'fc V • !\ 3 4 ■ ‘-v} , ‘ <- | V . ,V‘v ,• f ,'.h . J'. * •V. ■■ / .v1* VV'.-;^ *: /v ^ , A > ^k S.n : . i ‘ ' ' / ivt$ t • .■ , !.' '■ E«.3% •' ,y. . . ■ ■ • ' ’ -’y. • ' ' | - ; • ^ . § a,!' vv,1' 7*17$uMuiK^i*-Y;y ?;,>;v; „•• r. ,k. ., i, v« ;•« v. •« .;. .’ ..;>•■ v • R'’\l f,\ 'f'\ " '"Ti' 'i/i. n; i ,•»> a,•»•_•/•.: k ,■ ’■ : ‘V'.'vM V' • .“4 :CHO Iv)' ,/ «■ ■ • -.i ' • ' H &•' ..V, -.j}^..; A 'j - ^ ■'." . •.•'v/A