Poštnin« platana v gotovini Leto XXII. Naročnina sa Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta 80 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din, Plača ln toži se v Ljubljani. LIST Časopis za trgovino.Industrllo. Številka Uredništvo: Ljubljana; Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 2T. Tel. 47-61, Rokopisov ne vračamo. —' Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. I*halaSS/TISS Uubllana. petek 1 Cena 1'50 Od Vas le odvisno I Vsak gospodarski človek hoče, da se v javnosti upoštevajo interesi gospodarstva, da se izdajajo samo zakoni in uredbe, s katerimi fe gospodarsko življenje pospešuje m da se varuje gospodarstvo pred vsemi nevarnimi stresljaji in presenečenji. Poleg tega pa si želi vsak še to, da se upoštevajo tudi interesi njegovega stanu in njegove stroke, da niore tudi ta napredovati, kakor treba. Kakor rečeno, vsak gospodarski človek to želi. Ali pa tudi vsak dela na to? Bili bi neodkritosrčni, bi na to vprašanje odgovorili Pritrdilno. Kajti ravno nasprotno je res, da najdejo gospodarski ljudje dostikrat prav mnogo časa za vse^ mogoče organizacije, le za svoje lastne stanovske jim ga primanjkuje. ge mnogo bolj res pa je “'di to, da mnogi gospodarski ljudje imajo naročenih celo vrsto listov, le na svoje stanovsko glasilo se ne naroče. Sicer se je to v zadnjem času znatno zboljšalo, vendar je še vedno vse polno gospodarskih ljudi, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti do svojega stanovskega lista. Vprašamo: Kako pa naj ta stanovska glasila v javnosti uveljavijo zahteve gospodarskih ljudi, če ti sami ne skrbe za razširjenje teh .»tov? Kako naj bodo interesi gospodarskih ljudi dobro zastopani, č® pa nimajo gospodarska stanovska glasila; ki edina brezkompromisno branijo te interese,, prave publicitete? Ni zadosti, če kdo samo želi, da se interesi gospodarstva temeljito upoštevajo, treba je tudi v ta namen nekaj storiti in tudi nekaj žrtvovati! Treba se je zavedati, da je od slehernega gospodarskega človeka odvisno, kakšno veljavo imajo stanovska glasila v javnosti in s kakšnim uspehom morejo braniti interese gosjio-darskih stanov. Ostra konkurenčna borba vlada danes v vseh panogah javnega in gospodarskega življenja, tako tudi v časopisju. Od časopisja se danes vedno več zahteva, vedno več in vedno bolj hitrih in zanesljivih informacij! Časopis, ki tega ne more nuditi, ki se v konkurenčnem trnju ne more polnovredno uveljaviti, ta tudi nima prave veljave v javn<4ti. Informacije pa niso zastonj, temveč veljajo in čim več so vredne informacije, tem več tudi navadno veljajo! List, ki ni denarno dobro fundiran, tudi ne more postreči s hitrimi informacijami. Tudi vsega tega se mora zavedati vsak gospodarski Človek in zato tudi skrbeti, da bo imelo njegovo stanovsko glasilo vse potrebne informacije in za *e potrebna sredstva. Koliko gospodarskih ljudi pa misli na to? Vsak list mora biti tudi interesanten in stanovska glasila še prav Posebno, saj je ena glavnih njihovih nalog, da prodro v najširšo javnost, pa čeprav jo njih vsebina zaradi njih stanovskega značaja zožena. Posebno v današnjih časih, *° je delo časopisa zaradi raznih ?v“’ zelo omejeno, je še zlasti e/ko doseči to splošno zanimanje j9 ,ls!'..Navzlic vsemu pa je to le oseg jivo, če hi vsak gospodarski človek podpirai svoj list z zanesljivimi informacijami in podatki, ce bi vsi gospodarski ljudje dajali listu močno hrbtenico. Mnogi znaki govore za to, da bo naša politika krenila vsaj do neke niere na nova pota. Ce hočejo gospodarski ljudje, da bodo ta nova pota njim v prid, da bo nova politika pomenila. tudi nove razvojne možnosti za gospodarstvo, potem ne smejo stati ob strani, temveč morajo tudi sami vplivati, da bo nova smer prava. Bolj ko kdaj je v trenutku nove politične orientacije potrebno, da ae sliši glas gospodarskih ljudi v javnosti, bolj ko kdaj je ob takšnih prilikah potrebno, da so gospodarska glasila či-tana in močno razširjena. Veljava gospodarskih stanov v javnosti kljub vsej pozitivnosti njih dela zavisi vendar v prvi vrsti od ugleda in moči njih stanovskega tiska in njihovih stanovskih organizacij. Te so merilo njih zavednosti in požrtvovalnosti, te so za široko javnost, a še bolj za odločujočo politično javnost, merilo, po katerem je treba precenjevati posamezne skupine. One* katerih solidarnost je prepričujoča, z lah- koto prodirajo s svojimi zahtevami, nihče pa ne da nič na zahteve številčno močnih- organizacij, če vidi, da so njeni člani neenotnega mišljenja. Od slehernega gospodarskega človeka je odvisno, kako javnost upošteva zahteve gospodarskih organizacij. Zavedajte se tega in zato delajte za svoje stanovske organizacije in za svoje stanovsko glasilo. Francoski gospodarski in finančni intere v Zadnji vojaški uspehi nacionalistov v Španiji so zopet zbudili zanimanje za francoske gospodarske in finančne interese v Španiji. Opaža se tudi, da vlada na pariški borzi za španske papirje živahnejše povpraševanje. Vedno močnejša postaja tudi v Franciji želja, da bi se španska državljanska vojna čimprej končala in da bi mogla potem Francija sodelovati pri velikih obnovitvenih delih v Španiji. S tem sodelovanjem naj bi se tudi zaradi državljanske vojne močno omajana diplomatična pozicija Francije v Španiji zopet popravila. Trenutno se more sicer še težko presoditi, če bi sploh mogla imeti francoska gospodarska in finančna ofenziva v Španiji uspeh, vendar pa dozorevajo med francoskimi gospodarskimi in finančnimi krogi že razni načrti. V okviru pred kratkim ustanovljene francosko-francošpanske trgovinske zbornice, ki se je ustanovila poleg oficialne franoosko-španske trgovinske zbornice, so bili izdelani načrti za ožje sodelovanje španskih in francoskih gospodarskih krogov še pred zadnjimi vojaškimi uspehi generala Franca. Kljub temu pa bi bilo prezgodaj že sedaj napovedovati konkretne iniciativne korake Francije. Zlasti temelji v tujih časopisih objavljena vest, da je ponudil senator Berard gen. Francu večje francosko posojilo, le na fantaziji, čeprav pa ni dvoma, da se že sedaj v francoskih finančnih krogih razpravlja o možnosti, da se nudi po likvidaciji državljanske vojne Španiji denarna pomoč. Vendar pa se more smatrati kot gotovo, da takšni predlogi še niso bili generalu Francu stavljeni iz Pariza. Rastoče zanimanje francoskega gospodarskega in finančnega sveta za Španijo izvira iz dejstva, da je bila vloga Francije v španskem gospodarstvu od nekdaj aktivna. Vse direktne francoske naložbe kapitala v Španiji so se cenile pred izbruhom državljanske vojne na 3 do 5 milijard fr. frankov. Francoski kapital je kontroliral takrat do 50% vseh španskih zavarovalnic. Tudi španske železnice so se večinoma napravile s pomočjo francoskega kapitala, tako Severna železnica, Saragosa in andaluzijska železnica. Važen del španskih rudnikov (tako svinčena, cinkova, piritna in kali-proizvod-nja) je bil v francoskih rokah ali pa vsaj kontroliran od Francozov. Končno je treba tudi omeniti, da so imeli številni francoski industrijski koncerni v Španiji svoje lastno filialno omrežje (tako: Air Liquide, Saint Gobain, Pechiney, Renault, Citroen, Peugeot, Miche-lin itd.). -Važno je tudi to, da so bili večji paketi vodilnih španskih podjetij v Franciji plasirani. Na pa- riški borzi kotirane delnice španskih podjetij se nanašajo na Thar-sis, francosko družbo Pyrites de Huelva, Potasas Ibericas, Union lispanol d’Explosivos itd. Pri vseh teh podjetjih je francoski kapital odločilno udeležen, Zaradi državljanske vojne niso ta podjetja enako trpela. Piritni rudniki angleške družbe Tharsis so bili že takoj v začetku državljanske vojne zasedeni od nacionalistov ter so obratovali nemoteno dalje. Podobna je bila usoda železnega rudnika An-daluza de Minas, ki jo kontrolira skupina Mokka-el-JIadid, samo s to razliko, da je nad tfem ozemljem vedno vladala republikanska vlada. Uspeh Franca v Kataloniji je zbudil zanimanje tudi za usodo družbe za kalij »Potasas Ibericas«, ki jo kontrolira skupina Union Pa-risienne skupno z družbo Pčchi-ney. Poroča se, da so ostale vse naprave nepoškodovane in da bo moglo podjetje v kratkem zopet začeti obratovati. Ker je bil ta rudnik od l. 1936. izven obrata, je nastal na evropskem trgu kalija preobrat in so se cene dvignile. Ce bo torej ta rudnik zopet začel o! ratovati, je verjetno, da to ne bo ostalo brez posledic za evropski trg kalija. Na svobodnem trgu so mogle delnice Potasas Ibericas po vojaškem uspehu generala Franca zaznamovati višji tečaj. Za francosko proizvodnjo eksplozivov je velikega pomena tudi vprašanje razveljavljenja španske prepovedi izvoza pirita. Vsi znaki kažejo, da se je to vprašanje že premaknilo z mrtve točke in da so se pogajanja že začela. Vlada gen. Franca bi bila pripravljena pod posebnimi pogoji dovoliti pošiljanje pirita iz ozemlja Huelva v Francijo. Kakšni bi bili ti pogoji, se še ne ve. Govori pa se, da bi morala -Francija .dati. večje pred-jeme, kar pa ni bilo v francoskih industrijskih krogih dobro sprejet. Zaenkrat se pogajanja še nadaljujejo, Čeprav se oficialno ne priznavajo ta pogajanja.- • • Kar se tiče trgovinskega prometa med .Španije in Francijo, .računajo v Franciji s popolno spremembo - sedanjega stanja v naj-bližjem času. Dosedaj ni imela Francija z nacionalistično Španijo sploh nikakih. trgovinskih zvez, saj je znašal ves promet v 1. 1938 samo pol milijona fr. frankov. Po zasedbi pirenejske meje po četah generala Franca pa se bo položaj gotovo iz temelja spremenil in trgovinski odnošaji med Francijo in nacionalistično Španijo bodo oživeli. (Po »N. Ž. Z.«) Francosko-madžarski trgovinski sporazum Francdsko-madžarska pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe in novega plačilnega sporazuma so končana. Nova pogodba bi veljala poldrugo leto ter bi jamčila Madžarski izvozni presežek v višini 50%. Madžarska bi mogla po svobodni volji uvažati iz Francijo surovine ali končane izdelke. Za madžarske proizvode pa, ki spadajo v okvir francoskih kontingentov, bi smela Madžarska uvažati le francoske finalne izdelke. Izvozni presežek Madžarske bi služil za izeuačenje madžarskih finančnih obveznosti. Na ta način bi bil hitro likvidiran madžarski dolg v višini 20 milijonov frankov. Naročajte in Urite .Trgovski list**! Pogajanja nemških in angleških industrialcev Po uspešno končanih pogajanjih nemških in angleških premogovnih industrialcev se začno 28. februarja v Diisseldorfu splošna pogajanja med zastopniki angleške in nemške industrije. Ta pogajanja bodo le nadaljevanje neoficialnih razgovorov; ki so se že vodili med zastopniki industrij iz obeh držav. V glavnem gre za sporazum obeh industrij glede svetovnega trga. Londonski list »Financial Ne.vs« piše z ozirom na ta pogajanja, da so si angleški in nemški trgovinski interesi zelo blizu. Na obeh straneh je tudi želja, da se doseže sporazum. Pri pogajanjih se bo skušalo doseči soglasje predvsem glede cen ter ureditve konkurence. List pa tudi pripominja, da je Angleška tako pripravljena, da more z uspehom nastopiti proti ev. nemški konkurenci. Črna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih kon-kurzih ln prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16 do 31. januarja. OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Hermanutz Antun, Virovitica; Low Samuel, Zagreb; Polgar Ljubica, Zagreb. Primorska banovina: Popovič Zivojin, Split. Drinska banovina: Savčič Masa Vladimira, Koce-ljevo. Moravska banovina: Miloševič Dj. Dušan, Niš. Beograd, Zemun, Pančevo: Rackovič Lazar, Beograd, Šuma-tovačka ul. 143. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Kohn Aleksandar, Zagreb; Ringler Ruža, Osijek; Runjaič Kasta, Sunja; Spitzer Viktorija »Elegancija«, Zagreb; Springmann Julij, Osijek I.; špigelski Dragotin, Rečina-Kar-lovac * Vanja Franjo, N. Rača. MfiMIIBff BMIUMI—IliliUlMIUllIflM Vrbaska banovina: Jakčin S. Mirko, Brčko. Primorska banovina: Jelaska Marija, pok. Ante. Drinska banovina: »Dandi« Moric A. Danon, Sarajevo. Donavska banovina: Halavuka Vladimir, Vel. Bastaji; Milanovič Mladen, Gornji Mila-novac- KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Krausz Josip, Osijek. Lampel Jakob, Zagreb. Primorska banovina: Rozet Viktor Otto, Split. Drinska banovina: Jančiklč Veljko, Brčko, Papič Djordje, Brčko, Pašič Milije, Bajina Bašta. Vardarska banovina: Pavlovič Spasoje, Obilič. Beograd, Zemun, Pančevo: Pantelič Lazar, Beograd. KONČANE PRISILNE PORAVNAVE: v Savska banovina: Ehrenfreund Rudolf i sin, Osijek, Jankovič Krsto, Podr. Slatina, Krmpotič Milan M„ Senj, Kurtagič Satko, Zagreb, Magaš Anka, Senj, v Slavnič N., Zagreb, Sorg Ervin in Otto, Zagreb, Tekstilna ind. Milana Prpiča d. d., Zabok. ■ ... - . V zadnjem hipu smo morali prvo in drugo stran popolnoma preurediti. Prosimo cenj. bralce, da to upoštevajo. Drinska banovina: Schrottmann Maks,- Sid, ODBITI KONKURZI: Donavska banovina: Pavlovič M. Gavrilb, Azanja. Beograd, Zemun, Pančevo: , Stefanovič Djordje, pek,;Beograd. USTAVLJENA PRISILNA PORAV-j NAVA: A Beograd, Zemun, Pančevo: Nikolič N. Nikola, Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Budisavljevič Zorka, Brinje, Fumič Tomislav, Zagreb, Kovač Ivan, Osijek, »Posteljnina« last. Walter Hermann. ! v Vrbaska banovina: Djurktč Mustafa umrl; Abdurah-mana, Orašje. ’ Donavska banovina: Horvat D j uro, Vršac, • Silingar Nikola, Vršac, Vanjur Jovan, Novi Sad. * Podatke za dravsko banovino* smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista« din 6.000 4.000 3.350 2.300 Zbornične podpore trg. nadaljevalnim šolam Za trgovsko-nadaljevalno šolstvo je bil v zborničnem proračunu predviden kredit 50.000 din, ki se je v smislu sklepa trgovinskega odseka porazdelil na posamezne Šole in organizacije, ki vzdržujejo šole oziroma finansirajo tečaje, na la način: Združenje trgovcev v Ljubljani . ........ (Združenje trgovcev za mesto v Mariboru , . . . Združenje trgovcev v Celju Tr govsko-na da 1 j e va 1 n a šola v Ptuju................... Odbor za splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju .... Združenje trgovcev v Murski Soboti................. Združenje trgovcev v Kamniku ........ Združenje trgovcev v Laškem ....................... Trgovska gremijalna nadaljevalna šola v Trbovljah Združenje trgovcev v Kra-nju •••«•••• Združenje trgovcev v Konjicah ....... Trgovska strokovna nadaljevalna šola v Brežicah Strokovna nadaljevalna šola za trgovski razred v Novem mestu.................. Združenje trgovcev v Slovenjem Gradcu za prireditev trgovskega tečaja . Združenje trgovcev v Slovenjem Gradcu za strokovno nadaljevalno šolo Združenje trgovcev Maribor levi in desni breg . Trgovsko nadaljevalna šola v Šoštanju................ Trgovsko nadaljevalna šola v Krškem.................. Trgovsko strokovno nadaljevalna šola v Sevnici . Združenje trgovcev za sodni okraj Ptujska gora v Ptuju za trgovski tečaj . Združenje trgovcev v Gornji Radgoni za prireditev trgovskega tečaja in ekskurzij ..................... Za strokovno nadaljevalno šolo v Gornji Radgoni . Strokovna nadaljevalna šola v Vranskem, prispevek za trgovske vajence .. . Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Hrastniku . Strokovna nadaljevalna šola v Litiji za trgovske va-jcnce •• • • • • « • Strokovna nadaljevalna šola na Jesenicah za trgovske vajence............... . Strokovna nadaljevalna šola v Žalcu za trgovske va-jence • • • « •. • • • Združenje trgovcev v Črnomlju za strokovno nadaljevalno šolo .... Združenje trgovcev v Slovenski Bistrici za občasni strokovni tečaj .... Strokovna nadaljevalna šola v Ljutomeru . . . Strokovna nadaljevalna šola v Kočevju................ Združenje trgovcev v Or-možu •••••••• 4.010 3.000 ■1.440 1.440 1.440 4.320 800 1.200 1.200 2.000 1.200 1.580 960 480 720 720 2.000 800 640 400 400 400 400 600 400 400 400 1.000 Šivalni stroji s tovarniško garancijo Trgovci popust! SPLOŠNil TRGOVSKO d. z o. z. LJUBLJANA Tyr£eva cesta 33 Lesne cene na liublianski borzi ilue 17. februarja 1939.: Smreka, jelka: Hlodi I., H., monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij Skorete, konično, od 16 cm dalje .... Skorete, paralelne, od 16 cm dalje . . . .' Skorete, podinerne, od 10—15 cm .... Deske-plohi. bon, od 16 cm dalje .... Deske-plohi. par, od 16cm-dalje. . . . Brusni les za celulozo Kratice za 100 kg . . Bukev: Hlodi od 80 cm naprej, I, II.................. Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . . De6ke-plohi. naravni, neobrobljeui, monte Deske-plohi. naravni, ostrorobi, I, II. . . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi. parjeni, ostrorobi, I, II. . . Hrast: Hlodi I, II.. premera od 30 cm dalje . . Bordonali................ deske plohi, boules . Deske-plohi. neobrob-Ijenii I. in II. . . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I./II, širine 5, 6 in 7 cm . . . . . Frizi I./II., širine od 8 do 12 cm . . . Oreh: Plohi, neparjeni, neobrobljeni I, II. . . Plohi, parjeni, neobrobljeui, I, II. . . Brest: Plohi, neobrobljeni I., II..................... Javor: Plohi, neobrobljeni I., II..................... Jesen: Plohl, neobrobljeni I, Lipa: Plohi, neobrobljeni I., II..................... Parketi hrastovi, za m2 . < • bukovi, za m3 . . . Železu. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za 1 komad . Drva bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg , Oglje bukovo, za 100 kg . . »canolla«, za 100 kg . din 1 SO-lOV— 160*— 180 — 170— 300*— 410 — 455 — 495— 385 — 415-— 330*— 360 — 370*— 125— 38 — nova, pšenična Og, od do bačka postaja, ekskL prom. davek, plačljivo proti duplikatu 250'— 260’— nova, pšenična 2, backa postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti .duplikatu 230-— 240— nova, pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 210 — 220— 180'— I nova, pšenična 6, bačka 200'— | postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 190-— 200 — Otrobi: pšenični, debeli v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 110‘— 112*50 pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto 400*— I za neto, ekskl. prom. 135-—'I davek, franko vagon 42*— | bačka postaja . . . 100*— 102*50 din 170*- 1051— 190’— 90*— 120*— 200*— 230*-250*— 290 — 420*- 500*-320*— 370*-| 530-— 630-- Ostalo blago; Fišol: din din [ zdrav, na roko bran, franko slov. nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu: ribničan .... 240"— 270"— prepoličar , . . 27fr— 350— Krompir: zdrav, prebran, ne manjši od kokošjega jajca, franko slov. nakladalna postaja, plačljivo proti dupl.: ©nohta (kranjski) • rožnik (pozni) . . rožnik (rani, št.) kreeoiik ...» Seno: zdravo, suho, prešano v bale, franko slov. naklad, postaja, plač. proti duplikatu: sladko . , « a polsladko . . « , kislo , , . , i Slama:: zdrava, suha, pšenična, prešana v bale, franko vagon slov. naklad, postaja, plačljivo proti duplikatu Premog trboveljski, franko rudnik, ekskluzivno prometni davek itd.; kosov ec .... kockovec , ■ ■ . Orehovec . , • ■ grahovec . . . ■ zdrob « ■ • • • prah ..... 75— 80-— 85— 90— 105— 110— 80*— av- din diu 75— 85'— 65— 75— 55— 65'— B5'~* 00— 260 — 245— 205— 150— 115— 75— 285— 260’— 220*— 165-— 125— 80— 200*— 750— 810— 300*- 850— 910— Delokrog sekcii obveznih Opozorilo trgovinskega ministra 750— 810--840— 940- 1000*— 1100*— 470— 540— 500*— 600*- Žitno tržišče: dne 17. februarja 1939.1 158-50 162- Koruza: času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, plačljivo proti dupl. umetno sušena, franko naklad postaja, plačljivo proti duplikatu Pšenica: nova, južnobanateka, 77/78 kg, 2% primesi, zdrava, euha, re-šetana, plač. proti dupl., franko naklad, postaja .... nova. gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, euha, rešetana, plačljivo proti dunlikatu, franko naklad, jrost. Ječmen: novi, bački in sremski, 64/65 kg, 2%, euh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko naklad, poet. Oves: novi, bački, sremski in slavonski, zdrav, euh, rešetan, plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja Rž: noya, bačka, 72 kg, 2%, zdrava, euha, rešetana. plač. proti duplikatu, franko vagon naklad, postaja Ajda: nova (štajerska), zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko vagon slov. nakladalna postaja.................. Mlevski izdelki: Moka: din nova, pšenična Og, banatska post., ekskl. prom. davek, plač Ministrstvo mi trgovino in indu-700— 770— I strij0 je izdalo okrožnico o delo-800*— 900*— I *iro8u sekcij pri obveznih združenjih, v kateri v glavnem pravi: Ker je ministrstvo opazilo, da se v praksi neenako uporabljajo predpisi, ki se nanašajo na organizacijo in delokrog odborov ali 800*— 900*—| sekcij obveznih združenj, predpisuje ministrstvo na podlagi § 480. obrtnega zakona naslednja navodila: Odbori ali sekcije, o katerih se govori v § 360. obrtnega zakona, niso istovrstne organizacije nižje topnje kakor obvezna združenja, temveč samo pomožni organi upra-800’— 900’— | v© obveznih združenj. Zato sploh ne morejo imeti lastnih upravnih 550— | organov, letne skupščine, lastnega upravnega ali nadzornega odbora, kakor se je hotelo to ponekod izvesti. Odbor ali sekcijo posamezne obrtne stroke tvori manjše število članov dotične stroke, ne pa vsi člani te stroke. Člane odbora ali sekcije volijo vsi člani obveznega združenja, ki pripadajo tej stroki, popolnoma vseeno pa je, če se volijo na redni letni skupščini združenja ali pa na ad hoc sklicani skupščini članov dotične stroke. Ker o tem ni nobenih predpisov v samem zakonu, se morejo o tem vstaviti potrebni predpisi v pravilih združenj. Ker so sekcije pomožni organi uprave združenj, ne pa samostojni organi, morejo razvijati svojo delavnost izključno samo v okviru združenja oz. po upravi združe- 450— 58*- 35*— 38*— 23*— 12*— 9*— 42— 52*— 68*- 45- 47*- 28*- 14*- 11’- 52-- 57-- 8 in din 9750 100-- 112— 114— din din .Francom in Italijo sklenjena vojaška pogodba. Francoski listi pišejo, da Italija tako dolgo ne bo objavila svojih zahtev proti Franciji, dokler ne bo gen. Franco popolnoma zmagal, ker bo mogla šele takrat z vso gotovostjo presoditi, 90-— | če bo gen. Franco popolnoma na njeni strani ali ne. Angleška vlada je ▼ sredo sklepala o priznanju vlade gen. Franca, a o tem še ni bil sprejet noben sklep. Listi poročajo, da se je vlada načelno že odločila za priznanje vlade gen. Franca de faeto. Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da postopa londonska vlada v tem vprašanju popolnoma sporazumno s francosko vlado. Novo vpoklicani italijanski rezervisti posebnih čet so bili prepeljani v Libijo, da je število italijanske vojske v Libiji naraslo od 35 na 100 tisoč mož. Italijanska vlada utemeljuje ta ukrep s tem, ker je tudi Francija povečala svoje garnizije, v Tunisu. Kakor hitro bo Francija umaknila novo poslane čete Iz Tunisa, bo zmanjšala tudi Italija svoje čete v Libiji na normalno višino. Finančni minister Simon je v angleški zbornici izjavil, da bo londonska vlada na podlagi svojih pooblastil za organizacijo angleške obrambne moči razpisala posojilo v višini 800 milijonov funtov. Na podlagi tega posojila bo Anglija zgradila še dva drednota, da bo v gradnji 9 ladij-velikank. Anglija pa bo zgradila tudi celo vrsto novih manjših in pomožnih ladij. V angleški spodnji zbornici je bil sprejet zakonski načrt o posojilu češko-Slovaški v tretjem branju, n ja, nikakor pa ne smejo nafto-1 Za posojilo je glasovala tudi de- nati n« znnni in mimo unrave Pivska stranka. Njen poslanec Hen-pati na zunaj m mimo uprave i derson je poudariii da glasuje nje- zoruzenja. gova stranka za posojilo, ker sma- Iz te njih lastnosti pomožnega tra za potrebno, da se pomaga ma-organa uprave izhaja tudi, da ni lemu, a plemenitemu narodu, ki se 7 „ mora boriti z velikimi nesrečami. nobene o\ne, da se ne bi P'ed- I Glasuje pa tudi zato, ker lahko sednik združenja ali njegov na-1 pridejo v podoben položaj tudi dru-mestnik udeleževal sestankov sek- gi mali narodi. Mir v srednji Ev-eiio. Njegovo prisostvovanje more ropi. bo zavladal le, če se bo Vel. ,... ■ . . , j- I Britaniia živo zanimala za usodo biti samo v korist zaradi koordi-1 “alih narK nacije delavnosti posameznih sek- čeprav je bila vest o odstopu cij z združenjem. Čeprav ni sam I Imredyjeve vlade uradno dcnianti-član sekcije, pa more na teh se- rana, se je na vse zadnje vendarle . . * j. 1 ... . izkazala kot resnična. Ministrski Stankih tudi govx>nti, nima pa Irt1- I predsednik Imredy je demisioniral sovalne pravice, kadar se mora I jn državni upravitelj Horthy je izglasovati kak sklep sekcije. To njegovo demisijo sprejel. Ministr-pa niti ni potrebno, ker ima upra- ski predsednik je moral odstopiti, va združenja kot višji organ pra-1scč nastala v vladi zaradi agrar-, J v. v . ne reforme ter zidovskega vpraša- vico ,01tel' sejmih, priznati zaščita po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezd s §§ 90., 107. in 113. tega zakona in §§ 95. do 99. gorenjega pravilnika s pred nostno pravico od dne razstavitve 125— 130 — 1 Politične vesti din Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem ce-ifiTO pvoM' duplikatu 250— 260—| njenim naročnikom. Sev. Amerike prijateljske gospodarske, kulturne in politične zveze, ker bi sicer vse čsl. organizacije v Ameriki nastopile proti sedanjemu režimu na Češkoslovaškem. Angleška delegacija namerava na palestinski konferenci predlagati naslednji načrt za ureditev pale-Bolgarska bo dobila, kakor za-1 stinskega vprašanja: Palestina se trjujejo nekateri listi, prosto pri- I razdeli v arabsko in židovsko ob-stanišče v Dedeagačn ter direkten I močje. Na židovskem ozemlju je in carine prost prevoz blaga do I naseljevanje zidov dovoljeno, ne tega pristanišča. O tem bo sklepa- I pa na arabskem. Prodajanje arab-la na prihodnjem zasedanju Bal-1 skih zemljišč Zidom je prepove-kanska zveza I dano. Naseljevanje Zidov se omeji. Zasedanje Balkanske zveze se I Misel na neodvisno arabsko državo začne pod predsedstvom romun-1 se opusti. Ustanovi se palestinski skega zun. ministra Gafenca dne parlament, v katerem bodo imeli 20. februarja v Bukarešti. Na dnev- Arabci večino. nem redu so naslednja vprašanja: _ Filipinski kmetijski minister je podaljšanje balkanskega pakta, od- izjavil, da bo filipinska vlada v nošaji balkanskih držav z Madžar-1 najkrajšem času razveljavila vse sko ter Bolgarsko, proučitev med- j ugodnosti, ki so bile dane tujcem narodnega položaja, razprava o raz- brez izrečnega odobren ja vlade. Ta nih gospodarskih vprašanjih, vpra- ukrep je naperjen v prvi vrsti šanje razorožitve, špansko vpraša- proti Japoncem ter bo z njim nje izvolitev novega sodnika pri prizadetih okoli 10.000 Japoncev, mednarodnem sodišču v Haagu. Sploh se kaže na Filipinih v zad-KJjub demantijem bo vendar njem času, zlasti po japonski za-francoski zunanji minister Bonnct sedbi otoka Hajnana, močno proti-obiskal Berlin, da se sestane z I japonsko gibanje, nemškim zim. ministrom v. Rib- Nemčija more po angleških po-bentropom. Do sestanka med obe -1 datkih napraviti vsak mesec 1200 ma zun. ministroma bo prišlo na vojnih letal. Danes ima Nemčija podlagi francosko-nemške deklara- skoraj 10.000 letal, Anglija 7100, cije. ki določa, da stopita obe vladi I Rusija 7000, Italija 4000, U. S. A. v direkten stik, kakor hitro bi zu- 3500, Japonska 3100 in Francija nanje politični dogodki mogli ogro- 2700 letal. žiti mir. Razvoj španskih dogodkov Washmgtonska vlada je Izdala bi mogel po nemškem mnenju vnovič dovoljenje za dobavo 115 ogroziti mir. I Bombnikov Franciji ter povišala Francija je sklenila, da ne more število letal, ki jih bodo dobavile priznati vlado gen. Franca, dokler ameriške tovarne Angliji, na 700. se ne izkaže, da ni med generalom I 200 teh letal je že prišlo v Anglija Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani Iz trgovskih krogov smo prejeli pritožbe, da na nekaterih poštah v Ljubljani že prav po zidarsko spoštujejo uradne ure. Tako se je dogodilo, da je bila ura pol šestih zvečer in uradnica je zaprla oken-ce, pa čeprav je bilo še več strank z denarjem pred okencem. Misli-mo, da je takšna natančnost pri upoštevanju uradnih ur vendarle več ko pretirana in neutemeljena. Tako delajo zidarji, za katere pa je to opravičljivo, od poštnih uradnic pa pričakujemo, da vsem strankam, ki so ob zaključku uradnih ur v uradu, še postrežejo. Upamo, da je tudi cenjeno poštno ravnateljstvo našega mnenja in da bo o tem poučilo upravitelje in upraviteljice pošt. Kolkujte odjemne knjižice Združenje trgovcev za srez Kamnik opozarja svoje članstvo na predpise o lcolkovanju odjemal-nih knjižic. Nabavne knjižice morajo biti kolkovane, in sicer za vsako leto po din 10’—. Pred izdajo knjižice se mora v knjižico nalepiti kolek za diu 10'—. Cez kolek se mora napisati datum izdaje knjižice oz. nalepi Ive kolka. °. Preteku enega leta so mora. na knjižico ponovno nalepiti kolek za din 10'—. Najnižja kazen za ne-taksirane knjižice znaša din 300 od vsake netaksirane knjižice. — Združenje trgovcev je bilo od finančnega oddelka opozorjeno, da se bo strogo pazilo na to, če so vse knjižice kolkovane. Izvoznikom zdravilnih rastlin! francoska firma Gaston Lau-rent »Comptoir des Plantes Medi-einaless, rue de Moscou 31 Pariz ( -er) išče stalno poslovno zvezo 'L .večjimi jugoslovanskimi ■ firma-nu, ki bi mogle izvoziti večje količine zdravilnih rastlin za'industrijske s vrhe. Ponudniki naj v svojih ponudbah natančno navedejo, katere vr-stu rastlin bi izvažali, v kakšnih količinah in po kakšnih cenah. Istočasno naj dostavijo tudi vzorce, in sicer v količini 500 g do 1 kg vsake vrste, ker iina navedena firma stalno razstavo vzorcev, poleg tega pa dostavlja vzorce vsem večjim francoskim lekarnam v količinah po 10 do 20 g. Firma polaga posebno važnost na to, da P nase firme hitro odgovarjajo na njena vprašanja glede cene, paki-ranJ» in transporta. Medmurje se elektrificira ieKM5m?T SV«J Cas pisali, kot r>Pi ■ ra.ni'n:ca mariborska ° ,ntVni na dražbi P emogovnik Peklenico v Mod-nuirJU. Sedaj je bilo podjetje novemu lastniku definitivno dode-‘jeno. Hranilnica je že izdelala A. Šarabon LJUBLJANA JJ^jMtolonijalne^ Jj^hflovina^lpecej^ Velepražarna za kavo M nlza diSave batina zaloga rudninskih voda *iARAD«»Vnl natl,ov: ŠARABON LJUBLJANA i elefon St. načrte za povečanje obrata in bo deloma izmenjala zastarele naprave. K temu »|»ada tudi elektrarna, ki naj dobavlja rudniku potrebno energijo za obrat. Hkrati bo premogovnik oldajal tok tudi sosednjemu Murskemu središču in nekaterim vasem v okolici. Na ta način se bo elektrificiral velik del Medmurja. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. februarja objavlja: Uredim o spremembah in dopol-nitva uredbe o ustroju in področju predstavništva mestne jmlicije — Spremembo uredbe o sprejemu v službo in razporedbi zvanj uslužbencev finančne kontrole — Pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva — Pravilnik o terenskem delu tehničnih uradnikov in uslužbencev oddelka za kataster in drž. posestva pri finančnem ministrstvu in njemu podrejenih napravah kakor tudi odsekov za kataster in drž. posestva pri fin. direkcijah in njim podrejenih katastrskih upravah — Telefonski promet z Italijo — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območ- ju dravske banovine — Razne objave iz »Službenih novinc Kamnolomi na Pohorju stoje Ze par mesecev stoje kamnolomi granita na Pohorju, ker se lastniki ne morejo sporazumeti z delavci, pravijo pa tudi, da je kriza v odjemu. Sedaj je tudi podjetje Kasjan odpustilo delavstvo, 40 po številu. Stvar z odjemom nemara ne bo preveč točna, ker tlakuje več mr ' precej cest z granitnimi kockami, ki so vse s Pohorja. Boi za svetovna tržišča Talni nasprotniki v novi Angliia in Nemtiia sta razvili svole načrte Sedanja mednarodna napetost izvira nedvomno iz nekega večjega nasprotja med vodilnimi tokovi modernega gospodarstva in nanjo vpliva že novi, izrazito industrijski značaj civilizacije. Industrija je dobila končno premoč nad kmetijstvom in v to fazo razvoja pritegnila vse dežele in narode. Nemčija je po tej poti prodrla čez versajske ovire v treh smereh in prisilila nasprotnike v Evropi k monakovski pogodbi. Ali pa ji uspeva tudi prodiranje v Južni Ameriki in dalje proti jugovzhodu, o tem so dosedanji znaki še neenotni. Zlasti je docela spremenjeno bojno razmerje velesil po odločni potezi Zedinjenih držav Sev. Amerike, ki so jo nakazale skupaj z Anglijo v lani sklenjeni novi trgovinski pogodbi. Pomen tega “porazuma jr izredno velik. Motnja v sestavu mednarodne trgovine po Nemčiji je vsestransko izreden pojav. Njen tip dtunpinga je docela nov in je presenetil nasprotnike. Predvsem je Nemčija namerno ustvarila dve plačilni marki: nizko domačo in višjo zunanjo za plačevanje uvoza. Kompenzacijska marka se je obnesla najbolj v prometu z Latinsko Ameriko, ki s to marko plačuje nemško blago. Te marke se višajo in nižajo, kakor pač želi imeti njihov tečaj Nemčija, in s tem je že osvojila del angleškega in se vero-ameriškega trga v Južni Ameriki. Druga metoda jo priznavanje visokih cen kmetskim državam (na Balkanu Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji, Bolgarski, Grčiji in Turčiji). Odkloniti takega kupca bi ne bilo solidno; seveda pa kupu ejc te dežele zato nemške izdelke, ne pa angleških in drugih. Razen tega je Nemčija še sama naprej predajala tako nakupljeno blago in celo po višji ceni. Dobila je torej devize za blago, Id ga sama ni plačala z gotovino Značilna za to sta bila n. pr. nakup kave v Kolumbiji (za blokirane marke) in. prodaja v Kodauju za gotovino. Še poseben uspeh je bil dosežen z uporabo metode, da se podpre duiuping celo s kreditiranjem izvoza. Tako n. pr. nemški indu-sliialci prodajajo nam na kredit, ker posreduje kompenzacijski urad, da vendar dobe takojšnje plačilo, a mi no kreditiramo in vendar dobe naši izvozniki svoj denar šele čez nekaj mesecev. — Dobrodošlo je pri tem Nemčiji tudi oboroževanje. Mnogim državam lahko prodaja staro orožje in strelivo, kar tudi kreditira, sama pa se z dobičkom še moderneje oboroži in še povečuje svoj politični vpliv. Orožje so kupile v velikih množinah n. pr. Cile, Peru, Madžarska, Grčija, Turčija. Grčija je celo del tega orožja prodala dalje republikanski Španiji. Tako je Nemčija zajela že polovico podonavskega in balkanskega trga in ima tu trdno pozicijo, dobiva večino prehrano in surovin (ves uvoz znaša ca. štiri milijarde RM). Gotovo pa bi mogla od tu kriti še več svojega uvoza, če bi pomagala kmetijskim deželam še dvigniti proizvodnjo žita, mesa, sadja, to- baka, rudo in kovin, petroleja idr. Zato tudi podpira industrializacijo v tern območju. Industrijska proizvodnja je napredovala n. pr. v Romuniji od 1. 1929. do 1937. za 31’7 odstotka, v Madžarski za 37'3, Grčiji za 57'2 odstotka. Rudna bogastva Balkana omogočajo še silen razmah. Znaki za angleški odpor Kakor sodi »Ekonomisk-ov gospodarski strateg, je vprav uspeh Nemčije na jugovzhodu Evrope zbodel angleško konkurenco. Njune pozicije so se tudi v Portugalski spremenile v prid Nemčije, in zastalo je že tudi angleško napredovanje v skandinavskih deželah in v Finski, kjer je bil narasel angleški delež od 13 že na 22 odstotkov, medtem ko je nemški padel od 38 na 20 odstotkov. Najbolj pa je Nemčija uspela v srednji in jugovzhodni Evropi, kjer je njen promet znatno narasel, v Turčiji n. pr. od 17T) na 437 odstotka vsega uvoza. Zanimivo pa je, da kljub temu še vedno Anglija več kupuje nekaterih predmetov ko Nemčija, tako v Jugoslaviji, Romuniji, Madžarski in da znova napreduje tudi v Turčiji. Anglija tudi pospešuje promet s svojimi dominioni. Tu ji Nemčija ni tako škodljiva ko v Irski in v Indiji ter Egiptu, v Nigeriji in na Zlati obali. Zelo različno pa je razdeljena premoč teh dveh sil v državah Južne Amerike. Nemčija je zelo napredovala v Braziliji, Cilu in Peruju; Anglija se drži na vodilnem mestu v Argentini in Urugvaju, pomaga ji v zadnjem času Unija v Braziliji, a oster boj se je začel za vpliv v Venecueli in Kolumbiji. Važno je, da se je medtem nemški delež v zunanji trgovini Zedinjenih držav zmanjšal za polovico, angleški pa se bo po ]K>godbi nasprotno še znatno povečal. Na treh točkah je torej Anglija pretrpela že velike izgube, kar sta čutilo zlasti njena tekstilna in strojna industrija, toda vse naštele dežele so samo majhen odsek angleškega trgovinskega območja. In gotovo ne bi Anglija pričela protiofenzivo, če ne bi bila opazila, da ji raste iz nemške konkurence velika nevarnost za bodočnost. Sistematično nemško obdelovanje podonavskih in balkanskih tržišč močno izdaja težnjo, da ibi Nemčija organizirala vse le trge skladno s svojim gospodarstvom na daljše razdobje. Izredno pa bi se z uspehom tega načrta povečal vojni potencial Nemčije in odprta bi ji bila pot v Malo in Srednjo Azijo (Iran). Tu pa je Nemčija zadela na angleški odpor in na željo malih narodov po neodvisnosti in od tu bi jo Anglija zato rada videla usmerjeno bolj na Ukrajino. Angleški kritiki očitajo svoji vladi, da je premalo odločna nasproti nemškemu gospodarskemu prodiranju in da še ni uporabila niti dobrih skušenj iz svojega prometa z zahodnimi tržišči. Predvsem opozarjajo, da se bo Nemčija še bolj industrijsko in trgovinsko okrepila potem, ko dokonča svojo oborožitev. Angleški podjetniki pa bi se morali zavedati, da so njihovi izdelki že zdaj predragi, kar da se vidi iz tega, da se je jk>-vprečna cena izvoza dvignila nasproti uvoznim cenam v zadnjih desetih letih za 24 odstotkov. Ku-povalci si utegnejo torej misliti, da je angleška posredovalna vloga predraga. Da reši to vprašanje, bi morala Anglija premagati umetno intervencijo v svojih cenah premoga in jekla ter tako znižati cene izdelkov. Znižanje cen pa najbrže še ne l>i zadoščalo za rešitev angleške trgovine. Poseči bi morala po odločnejših sredstvih, kar ji pa onemogoča še vladajoči liberalizem. Tako n. pr. ni misliti, da bi Anglija podpirala močne industrije, samo da poveča njih zunanji pomen, pustila pa propadati kako slabotnejšo industrijo, kot dela Nemčija. Drugi pripomoček bi bile ofenzivne trgovinske pogodbe, da bi zavezniško države s carino zaustavile pot nemški produkciji. Težko pa je uvesti take metode zoper dumping ali zoper nakupe celih žetev. Tako obrambo je jroskušala Anglija prvič' z romunskim žitom; mogla bi ponuditi tudi boljše cene ko Nemčija, toda to cene bi bile nad cenami svetovnih tržišč. Posledica vsega tega je, da se svetovna tržišča spreminjajo v bojišča, na katerih se uporabljajo že taka sredstva, ki zelo spominjajo na protiplinske maske in protiletalsko obrambo. Ameriško-angleška trgovinska pogodba je v teh razmerah postala pravi .branik proti dumpingu in avtoritarni kontroli gospodarstva. Sklenjena je bila po nemškem predoru na Bospor in v Perzijo (Iran), ko so je pokazalo, da je nemški izvoz v države s svobodno valuto še bolj nevaren ko nemška oborožitev. Takrat so se tri leta trajajoča pogajanja za to pogodbo zelo hitro zaključila in popustila jo ameriška industrija, prav tako pa tudi Kanada, ki je bila dotlej na do- brem zaradi otavske pogodbe. Že iz tega se vidi, da ima nova ame» riško-angleška trgovinska pogodba izrazito ;K>litičen pomen. Nato se jo pogodba spopolnila še z dodatkom za Kanado in tako obsega tretjino svetovne trgovine, h kateri smemo prišteti še dve petini svetovnega pomena, na kolikor se ceni promet med Anglijo in njenimi dominioni. Amcriško-angleški svet se je s tu pogodbe trdno povezal. Že doslej pa je dajal britanski imperij 36% vsega uvoza USA in prevzemal 41 % vsega pjenega izvoza. (Dominioni »o proti USA aktivni.) Na prvem mestu pa je Kanada, ki je dobivala 1. 1929. 70% uvoza iz USA in jim dovajala 40% svojega izvoza. Po otavskem sporazumu je napredovala na ta račun Anglija in je njen uvoz po vrednosti narasel v Kanadi od 43,G na 71,1 milijona funtov. Dominioni so se branili ameriške in nemške premoči s protekcionizmom, pa tudi Anglija jo uvedla višje carine in so te obsegale že 58-5% vsega njenega uvoza. Njen uvoz iz čezmorskih lastnih dežel jo napredoval do leta 1937. od 29’4 na 39’4% in izvoz vanje od 44’4 na 48’4%. Zato je njen uvoz iz USA v 8 letih padel od IG na 11%. Angleški protekcionizem je nato rodil ameriškega, katerega je omilil šele predsednik Roosevelt z mnogimi novimi trgovinskimi pogodbami. Ukoristiti ni mogla tega liberalnejšega sistema samo Nemčija, kateri niso priznale "ed. države klavzule največje ugodnosti zato, ker uporablja Nemčija posebne metode gospodarske ekspanzije. Končni uspeh Rooseveltove politike je nova pogodba z Anglijo. Z njo je Anglija priznala olajšave za dve tretjini svojega uvoza iz USA. Sev.-ameriški delež angleškega uvoza se je dvignil že leta 1936. na 93,2 milijona funtov in »e znižanje carinskih postavk nanaša torej na vrednost 60 milijonov, o čemer smo že jeseni poročali. Kolonije so znižale carine za kvoto 4,4 milijona (od 11,1) funtov. Zedinjene države so priznale zato nižje tarife na blago v vrednosti 27 od 40 milijonov funtov svojega uvoza jz teh dežel. Posebna klavzula določa, da se pogodba lahko odpove, če bi škodovala valutnemu ravnotežju podpisnic. Novi pogodbi se pripisuje tem večji pomen, ker utegne prinesti novo ravnotežje ined kmetijstvom in industrijo v svetovnem gospodarstvu. 7, angleške strani pa e® poudarja, da je pogodba udarec proti nemški ekspanziji in da je ta udarec že jasno s]x>znala tudi Nemčija, ko je poslala to zimo dr. Schachtn v London z načrti za najem velikega posojila, za katero bi jamčila židovska posest v Nemčiji. Ker ta načrt ni uspel, je moral clr. Schacht odstopiti kot guverner Nemške banke. Zunanja trgovina Dočim smo lani izvažali na mesec po 5000 svinj v Avstrijo in okoli 1000 svinj v Nemčijo, smo izvozili v januarju v Avstrijo samo 1600 svinj, v Nemčijo pa se je izvoz popolnoma ustavil. Tudi Češkoslovaška ne sprejema več naših svinj. Zaradi tako velikega nazadovanja izvoza so padle v Srbiji cene za svinje od 9 do 9'50 na 7 do 7'50, v Bački pa na 8 din. V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 15. februarja nakaznice s številko 1219 z dne 8. februarja 1939. — V poljskem kliringu je izplačala nakaznice s št. 124 z dne 25. januarja 1937. in v turškem nakaznice s št. 1749 z dne 6. decembra 1938. V bolgarskem kliringu ni nobenih sprememb. Cena krompirja v Italiji narašča še nadalje. Na milanskem trgu se je dvignila cena krompirja na debelo od 50—70 na 75—96 lir za kvintah Argentina letos ne bo mogla spraviti v denar svojega pšeničnega presežka. Upanje, da bi vsaj znaten del tega presežka prevzeli Nemčija in Italija, se ne bo izpolnilo. Od evropskih držav bi mogla imeti naknadno uvozno potrebo pšenice edino Belgija. To pa za Argentino ne more zadostovati. V Indijo dobavlja pšenico Avstralija, ki zalaga s pšenico tudi Kitajsko. Draginja na Japonskem narašča ter se je dvignil indeks cen na debelo od 153'0 v 1. 1930. (baza cene 1. 1900. = 100) na 251'3 v 1. 1938. Indeks cen na drobno pa se je v letu 1938. dvignil cd 1235 na 139'8. V Kreugerjevem konkur/u je položil upravnik konkurzne mase sedaj po sedmih letih svoj končni obračun. Upniki so dobili za svoje terjatve v višini 1.677 milijonov švedskih kron celih 7'92 milijona kron ali nekaj več ko pol odstotka. Prvotno prijavljene terjatve pa so znašale 3'4 milijarde kron, da je položaj za upnike še bolj neugoden. Nemški kolonisti v Dobrudži se pripravljajo, da se izselijo in na-| selijo v sudetskih krajih. Denarstvo Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo 400 valjastih ležajev in 200 osovin za jamske vozičke, bukovih pragov, trakov iz pločevine in kompletnih klozetov. Uprava zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo raznih aparatov in steklenih cevi (epruvet), do 25. febr. ponudbe za 4000 kg natriumhidrooksida (kavstične sode) ; dne 3. marca bo pri istem zavodu licitacija za dobavo raznih sesalk, ventilatorjev in kompresorjev; dne 6. marca za dobavo kompletne priprave za kuhanje nltro-celuloze. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo raznih ščetk, krp in bombaževine za čiščenje, Nove smeri v češkoslovaški gospodarski politiki Zasebnim podietiem ie treba dati prednost pred držav Na prvi seji Češkoslovaškega Poslovno poročilo Poštne hranilnice za 1. 1938. Prejeli smo poslovno poročilo Poštne hranilnice, ki je sestavljeno eamo v srbohrvaščini. Mislimo, da bi se tudi za Poštno hranilnico izplačalo, če bi to poročilo izdala tudi v slovenščini, saj je v Sloveniji na tisoče lastnikov čekovnih računov in ljubljanska podružnica Poštne hranilnice ena najbolj aktivnih. Kljub vsem številnim uradom v Beogradu ima vendar beograjska centrala le nekaj nad 1400 več čekovnih računov ko Ljubljana, kakor beremo v poslovnem poročilu PH. Drugo, kar moramo grajati v poslovnem poročilu PH. je to, da je sestavljeno popolnoma centra-lisMčno. Iz poročila izvemo vse mogoče podatke, nikakor pa se ne more zvedeti, koliko prometa in vlog so imele posamezne podružnice PH. Prav tako ne izvemo nič državnega gospodarskega sveta, o izviru hranilnih vlog P. H., pa kakršnega bi tudi mi zelo nujno čeprav bi ti podatki bili zelo po- potrebovali, je podal ministrski učni tudi za presojo gospodarske- predsednik Beran v velikem go-ga položaja posameznih pokrajin, voru smernice gospodarske poli-Enako hi se javnost zelo zanimala tike svoje vlade. Bilo bi zelo ko-tudi za naložbe P. H. v posamez- ristno za nas, če bi vsaj del tega nih pokrajinah. Tudi ne bi bilo gospodarskega programa usmerjal napačno, če bi poročilo ne navaja- tudi našo gospodarsko politiko, ki lo le, koliko denarja so poslali je danes brez vsakega pravega si-izseljenci, temveč tudi v katere stema in se zato tudi vedno znova pokrajine so šle te pošiljke de-1 spreminja, da nihče ni varen pred narja. Mislimo tudi, da bi mogla neljubimi presenečenji. Zato sma-P. H. še znatno bolj utrditi svoje I tramo za potrebno, da opozorimo stike z našimi izseljenci, seveda pa I na ta program in zato navajamo bi morala biti malo manj centra- nekatere misli, ki jih je izrekel listična, saj je znano, da izseljenci ministrski predsednik Beran. za centralizem niso posebno na-1 Naš najvišji cilj mora biti izgra-vdušeni. ditev nove in srečne Ceškoslova- Vse, kar izvemo o delu posa- gke, je dejal min. predsednik Be-meznih podružnic P. H. je to, da ran. Ne gre za to, da damo le novo vemo, koliko čekovnih računov je I smer svoji notranji in zunanji po-v vsaki podružnici in koliko urad- litiki, temveč tudi svojemu gospo-ništva. In tu moramo reči, da od-1 darstvu moramo dati novo smer. reže Ljubljana zelo slabo, saj ima 1 Nove državne meje so nas sprale 176 uslužbencev, Zagreo 219,1 vile v tako težaven položaj, da ga Beograd pa 472, a je Ljubljana le I moremo obvladati le z največjo prav malo za Zagrebom. discipliniranostjo. Ko je opozoril Zelo bi tudi želeli zvedeti, kak- na nujnost tesnih gospodarskih šno je stališče vodstva P. H. do stikov z Nemčijo, je nadaljeval ponovno poudarjene zahteve, da I Ne smemo pozabiti, da smo nar se ustanovi podružnica P. H. tudi j rod malih in srednjih ljudi. Mali v Mariboru. kmetovalec, delavec, obrtnik in Iz poročila bi omenili še tole: trgovec, to so matične komponente Krediti državnim zavodom in ura-lnage gospodarske stavbe. Zato modom znašajo 1.053 milijonov din, I ra naga gospodarska politika skr-za javna dela iz enomilijardnega I betj v prvj vrsti za te elemente, kredita je dala P. H. 215,9 mili-1 kj so bili vedno temelj naše go-jona kreditov. Znatno je udeležena gpodarske gibčnosti. Zato hočemo, P II. tudi pri podpisovanju delnic ^a ge dvigne življenjska raven družbe za silo* e. Zadružne usta-l^gk teh komponent. Z načrtnim nove je kreditirala P. H. s 169 9,1 delom za povečanje izvoza in pro-denarne zavode pa s 96,4 milijona jzvodnje5 s pospeševanjem naše din. Občinskih posojil je izdala^ za industrije, kmetijstva in obrta na;i 34,4 milijona. Lombardna posojila se to Zgodj. To stremljenje daje so znašala 30 milijonov. smer vsemu delovnemu načrtu Vrednostnih papTrjev je kupila vjacje. lani Poštna hranilnica za 192,1, da Danes ni čas za spore med poje narasla postavka vred. papir- sameznimi stanovi. Čas nasprotno jev na 948 3 milijona din. I zahteva, da vsi v disciplinirani slo- Gotovina P. H. se je znižala I gj pokažemo voljo do življenja. Vsi koncem leta na 560,7 milijona din. j moramo povečevati naš delovni * I učinek. Zato moramo neprestano Češkoslovaška banka v Zagrebu I /boljševati kakovost naših izdel-bo izplačevala za 1. 1938. po ertbit- L in pridelkov. A tudi svoje iz- »<»»« «n»ni»ciie moram, »talno ima 5 milijonov kapitala, nad 26 zboljševati. Vse, kar povzroča milijona rezerv, je imela lani prazne spore in razredno mržnjo, 722.817 din čistega dobička ter bo j mora danes odpravljati. Ne bo- BSftSm m mo razpravljal, o tem -e trgovinske odnošaje z Nemčijo 'branimo, da pa ne pozabimo tudi na potrebo živih trgovinskih oi.ioša-jev z Italijo, Franci;,o, Vel. Britanijo, Češko-Slovaško in balkanskimi državami — in ne nazadnje tudi s Poljsko. Vsak trgovec mora biti naroinik .Trgovskega liita“ W > !5S © Z. o* 41 X Medič-iMifelavc TEKSTILNA INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z. £>jubljana TKALNICA barvarna apretura VOLNENE TKANINE VUNSTRA TKANINE 1Damski modni izdelki •••••••i •••••••• •••••••• •••••••• :::::::: :::::::: •••••••• •oeeceeo ••••••• •••••••• •••••••§ :::::::: •••••••• •••••••• inUtti ::::::: •••••••• :::::::: •••••••§ •••••••i :::::::: :::::::: iooeoeoo Davčni svetovalec če izdaja kmet račune in pobotnice za svoje lastne osnovne proizvode Gosp. I. L., trgovec na V..— Vprašanje: Od kmetov kudujem deželne pridelke za nadaljnjo prodajo. Sedaj še ne vem, ali so tudi kmetje dolžni, da izdajajo kolko-vane račune, oz. če niso dolžni, da izdajajo pobotnice o prejeti prodajni oz. kupni ceni. Odgovor: Po taksnih predpisih ni sedaj nihče dolžan, da izdaja račune, temveč je bilo obvezno izdajanje računov že ukinjeno" s finančnim zakonom za 1936./37. Izdajanje računov je poslalo zopet fakultativno. Ce pa se račun izstavi, se mora vsak izdani račun Po predpisih kolkovati. Dolžnost kolkovanja se pa nanaša samo .na one račune, katere »izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla drug proti drugemu oz. proti dru-Rim osebam«. Potem takem računi kmetov, ki prodajajo svoje osnovne proizvode, tudi če jih izdajo, niso zavezani takse po tar. post. 34. Razpis ministrstva financ z dne 30. I. 19315, št. 8586 pod točko 16, izrečno določa: »Ne podlega taksi na račune iz tar. post. 34. prodaja osnovnih kmetskih proizvodov, ako jih prodaja kmet sam ...«. — Pobotnice, katere kmetje izdajajo o prejeti kupnini, bi bile brez nadaljnjega zavezane taksi po '/2% iz tar. post. 33. Vendar se morejo kmetje tudi plačilu te takse ognili s tem, da izdajo račun, ki je kot tak itak takse oproščen in v računu potrdijo prejem zneska, za katerega je izdan račun. Po pripombi 2. k tar. post. 33. so namreč Pnznanice, s katerimi se potrjuje piejem vsote v listini, ki je sestavljena o določenem pravnem poslu, oproščene takse. Če kmet o kupoprodaji napravi listino, to je račun, in v tej listini potrdi prejem zneska, za katerega je prodal svoje pridelke, potem tudi za tako potrdilo ni plačati nikake takse. Nove knjige Viktor Hugo: Izbor proze Strani 100. Priredila S. Exel. Založila »Mala knjižnica« tiskarne Merkur v Ljubljani. Cena din 15, vezano din 20'—. Prejeli smo deseti zvezek zbirke »Mala knjižnica«, ki je s tem končala svojo prvo serijo. Iz te knjige Pripovednih spisov velikega francoskega pesnika Hugoja, ki jo je priredila prof. S. Exel in jo opremila tudi z uvodom in potrebnimi pripombami, stopa pred nas resnično predstavnik velikega naroda. Izbrana dela so vzeta iz njegovih romanov, od katerih poznajo pri nas doslej samo dva. Ni-K®o pa doslej imeli niti življenjepisa in pregleda vseh leposlovnih del tega pesnika, čeprav je imel ‘Udi pri nas velik vpliv. Se vedno je Hugo močan tudi idejno. Zato le bila ta knjižica nujno potrebna Jj^bo vsakemu izobražencu dobro- lAor obsega sedem krajših spi-I m ^ačilnih odlomkov: Pariz, Mn n Vrnitev, Pot navzdol, cke zaslišujejo miš, Temnica, Ma-1 avroche, ki snovno In miselno Pom eni j° zaokroženo celoto. Pred-■iai° nam Francijo velikih re- volucij in vsestranskega napora za ozdravitev od najhujših porazov. Značilno je bilo pa tudi življenje samega pesnika, ki je deloval tudi kot važen politik, čeprav je najbolj znan kot pesnik in vodja romantične šole. Umetniško je ostal živ in sodoben. »Mala knjižnica« je lorej izdala doslej po široko zasnovanem načrtu že devet leposlovnih in eno prirodoslovno knjigo. Med klasiki so zastopani Jurčič in Kersnik, dalje dva Nemca — Goethe in Storm, rimski pesnik Horac, Američanka Beecher-Stovve, Čeh Jan Neruda, Italijan Cellini in zdaj Hugo. Vsak zvezek je samostojen. Ilustrirana je izšla dr. B. Škerlja izvirna razprava — ČJovek (nastanek in razvoj človeških ras). Ta dragocena zbirka ne bi smela manjkati v nobeni kn jižnici že zaradi svoje trajne poučne in estetične vrednosti. Priznati pa je treba vso hvalo tudi založnici tiskarni Merkur, ki je storila z ustanovitvijo take zbirke zaslužno kulturno dejanje in ki je z nizko ceno (10 zvezkov za 120 din) omogočila vsem ljubiteljem lepe knjige in vsej študirajoči mladini, da si jo oskrbe. Trgovskemu naraščaju! Tudi nasvoio organizacijo Najbrže ni lepše dobe v zgodovini slovenskega trgovstva, kakor je ona zmagovita doba, ko so se začeli trgovci in trgovski pomočniki v lepi solidarnosti zbirati v Trg. društvu »Merkur«. Vse je združevala krepka stanovska zavest, ki je bila oplemenitena po narodni zavednosti. Med vsemi je bila razvita tudi lepa družabnost, da je bila tudi osebna vez med vsemi člani »Merkurja« odlična. Zalo tudi niso uspehi izostali in slovenski trgovci so šli od uspeha do uspeha. Priborili so si odločilno besedo v davčnih odborih, pridobili si z zbornico tudi političen vpliv, ustanovili so svoje slovenske šole oz. prevzeli nemške, poleg tega pa si tudi sami v trgovskem svetu pridobivali vedno večji uspeh. Pozicijo za pozicijo so osvajali in v kratkih desetletjih dosegli, da je bila že ob preobratu trgovina na slovenskih tleh tudi skoraj izključno v slovenskih rolkali. Lepo bi bilo od šefov, če bi o tej lepi dobi pripovedovali svojim mladim nameščencem in jim praktično dokazali, kako vse za visi od dobre organizacije. Trgovec, ki zna organizirati tudi najtežje kupčije, mora tudi znati organizirati svoj stan. In tudi trgovski pomočnik inora misliti na to. Ne sicer zato, da bi kakor kak demagog iskal na podlagi stanovske misli političnih uspehov, temveč da sj 7, organizacijo, ki temelji na vzajemni pomoči, olajša svoje življenje in olajša pot do naobraz-be. Danes mnogi zanemarjajo svojo lastno pomočniško organizacijo. Ni dobro to! Kajti organizacija je slehernemu potrebna in še zlasti trg. pomočniku. Praktični žene kupujejo največ V Ameriki, kjer tudi statistično proučujejo učinek reklame, so ugotovili, da kupijo 90% vsega blaga žene. Med odjemalci je torej v Ameriki devetkrat toliko žensk ko moških. Tudi pri nas najbrže ni drugače. Žene kupujejo vse, kar je potrebno za gospodinjstvo, za dom in tudi večinoma vse, kar potrebuje hišni gospodar in drugi moški pri hiši. Za uspešno prodajo je zato treba predvsem apelirati na žene. Mnogi na to pozabljajo in v svoji reklami mislijo le na moške odjemalce. To je ve- lika napaka. Glavni odjemalec vsega blaga je žena in to mora upoštevati reklama, če hoče biti uspešna. Mnogo bolj ‘pametno je zato naslavljati propagandna pisma ha žene ko na moške. Vrhu teg.f pa žene ta pisfmftudi mnogo bolj gotovo preberejo Ro pa moški. Ne pozabite zato: ! 90% vsega blaga kupijo žene! Proč z zastarelimi oznanili iz izložb! To Ljubljani in tudi po drugih naših mestih se dostikrat pripeti, da človek čita v izložbah vabila na prireditvi, ki so že davno bile. To zelo vznevolji gledalca, ker je s čilanjom zapravil čas za nekaj, kar je že davno bilo. Poleg tega pa ima bralec vtis, da je nasedel, ker je nekaj čital, kaT ni več res. Samo pomislite to: Nekdo se ustavi pred izložbo 5. februarja in v izložbi čita vabilo, da obišče planinski ples dine 1. februarja. Kakšen vtis to naredi na bralca? In kakšno mnenje dobi o trgovcu, ko mora biti prepričan, da ni trgovec že pet dni pogledal svoje izložbe. Kajti če jo je pogledal, je vendar,moral videti, da to vabilo ne spada več v izložbo. Vsak dan je zato treba pogledati v izložbo in vsak dan se točno prepričati, če je v njej vse v redu. Izložba je vizitka trgovca, zato mora biti lepa in vedno prikupna! Ne govoriti slabo o konkurentu ! Tudi če se konkurent poslužuje nelepih sredstev, ni prav, če se pred odjemalci slabo govori o konkurentu. Ljudje silno radi generalizirajo in vsako slabo besedo o enem trgovcie prenesejo kar na vse trgovce. Sicer pa je lahko vsak trgovec prepričan, da mnogo bolj imponira odjemalcu trgovec, ki tudi o svojem znanem konkurentu govori dobro, kakor pa trgovec, ki govori o njem slabo, Kajti odjemalec bo mislil, da se trgovec konkurenta boji in dostavil bo skoraj gotovo, da se ga boji upravičeno. Nasprotno pa bodo simpatije odjemalca večino za trgovca, ki govori dobro o svojem konkurentu, ker bo prepričan, da se mu konkuren‘a ni treba bati. Zato ne govorite slabo o konkurentu! Koncem 1927. 14.1, 4.2. 11.2. *= 100 •/., 1939. London 59'2 59'8 60'4 Pariz 55'9 55'5 56'6 Berlin 47'7 48'6 48'8 Milan 121-3 121'3 122‘6 Curih 589 57'2 57'7 Amsterdam 53'8 52'6 52'2 Bruselj 38'2 340 360 Stockholm 26-8 25'8 26'3 Nev/ York 82'5 81*5 81'4 Mednarodni borzni indeks, ki je Doma in po svetu V četrtek popoldne se je po daljšem odmoru zopet sestala narodna skupščina, za katero je vladalo veliko zanimanje. Seja se je pričela ob 9.50. Ko so vstopili v dvorano člani vlade, jih je skupščina glasno po-adravila. Sejo je ©-tvoril pred-sednik verifikacijskega odseka Vojislav Cvrkič. Nato so bili prečitani zapisniki prejšnjih sej ter ukaza ki\ namestnikov o odstopu vlade dr. Stojadinoviča in imenovanju vlade Dragiše Cvetkoviča. Ukaza so pokušali poslanci stoje ter po prečitanju ukazov vzklikali kralju. Predsednik Cvrkič se je nato spominjal smrti papeža Pija XI. ter so poslanci počastili njegov spomin. Precitane so bile ostavke senator-jev, ki so bili izvoljeni za poslance, ter poslancev, ki so dobili po dva mandata. Nato je prešla skupščina na dnevni red: na izvolitev pred-sedništva. Izvoljeni so bili kandidati JRZ, in sicer: za predsednika bivši pravosodni minister Milan Simonovič, za podpredsednike pa Alojzij Mihelčič, dr. Dragan Damic in Nurija Pozderac. Za tajnike so bili izvoljeni: Milan Badžak, Novica Popovič, Hasim Agič, Stojadin Di-mitrijevič in Dušan Pančič. S tem je bila dopoldanska seja skupščine končana, na popoldanski pa je norma Jsl n orr; ~i:r SADJE, SOČIVJE, MESO sveže v vsakem letnem času vkuhano v NORMA Konzervni kozarec! NOVE ZNIŽANE CENE1 Zahtevajte že sedaj ponudbe 1 Generalno NORMA skladišče za vso Dravsko banovino KOVINA d. z 0. z.. KRANJ preči tal ministrski predsednik Cvetkovič deklaracijo vlade. Uvodoma pravi deklaracija, da se je nova vlada sestavila zaradi ureditve notranjih razmer v državi in da zbere vse sile naroda. Sporazum s.. Hrvati mora zato biti osnova vse njene politike. 2e priprave za to politiko morajo pustiti ob strah! vse metode preteklosti. Na tej podlagi se mora doseči nova usmeritev notranje politike. V svoji gospodarski in finančni politiki bo posvečala vlada vso pozornost temu, da se zagotove smotrno in po načrtu najboljši pogoji za povečanje ljudskega blagostanja Proračunsko ravnovesje je osnova dobrih državnih financ. Vlada bo upoštevala plačilno moč prebivalstva in posvetila vso pozornost pravični razdelitvi bremen. Posebno skrb bo posvečala javnemu kreditu in zboljšanju pogojev za varčevanje. Zagotovila bo trdnost valute. Glede zunanje politike pravi deklaracija, da bo vlada nadaljevala dosedanjo politiko s ciljem ohranitve miru. Pod vodstvom kr. namestništva se je posrečilo Jugoslaviji doseči tesne prijateljske stike z velesilami in z vsemi sosedami. Doseženi uspehi dokazujejo, da je bila zunanja politika Jugoslavije pravilna. Naloga naše politike v bodoče bo, da skrbno čuvamo pridobljena prijateljstva in jih še utrdimo. Deklaracija se zaključuje s prepričanjem, da bo kr. vlada za to svojo politiko dobila vso podporo skupščine in da bo tudi deležna zaupanja kr. namestništva. ' Finančni minister Gjuričič je predložil skupščini državni proračun ter sprejel pri tej priliki novinarje, katerim je med drugim izjavil: Zaradi kratkosti časa si pridržuje vlada pravico, da spremeni proračun z ev. amandmani. Pravočasni sprejem proračuna Je državna nujnost, ker je gospodarjenje z dvanajstinami nepriporočljivo. Novi proračun je uravnovešen in izkazuje 12,9 milijarde din izdatkov, za 763 milijonov več ko lanski. Večji izdatki so potrebni zaradi investicij,, narodne obrambe ter novih obveznosti vlade zaradi raznih zakonov. Predlog finančnega zakona vsebuje tudi polno pooblastil za vlado ter med drugim tudi za reformo državne uprave. Hkrati s proračunom je bil predložen tudi predlog o odobritvi sklepnih računov za leto 1937./38. Za pomočnika finančnega ministra je bil imenovan Ljubiša Mikič, dosedanji načelnik oddelka za državne dolgove v finančnem ministrstvu. Niška občina je sklenila, da ustanovi na podlagi uredbe o obč. hranilnicah mestno hranilnico z ustanovnim kapitalom 1 milijona din, ki ga bo občina vplačala v petih letih. Zagrebška tvomica papirja, d. d-, je sklenila, da zviša delniško glavnico od 4 na 10 milijonov din z izdajo 30.000 delnic po 200 din. Prvenstvo, za podpis novih delnic imajo stari delničarji, ki morejo na vsaki dve delnici podpisati tri nove. »Slavonija«, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu, je znižala svojo delniško glavnico od 15 na 9,750.000 dinarjev. Nominalna vrednost delnic se bo znižala od 100 na 65 din. Kolektivna pogodba je bila sklenjena med Prvo jugoslovansko tvornico vagonov v Slav. Brodu in zastopniki organizacije Jugorasa. Stavka delavcev v tvornici Dal-matienne traja že tri tedne in še vedno ni nobenega upanja, da bi se sklenila kolektivna pogodba. Znani belgijski katoliški minister Jaspar, ki je še pred nedavnim vrnil mandat za sestavo vlade, se je moral takoj podvreči operaciji, kateri pa je podlegel. Ameriški parlament je s 367 glasovi proti 25 odobril Rooseveltov oboroževalni program. Sovjetska vlada namerava naročiti v Ameriki večje število bojnih ladij in med njimi tudi dva drednota. Zaradi napetosti med Japonsko in U. S. A. pričakuje Sov- jetska Rusija, da bo washington-ska vlada tudi podpirala rusko naročilo s krediti. Za senatorje v Italiji se bodo smeli v bodoče imenovati samo nad 60 let stari ljudje. Vseh senatorjev bo 100. V mestu Kaumporu v Indiji je prišlo do krvavih pretepov med muslimani in Hindi ter je bilo 50 ljudi ubitih, okoli 200 pa ranjenih. Tečaji na svetovnih borzah so se zboljšali Popuščanje mednarodne napetosti je imelo ugoden vpliv na tečaje na velikih svetovnih borzah. Razen v Newyorku in Amsterdamu, kjer pa so se tudi tečaji le malenkostno spremenili, so povsod drugod tečaji napredovali, kakor je razvidno iz naslednjih številk: predprejšnji teden harastel od 57'3 na 59'6, se je v preteklem tednu dvignil na 60*2 odstotka. Sejmi 19. februarja: Lož, Pišece. 20. februarja: Sv. Lenart (okraj Slovenj Gradec), Semič, Braslov če, Št. Vid pri Stični, Radohova vas, Velike Lašče, Tuhinj, Videm ob Savi. 21. februarja: Šmartno pri Litiji, Ormož, Ptuj, Dolnja Lendava. 22. februarja: Celje, Ptuj, Trbovlje, Podčetrtek, Teharje. 23. februarja: Velenje, Turnišče, 24. februarja: Moravče, Studenec pri Krškem, Vel. Cirnik, Cerknica, Lesce, Bučka, Slovenska Bi-strica, Rogatec, Laško, Kozje, Maribor, Žubna, Beltinci. 25. februarja: Boštanj, Vuzenica, Celje, Brežice, Trbovlje, Rajhen-burg. Radio Ljubljana Sobota dne 18. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi; b) Pripovedovanje gdč. Manice Komanove — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19-30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30: Vesel živalski krog. Pester večer. Izvajajo člani rad. igr. družine. Sodelujeta Jožek in Ježek — 22 00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 19. febr. 8.00: Šramel »štirje fantje« — 900: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic) — 10.00: Koncert pevskega zbora »Borut« iz Gotovelj — 10.30: Koncert radijskega orkestra — 12.00: »Veseli godci« — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Grafični kvintet — 17.00: Hlevski gnoj in gnojnica — temelji modernega gospodarstva (Inž. Fr. Mežan) — 17.30: Lumpacij Vagabund. Po burki J. Nestroya priredila Jožek in Ježek. Sodelujejo člani radijske igralske družine in radijski orkester — 1900: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Narodne v venčkih. Sodelujeta Komorni zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec — 21.30: Duet harmonik (brata Kosca), vmes Trboveljski pevski jazz-kvar-tet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Nadaljevanje dueta harmonik in Trboveljskega jazz-kvarteta. Ponedeljek dne 20. febr. 12.00: šornov Šramel — 12 45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. Brecelj) — 18.20: Koroške pesmi (plašče) — 18.40: Melodije Paglovčeve pesmarice iz 1. 1733. (dr. Josip Čerin) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20 00: Slovenske narodne s sprem-IJevanjem harmonike, izvajajo gg. Janko Vekoslav in Svetozar Banovec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Pesmi in plesi iz zvočnih filmov (plošče). Proizvaja barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Ugodni trgovski krediti STRITARJEVA ULICA 2 Eskomot menic - Nakazila Talalon 21-49 V inOSBmStVO Sfare in nove vloge Izplačuje brez , , M 01 , C 01 vsake omeiitve Obrestovale vlo« od 4 |„ do 5 |, Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani. LJUBLJANA BLEIWEISOVA CEITA 4/11 • Telefon interurban št. 20-82 Poštni predal št. 231 Brzojavni naslov: Florak Ljubljana O Svinjsko mast la eksportno, salame, slanino, znamke Predovič ima stalno v zalogi Janko PredoviC, Ljubljana, Poljanska c. 73 Telefon 21-30 JUUI KLEIN LJUBLJANA Ustanovljeno 1850 Zaloga viah vrst »tekla, porcelana In keramika. Stavbno In umetno ste- ... ————— — Wolfova ulica štev. 4 klantvo. Specialna zaloga flHk in okvirienie slik Telefon 33-8 0 STANKO FLORJANČIČ KEMICNO-TEHNlCNI PREDMETI. SPECIALNE BARVE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO TRGOVCI! Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kvalitet izdeluje na veliko tvrdka F. I. GORIČ LJUBLJANA. Sv. Petra c. 29 Izvrsten kroj, lepi vzorčil Zahtevajte ponudbe! Svl,?"e»;Tf , DOBOVIČNIK,Celje na deneiopri uiuiiiiijjlliiuiliiiitmNiiiuimtniiuiiiiiiHmtiiiiiiiiiiiiuiTiiii v , 4 i . ’ .' 1 SVETOVNOZNANI POLJSKI PROIZVODI; NAFTALIN • SUROVI KREZOL DAB 4 • SMOLA IZ KAMENEGA PREMOGA • KARBOLINEJ • KREO-ZOTNO OLJE • ANILINSKE BARVE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO • Konkurenfne cene! aluminij v prahu in zrnu itd. itd. Zahtevajte cenik! Lipski pomladni sejem 1939 Zafetek: 5 marca In častni zastopniki: 60°/, popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvaničiii liro lajpciikoa talna, Beograd, loet Hlhajloia M/L, Ing. G. TOnnies, llubljana. Trden M — Telelon 27-62 In Josip Bezjak, Maribor, Gosposki ulica 2S — Tet 20-97