P<»tDina plačana, v gotovim
r
LETO XVII MAREC 19 3 9
Angela Vode: Po hudih izkušnjah / Milica S. Ostrovška: Tajno okence male gospodinje / Iva BreSČak: Zemlja in rod / Olga S che in pf lugova: Obljuba f 71. Korparjeva: Naše kmetice -i/ boju proti Avstro-Ogrski v letu 1917 / Anica Černej: Resnična in živa zngoja ! Umetnost I Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / IS ase žene pri delu f Po ženskem svetu i Nove knjige / Priloge: Naš Dom, modna priloga, priloga, za ročna dela
Varuj in neguj svoje zobe, dvakrarna dan s:
Chlorodont zobno pasto
Darovi za tiskovni sklad
7,11 i.isk<ivni sklad so darovale sledeče naročnice: g. Anica M. Cairo, ob obletnici ■smrti pok, g. Terezije Martelanc din 50"— in ob obletnici smrti pok. g. Josipa Pertota iz Rojana din 50'—. Po din 36'—: gg. Ida Vovk, Iva Žerjav: din 22'—: g. Dana Kajin; dm 16'—: g. Olga Senekovič; din 15'—; g. Ivana Šiiinnikar; din 12'—: g. Ivana Rotar; po din 10'—: gg. Otilija Jug in Mica Lipovžek; din T—: g. Adolf Radan; po jdin 6'—: gg. Franja Kerševan, Pavla Zelič, Iči Turk, Zofija Smoltovič, glavica Zaiaan, Tinužka 'Lazorko, Ant. Ukmar, Milka Breceljnik, Olga Čenuelj, Tončka Carga, Kristi Jelinčič, Danica Gruden, I.eop. Ribaric, Justina Koren, Mimica Hražovec, Franja Ga fcerc, Nada Cač, Karol Zadnik, Marjanca Stegnar, Milka "Vrančič, Kati Malinger, Justina Novak, Ivan Šparenhlek,Ela Michelitseh, Jvanka Tumäok, Zinka Belingar, Vilma Uržić, Vanda Kopp; po din 5'—: gg. Vera Šlcbinger, Zorka Šmid, Fani Zupane, Zofija Fer-luga: po din 4'—: gg. Iva Prislan, Meta Mimik, Mila Zupančič, Mena Gorup, Anica iPogačnik, Lela Mirk, Marija Resman, Mora Kramaršič, Karolina Vozel, Tončka Taučer, Julka Ameršek; po din 5'-: gg. Marija Slejko, Roza Blažič, Olga Grohovac, Malči Herceg, Jerca Vilman, Mavrica Legiša, Pavla Pubr, Angela Jelar, Rebernik, Ivanka Veroga; po din 2"—: gg Kaja Lebinger, Malči Kovač, Stana Borštnik, Jelica Čolovič, Fani Krefl, Nezka Grimšič, Jožica Skala, Roža Kubarič, Marija Vivoda, Malči Pavlo-vič. Ivanka Čemažar, Asta Skaza, prof. Ada Žgur, Mari Lagoja, Frančiška Brečko, Ani Zajec, Heda Hudales, Malči Vilman. Cenj. gg. darovalkam iskrena hvala!
2enski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina aa list z gospodinjsko prilogo «Na§ dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din 33'—, četrtletna din 17'—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» aH same. priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din iS.—. Račun poštne hramlnice v Ljubljani štev. H.004. Uredništvo in uprava v J.jubljani, Tavčarjeva ulica 12/11. Telefon štev. 52-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit. Vir.)

LJUBLJANA • LETO XVil • MAREC 1939
Po hudih izkušnjah
'^upffösif:^ 'P^bii^j idfiii/. fewiFiÄ?®^« Jt!^ äö^.od^i,. 'M	-
iikto ne iamp dr^aVmki, mar ixt ladi lecma naj oda 6aj celo list, ioT (a
'ydriMfrtijivAfs^
Res, da SQ narodfiä piesetieiaiija, i-achaw j^oipodäi'tkc ^iün^ti'te? ■ Xüifiaizm^
■ j^/f-fe"^	'^renu^^	'jfa^^ '^iä '■ßmiäfisi^jsjiicpi^^^
-y yBiitp^'rra^^^
y/ .'.W
'.ii ^iß^ni^-^zHaU	rcii'lan v.
4»
okvir, v katerem bi mogli politični voditelji graditi svoje delo. Kljub temu se pa ne da tajiti, da je pomenila zavest slovanske skupnosti zlasti pripadnikom. malih slovanskih narodov vedno močno moralno oporo.
Prvi oktober 19^ 8. je pa pokazal Češkoslovaški in vsemu slovanskemu svetu, da utegnejo biti zgrešene tudi druge, «realnejše» zveze, kakor bi jih mogla nuditi slovanska vzajemnost, ter da odpovedo zavezniki, ki io še do nedavna prisegali zvestobo in prijateljstvo. Strašna usoda Češkoslovaške je zlasti male narode prepričala., da morejo pričakovati od svojih močnejših pokroviteljev le brezbrižnost in pohlep, ki povsod preži, da uniči našo mlađ.o neodvisnost in kipeče sile mladih slovanskih narodov. Zato se začenjajo ozirati zlasti mali slovanski- narodi mimo svojih državnikov po medsebojnem zbližanju ter razmišljajo, kako hi moglo to zbližanje prinesti stvarnih koristi.
V vseh narodih so se poživile struje s tem .'stremljenjem in iz kulturnih glasil že odmevajo klici, ki vabijo k sporazumevanju. Kot prvi korak « širjo zasnovo moremo smatrati kongres ameriških Slovanov, M je bil konec decembra v Pittsburgu in se ga je udeležilo 400 zastopnikov vseh slovanskih narodov, ki žive v Ameriki. Glavni namen kongresa je bil, da pripravi kulturno zbližanje Slovanov v Arneriki. Sprejeta je bila spomenica s pozivom k enotni obrambi s I o v a n s k i h kor i s t i po vsem svetu.
Toda te razveseljive glasove duši kajnovsko dejanje, ki ga je zagrešila Poljska nad Češkoslovaško v njenih najtežjih trenutkih, ko ji je padla v hrbet ter ji odvzela poleg tješinskega ozemlja, kjer prebivajo Poljaki, tudi pokrajine s čisto češkim prebivalstvom. Trdno je tudi vztrajala na odcepitvi Karpatske Ukrajine od Češkoslovaške ter s tem podprla zahteve starih slovanskih sovražnikov Madžarov. Tako so nastopili isti Poljaki, ki imajo v svoji državi okoli deset milijonov popolnoma brezpravnih narodnih manjšin, katere prav tako zatirajo, kakor sta nekoč njih zatirali Nemčija in carska Rusija.
Ali je s takimi «brati» mogoč sporazum in sodelovanje?
In vendar! Tudi nad Poljsko ne moremo obupati, če bliže pogledamo, kdo je tisti, ki je zakrivil to izdajstvo nad Češkoslovaško, kdo zatira ukrajinske in beloruske narodne manjšine na Poljskem, kdo, noče ničesar slišati o slovanski Poljski. To ni razpoloženje in ravnanje poljskega naroda, marveč poljske gospode, p I e -m i č e v , ki neomejeno gospodarijo na Poljskem in tudi lastneniu narodu priznavajo komaj malo. več pravic kot svojim manjšinam. Saj poljsko ljudstvo nima niti pravega zastopstva v parlamentu ter bedno životari v skrajnem uboštvu. To ljudstvo ni mOglo izreči pred svetom odločilne besede ob češki nesreči, .saj je komaj moglo na svojih zborovanjih pokazati. nevoljo nad početjem vlarlajočih.Kadar bo odločal o svoji poljski domovini poljski
narod, tedaj bo nedvomno tudi Poljska pokazala .svojo narodno zavest.
. *
50
Tudi mi Slovenci in z nami Hrvati in Srbi se moramo mvedati, d a i e naša bodočnost v veliki meri odvisna od sodelovanja vseh slovanskih n a r o d o v s e v e d a le pod pogojem, da je to sožitje u r e j e n o p o načelu enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki ne bo poznala izkoriščanih in,izkoriščevalcev.
Nedvomno je treba misel slovanske vzajemno.'iti pdstaviti na realna tla, treba ji je dati novo vsebino, ki bo ustrezala današnjim razmeram. Samo na taki podlagi, je mogoče ustvariti smernice, ki bodo dale težnji po slovanski skupnosti trajno vrednost, ker bodo v tej skupnosti tudi posamezni slovanski narodi videli svoje koristi. Kjer je mogoče, je treba v prvi vrsti navezati gospodarske stike, kjer to ni možno, moramo poglobiti vsaj kulturno sodelovanje. Zane.djiva pot do zbližanja je tudi medsebojno spoznavanje. Poglobimo se v razmere in življenje drugih slovanskih narodov, zanimajmo se za njihove posebnosti in navade, prevzemimo, kar je dobrega, dajmo jim priložnost, da tudi oni spoznavajo nas. Odstranjujrho vzroke, ki nas ločijo. Zlasti pa: vzgajajmo našo rnladino v tern duhu, kazimo ji njeno nalogo, saj so morda prav Slovani poklicani, da pripravijo človeštvu lepšo bodočnost.
Najprej pa moramo v lastnem domu ustvariti pogoje zd složno sožitje. Tudi pri nas je prvi pogoj ureditev skupnega življenja na podlagi narodne, kulturne in gospodarske enakopravnosti.
Še prej pa moramo v okviru d a s tn e g a naroda pokazati več dobre volje in manj sovražnosti — če nočemo postati plen tistih, ki preže, da bo dozorela naša razdvojenost.
Tajno okence male gospodinje
Milica. S. O s t r o v š k a I
Gospa Ana je pomivala posodo; vse je pospravila in osnažila. Odpela si je predpasnik in ga tiho obesila na kljuko za vraLi. Otroci so se v sobi odpravljali spat; Kma je sicer že spolnila trinajst let, toda prav je, da se otrok naspi in tudi Ani de •dobro trenutek večernega miru.
Zdaj je v kuhinji vse tiho. Za danes je konec vseh nujnih opravil. Samo pletivo sučejo pridne roke. pa to le za oddili in zabavo. Od časa do časa zašušlja papir, ko mož obrne listino, ki jo je bil prinesel iz pisarne. Zdaj — droben pok j.od štedilnikom — v toploti se je zgenilo sušeče se polence. In zopet v presledkih udarja s tenkim zvenkom pletilka ob plelilko.
Prav za prav je lepo pri nas tako zvečer, si misli Ana. Vem, da sem čez dan storila vse, kar sem zmogla, zdaj pa malo počivam in mirno premišljujem, kaj bo vse treba opraviti jutri, kaj kupiti na trgu, da bo izdatno in poceni, kaj se še da sešiti otrokom za pomlad iz .stare obleke.
Nocoj pa je Ani še prav posebno prijetno. Niti vlažne lise ne opazi v kotu, kjer se od zunaj končuje strešni žleb,.dasi jo po navadi tako zelo moti. Sama se zaveda neke spremembe in si jo skuša razložiti: da, prijetno je nocoj v toplem, saj je zunaj še mraz, čeprav je ves dan sijalo prvo pomladansko sonce.
51
- ■•;.%};." res,/.lato■•sij.&zaWjl^^-AiiaV-.^^^^	-nekäf
^äoäiyyä'd^iesvz^	.''V.. V'., i:^. '.' :; -■■■• -_ ■ '
: '^eltaj-ljijbega,	g9y(>4 •
'; ks^irinägc^
; tega.;' kar sköro. ■■liri.aq-'iz.-gssp.&äimjsti-;^^^	morS>^eŽfaai-p»fož
/ išče^jjoti- k dölgöv- ifi je'sama nö'na-fde; Ana ie ^ofea' gcspödi'nja;^ iiekato"se^-že iž—V,-.jiiota/tođa T.a-drtige pogoyojie.; ždaj 'ni YecrpriUke. iiV njej: ]«- rj^đi .tegiu'^časi.težko"
■-..'.■-„Morda -l^-'Se.'iir yiiir] ¥-njem, tisli siiell .S.a)/r£Šv/A	.tisti sVÄ
_>Tzr-ok,ydA. iuiTni,v	uiaiinili" 3a pi^akeh--nj'ft .Vzkipa, z'aliFi'ča^.iii ..zato'aii^^^^
-liifei-; dttJsfcofKoci/p.repJe
' ctsiš'e^eifni zivljßi^j.ii?'' '. ■ ■■■ " -	• V :V,'-'-V " ■	'
., Vđru'gic -je .pogledala,-y njego-v- bljraz\;'toda-tokrat; IJ'ubecS^. Bofflidila Sft je,rKa-; ■■. ■ Jlliokrät'.je stiskala syoje',s«ri',će ;k njegovim'in" jima-J^	'-■
.'menjala i'Siko'PTOr na'Švetiii, .:■' '	-'.,7!..'/	'	'
,.:,-..t''a veiiđar fie.'m.oJ6.sprcgoV.0	■
;Si;KQr'pa,;, kaj^ TOH; tudd.: pRvedjils'
■.;ö<:>üce.:sijalfl ppa.y:_iia:,njeiio,.siijtQ	tczjiVo kupila-^^^^^^^^
: {afr'JŽ^ Mä'ic^ä
..^In-epčnedjijMii^gsv-;!!!))©!^:-^	v- -- y ;
.Tpd'aföt'krag^
^^raft'gjfe'fcf^ iii ^elsJiiar^jioiffäj^^	Sl^wheiüifll^
ISpäi:" v-vilj.^ili;«^^^^
■dražba, .se-je'.rajši izognila/.■N«fcega.dn p;a.-'sE;;.i-e;.nappsl€d dpogiVm	'
gl.asjoijv ki j'e bil. üd fazburjEnj'a. bripav «Opr
ostite, ^ali pr.odaj'a-te.;takö-§li-ke?>/' .In.
■.. - Ođnelmla; je'.njegova r.qka. Iii je na paleti..mässaa bän^d,, iri.bb^riii.jg' yajijo svetle, radostne.oci y.'tfeinnfem;-.'dd"\>eiräv^dela:lri''skr	;. ..X." ■';'
■ ■, • «7'ä. vsakogai- ^jmani' .drugp .Geij.o,' gospedična!' Kdpr'mojg' äjiko. .bpjj-. ljubi, ■ jö" "ceii.^je'döliii»■ , ' ' , V ' "	■■ .'-" .'V ■ • '	■
: Take sta:, se.izmen.ila; ;Pd.-Sydje	• ;
.ia, gošto.-,Zdaj visi.;slika/na zjdii nj(;H^; so^	yidela üaäi'dträj'ev jn."';
: lidi slifce'sp je .bij-a iä\!ä,dÜi';Sel^	■
. je, Sü.hOCÖjV.- >"	■ .V	■ ] ■ r\ ;	■ ■ ' ':.■. . - \ ■	. ' .V-
52
Toda za moža to pač ne more biti važno!
Pridne roke sučejo dalje pletivo, da v presledkih udarja s tenkim xvenkom ple-tilka ob pletilko. Od časa do časa zašušlja papir, ko mož obrne listino, ki jo je bil prinesel iz pisarne. Zdaj — spet droben pok pod štedilnikom — v toploti se je zgenilo sušeče se polence.
Mimo je ta trenutek v. domu male gospodinje. Skoro prcmirno. Njena misel jc bila poiskala moževo, pa se je sredi poti ustavila, se zoj-'et vrnila nazaj. In to boli, čeprav je od nekdaj tako.
II
Gospo Ano bolijo roke. Moj bog, kako daleč je od trga domov, če so torbe prepolne. In jeseni je vedno tako. Sadje teži kakor svinec. Pa vendar mora nositi, če noče vsak dan iz predmestja na trg. Ko bi le stanovanja v mestu ne bila tako draga! Tudi je Ana šibka in drobna, njen bledi obraz, ki pogreša sonca in zraka, oživljajo največ njene umne, temne oči z rjavkastim bleskom. Kar vleče jo k tlom. Zdi se ji, da so se ji od teže roke podaljšale, Ko bi je ne bilo sram, bi naslonila obe torbi na ])riziđek in se pošteno odpočila.
Prav v to misel se ji prismehlja nekdo, da se Ana zdrzne. Saj je to njena šolska tovarišica Sonja, zdaj bogata gospa! V zadregi zardi gospa Ana. Toda visoka, ele; gantna Sonja v lahkem krznenem plašču, ki se tesno prilega v pasu, se srečanja prisrčno veseli in nič ji ni videti, đa bi bila opazila Anino skromno obleko in staromodni klobuk, ki ga ima nalašč za na trg. đa ji ga sme tudi dež močiti po mili volji, kadar ne more nositi poleg torb šo dežnika. Že večkrat šta se srečevali prejšnja leta. ko je hodila Sonja v mesto nakupovat. Zdaj pa sta se preselila z možem v mesto, pravi, združili sta se dve tvrdki, saj danes ne gre, če ni kapital prav trden. Veselilo bi jo, Sonjo, če bi jo Ana kmalu obiskaja. In že sta se poslovili.
Ani ni prav nič za obisk. Toda žal ji je Sonje, ki je vedno tako preprosta in prisrčna z njo. In malce radovedna je tudi Ana, kako äa stanujejo taki ljudje.
Talco se je odločila. Usnjene rokavice je dobro očistila z bencinom, skrbno je zlikala svojo trikrat prekrojeno žametno obleko in jo s kisom osvežila imela jo Je pnač pri sestrini poroki — celo klobuk je dala v predelavo, čeprav se je bila za letos odrekla takšni potrati.
Močno ji je utripalo srce, ko je pritisnila gumb na vratili. Ni ji bilo treba hoditi sem, se razburjati brez vsake potrebe, se je hudovala. Toda Sonjin topli stisk roke, njen počasni, toda prisrčni govor, pogled v njene sive tihe oči, so pomirile vzburkano Ano. In ko sedi v veliki sprejemnici, je Ani svečano pri srcu. Morda od svilenili zaves, ki se v gostih gubah spuščajo z visokega stropa do tal, ali od težke, dostojanstvene omare, ki je prav tako vidna za Sonjinim obrazom.
Pogovor zastaja, išče pripravne niti: mladost, da, ko sta hodili iz šole in postajali po izložbah, si izbirali čudovitih tkanin za moškeradne kostime ali domače obleke, vse, da bi očarale «njega».
Smejeta se obe ženi, nekaj, pa je le med njima, da nikakor ni tako kot nekoč. Ana čuti za vsako besedo nehote izrečeno poniževanje, Sonja ga sluti, se boji govoriti odkrito; med nju se je vrinil nekdo, da si ne vidita več prav v obraz: široki, veliki gospod Kapital.
Šele ko Sonja odide iz sobe, da bi sama postregla gostji, se Ana upa ozreti po sobi in se zave, da je v domu, kot ga je videla kdaj samo v kinu, kamor jo je pri-tnamila soseda, ki ji je film bil drugo, ali celo važnejše življenje.
Toda ne, vse to razkošje ne vzbudi v Ani zavisti; tako hladno je, ker je tako Smenitno; kar bala bi se dotekniti teh velilah, gladkih ploskev omare. In stene talio stroge in neme!
Kajne, tvoja lepa, oljnata slika jim manjka, mala gospa Ana?
53
Kako 'sem zlobna, si misli. Nalašč išćem v' tem. stanövKnju napäkr, nevoščljiva sera seveda! Morda-.pa ne? Tü med;oknom.visi velika, enobarraa.slika, Id jo Ana komaj razloči. In nsđ mizico fotografija Sonje š sin6kom. Iri drugega nit. Kako da Sonja.nV ve, kaj pomeni siika barv.in življerLja?—.. Še sta prijateljici posedeli nekaj časa, potenj- .j.e.Sonjo poklical telefon.in Ana so je rada poslovila! od sveta, ki ni bil njej. Prijateljice'ni 'mogla "povabiti,-naj.'ji, ■vrne obisk. . .	. ■'
. Ko se je vrabala po predmestni cesti, kjer jo" je glušil "težek Voz' obiož-en ä sodi ■in je-včasi pridrvel avto, ki .jo je vso zavil v prah. se ji j& zaidela nj<!na okolica' od sile borna in nezadovoljnost jo je jela obletavati kakor trop nadfežnib music. Ob bežiiftm pogledu 'skozi slučajno odstrto zarumenelO zaveso klettiega stanovanja je
■	pozabila nanje. Moj Bog, koliko smradu, nereda in revščine!'-Kako jim mora, .biti ■težko stanovati takole!-"Ana si je jela 2amišljE^ti,.kako bi celo to sfanb"van]e naredila" ■nekako prijetno.	. . ■ .
.Medtem pa'je^.đospela blizu doma.' Pritlična, majhna okna, Id sta-jih dala-belo pobarvati, so "bila v njenih očeh ta dan ganljivo berasjca. Iz spalnice .je stopila v malo sobico; ki^ je bila. družinsko, skromno svetišče, in zavzela.'se^ je, kako .zelo tlači nizki '■ strop, in vse stvari, ki jih. je pridobila tako počasi, in s tolikim trudani" — kolikoV krat.je stala .pred izložbo, preden se je .na;ppsled odločila, da je kupila lepo važico ali. ono poličico z zrcalom alr samo svileno prejo, da bo vezla blazino iz moževe obnošene sviknje — vse te stvari so se ji iazdele danes revne, zbledele in starinske. ■ .--
Potem" je dvignila oči. In glej, saj ima sliko, oljnato sliko iz r.dk pravega.umet^'
■	nikal.'V sobi je bil že zgodnj-i itirak jesenskih dni in iz njega se je. -zdelo, da se'sveti
." sartio še sončno zelenUo. gorskega pašiiika.'- '■	, •
.Čudno tiho. je postalo-v njej..kakor.po težkem duševnem "boju. Toda ne; še po-sledrijič se je.zapičil -ranjo" dvom: ka;j pa, če bi Sonja bila kupila tako sliko,, kaj bi potem.ostalo za Ano? ■ ..	. ;.	' . ' '	.
■- Daleč od .nje. je bila zdaj predstava zatohlega kletnega stanovanja, ki'ga je. biJa ■.videla miniogrede;.	" ' .-	■ ..-■.-
In spet: ne bodi neurrina.- Ajia, slika.je troja, slika je samo tvoje doživetje in samo tvoje bogastvo, nihče ti je ne more vzeti. . .	'"'
Tišti -večer je bilo Ani zelo. prav, da je mož spet enkrat prinesel delo iz pisarne in ji ni bilo treba veliko govoriti.
'. -	.■;■■-' - - - ■ ■ ■ III ■•."■.■■ '-■■' \
' . Zopet je bila "pomIa:d.' Kär iieverjrtno jc, kako neopazno beže. minio .gospodinje";. Ane,.dnevi in meseci V enoličnih, neprestanih skrbeh -za družino. In 'zopet je prišla . liedelja, topel ..pomladanski dan. TSTikamiir ni mar, da. je'njegova topiöta-sämo var- ■ Ijiva. 'Vsa dolga cesta,- ki pelje iz mcsta-na.deželo in postaja t vsako hišo bolj kmečka,. ; je.praznipna. Gospodinje so.odprle okna na šir, same pa stoje ali pa celo sedijo pred ' hišami iii opazujejo mestne izletnike. '	. '. • •
. Samo gospa Ana ne stoji pred hišo in " se ne meni za^ čebljanje sosed.. Sedi za-zaveso pri odprtein oknu in krpa perilo zadnjega prarLja. X'eter nosi'v sobo vonj po ' ' segreti, sveži zemlji; po neznanih, dišečih cvetlicali in zeliščih;'v tišini' doma, ki je .'navadno poln ši imov in gibov in glasov,-.sega v dušo in jo polni z "mehko-otožnostjo,-In vendar je v tej samotni'otožnosti.počitek in nekaj.kot;sreča! Saj bi ji ne bilo -treba sedeti.danes sami v.svoji sobi. Še" celo prav toplo, kot že dolgo ne, ji je dejal mož, naj. gre z njiin in z otroki. Ana sicer ve, da ni rekel zato, ker bi -bila sama ' ■doma, temveč sebi za diiižbo; in vendar ji je ljubo, "da jo mož danes pogreša. ■ , ."
- Nasriiehnila-se.je in dejala; «Saj veš,-da se dovolj nacapljam ves teden. Noge me skele in križ, da. si komaj pričakam počitek.» '
Zazdelo se.ji je, da je rnož razočaran, ker ga je celo "danes zavrnila z večnimi tožbami. Bilo ji je žal'in naglo je spremenila glas; «Sicer pa, danes je tako; lepo ,in '
54 ■ .
rađi mene ;b'i ke ttiogli tako đalefr, kakor bi radi.- veste, - kako sem ■ zaostajala-' ; eadnjič?» .	•..■.■'■'•■'■.
■.. Šest Otroških oči j'e zaŽMelo v poiiösü: saj res, .vsaj.v,nečem-že mater prekašaio:. Dobrovoljno ift skoro pokroviteljsko .so ju-jiogleda-li, da'se je-morala nasmejati 'na
" ■■ ■ ■ ; - . ^ ■■ -' ' ■ ' ■ - ' ■ • ■'. /
■ ' Potem je zaklenila zadnjimi iii z vzđiliom-olajšanja stopila > sobd: Navadno je-
dr-užiniča živela vso" zimo. v.kuhinji, toda ob t-akšnjli urah si je zaželela goSpa. Ana
lepše okolice..	,	.-•.■. ■. ' ' ' - ■ ' - ""
Nekje je" zaigral radio. Zavzela še je .Ana. Ni bfla- poskočna,' ne.-plehka
.melodija: Kdo neki- saruuje tu v soseščini in je sprostil tako čudežno glasbo,'ki bi ji
ne mogel pripcvati, ker je vsa iz velikega, neznanega sveta? Gošpa Ana. se je malo .
brigala-za .syoje sosede." ' '' .	i . ■ • '..■...
In tudi že ne inisli vež na to," kdo -bi bil nenavadni stanovalec. ' ' '
Ž'e jim je zapadla, čudovitim",' komaj -umlji-vim glasovom:in roka s krpanjem se
■ ji poveša. Oči pa se -nevedopia sr«čajo s sliko na;zidu in se-.zamaknejo: ■	. '
Glej, saj .slika živi.'Sonce jo^je zbudilo iz sna. Sonce, ki šije slcozj.prve .srčaste
liste lipe tam:onstran,, in vi3ter,'. ld jih'ziblje, da je vša slika eno samo radostno
■migljanje, ena sarna bogatp. igra'SYOtlobniiv, .senčnih in prOsojni-h.U^
. To'dä' Ana nič več ne -ve za predmestno krčnio,"za lipo in jasli pod njo, kam'<n'--
vozniki privezujejo konje, ko gredo na polič.' ■ ' ' . ' " ■' ; .- ". .'
Ana.šamo vidi, da se trava prip.i:)giblje in se. cvetje ziblje in Se smrekove -veje.
nagibi jejo naprej in nazaj tik nad njimi,. .,',,.-." . .-■-..'
. Zajokala bi od sr'eč.e,'ko je. tako zamaknjena-in "se pkilo nenehoina veča in rase
- v vrata in präg, ki'čezenj stopa .v raj svoje minule mladosti- • .' . . '
■:, Zadiši j)d planimkih travah, po n-iaterini diišici,-drobne cvetke;silijo na:rahln'
-"slioje.no, dobro znano stezo k njenim nogam: V. vetriCMiko šii.šti .planins'ka trava'iii
_ dišeče smrekove iglice'-v božajočem zibanju tenko .sikajo: , ,	■ ,	'., '
Prav pred to smreko, je najrajše sedela -in gledala v daljavo, k planinam.; sn-eg
v globelih se je-bleščal in-Am je bilo, ko da-ga vonja-tn' sliši;--kako rahli'pršič drobno
ivehi, ko ga veter trga od strnjenih tal;	.	-■
Potem oblaki, 'beli, ralili -v modrini! In potujejo, po:tuji ijo! Že njihove.sence so
. potujoče lise po tfa-vi., na smrekah, na-planinah in —- nehu — sence srčastih, -nebog-
■ Ijenih listkov sosedove lipe, ki .Ana nič več:za'njo ne ve, •	' ,
,; Močneje zvalovi glasba,, hitreje se zdi Ani, da potujejo oblaki, in niže da se
'nagiblj.ejo smreko-^re veje in kažejo trave svoje sivkasle, silorria obrnjene bilke, '.
' In vetex! .Itako poje, ž.vižga in. vabi ih kliče s seboj,'.Ana je/prosta spon, je-mlada,; je- močna, hoče -v- življenje, ki je še vse polno nedognanih, tajnih lepot! Ana --hodi:z .vetxom, hodi po nedotaknjeni.tra^i, -ireter jo nosi -i'edno naprej, vedno- hitrčjo. v neznane daljave,'	.-. - ' ., ' "
In spet še zvoki mirijo., veter je tišji, Anin kor-ak popušča',. Počasi, počasi se vrača v pokirajino vroči'pokoj s.onca; ki. pali'nizko planinsko travo in omamlja človeka. Samo kakor enakomerna pesem murnov in. brenčanje čebel iiv-skoro neslišno jšuštenje tropov plešočih mušic je še Čuti-v kristalnem zraku. -'.. '. ;' . - -.
In v ritmu dostojanstveni, temni gibi — to je-tisti-kragulj-, pravtisti, ki je .bil sedel -na vrh bližnje sinreke. in je oprezoval tako- nepremično, da je .A.na naposled zdvoniila, ali.ni tudi oil samo--veja. . ' ' .
Počasi pojenja glasba in s-vetlob?. u'g.a%, Sontre gre zgodaj v zaton. Še 'enkrat sn dvignejo glasovi,'še-enkrat se škozi lipove veje prikrade sonce^živo v Anin svet: ■ ' Glasovi še'obota'vljajo, počasi umirajo, zadnji zvok naposled onemi in —..?ganc 'se Ana., Najrajši bi si pomela oči. Torej tukaj jej v svo.ji pritlični s.objci i'n.na kolenih .ji počiva šivanje, ki g;a je hil'a nevede spustila iz Tok..	' .'-'.' Nasmehiie se za trenutek svoji zmoti, v srcu pa zaboli.
■■;'.'- -.'.'^V	55
Mala gospa Ana, skromna gospodinja iz predmestja, kaj bi ne šla rada malo zares v tisti lepi svet? Samo dve, tri ure vlaka je do tja, samo tri, štiri ure.lioje do tjfi — gospa Ana!
Da, da, proč iz te tesnolie, iz teh nizkili sten, ki sta jili za silo okrasila, da niso kleti podobne. Proč iz teli malih, dušečih, nikoli ne odneliajočih skrbi, ki gnezdijo v tem revnem, najetem domu.
Proč, proč, je šepetala Ana v nenadnem sowastvu, solze jeze in studa so ji privrele v oči in zajokala je v onemoglem obupu, sunkovito, da so se ji tresla ramena.
Nekdo je šel mimo okna in koraki so Ano vzbudili. Zamahnila je vdano z roko: seveda bi šla, z vsem skelečim hrepenenjem svoje duše bi šla, toda zaman. Minuli so časi, ni več gospodične Ane, ki je brezskrbno zrla planine in sanjala o čudežnih dogodkih, o ljubezni in sreči.
Tu je samo gospa Ana in če bi se vrnila v tisti skriti raj, bi trava golovo ne šuštela več tako skrivnostno in bi veter ne pihljal tako hladeče s snežnikov — saj bi vsi čuti gospe Ane bili .prevzeti samo od skrbi za moža in otroke. In bi trava bila čisto navadna trava, ki jo pokosijo in služi kravam za krmo.
Dve, tri ure vlaka! Kaj bi je ves čas ne peklo, da bi mogla denar bolje uporabiti?
Sicer pa, iVna, saj je lepše zdaj, ko so potekla leta, sedeti sicer v predmestju, toda imeti takega navidez trdega moža, ki veš o njem, da sta nekoč trepetala od sreče, ko sta nežno pritisnila sence pb sence, in tri otroke, tako žive'in nagajive, in vendar tako vse ti sama, tvoje meso in tvoja kri in tvoja duša — kakor pa stati sama in zapuščena tam pod samotno, veliko smreko in iskati v varljivih daljavah?
In tajno okno imaš, Ana, okno, ki moreš ob vsakem času videti v njem svet harv, svetlobe in zvokov in se zna celo spremeniti v vrata in prag kakor danes, da moreš skoznje ubežati za hip tesnobam in težavam prebornega življenja!
Še hvaležen pogled na zdaj.že temno sliko in znova je zapičila iglo v strgani fantov rokav.
K.0 pa je nekdo pritisnil na gumb, ki ga je bil nekoč njen mož sam pritrdil, in je šla odpirat, ji je kri nemirno bila v sencih. Poljubila je otroke, kakor bi jih že ■dolgo ne bila videla in bi se hotela prepričati, da so les tu in so njeni. Kradoma so jo pogledali nekoliko v čudu.Možu pa ni pogledala v obraz. Bilo ji je, kakor da se je proti njemu prvič v življenju nekako pregrešila, da še sama ne ve prav kako.
Zemlja in rod
Iva Breščak
V	teh pustih jesenskih dneh, ko čez vso širno lombardsko mesto in planoto zastira razpeta plast goste megle daljne obliko in sinjino gora, ko gazijo noge blato in mrtvo listje, ko je zrak nem in so kretnje ljudi po ulicah okorne in je vsa narava žalostno zamišljena — v teb pustih dneh mislim nate, o ti moja lepa, daljna", s svetlim in mehkim jesenskim soncem blagoslovljena Vipavska! Ti trda, težka in lahka vipavska zemlja; ti kraška od krvi i'deča in od kamenja siva!
V	teh pustih dneh potujem tja gor k vam.
Kakor v toplem avgustovskem dnevu sedem na pobočje Nanosa in vsa Vipavska leži jpred mojimi živimi očmi: na desni jo objemlje očanee čaven, na levi stari naš Kras, ob zahodu se koplje v zlati kopreni sončnih žarkov.
Sonce, čista sinjina neba in tišina počiva nad to veličastno podobo, v tem čudovitem miru se v takih trenutkih iz zamaknjenih misli razpenja pred očmi in pred dušo usodna zgodovina tega kosa zemlje in njenega rodu.
Misli stopajo nazaj, v daljno, prastaro dobo, in oči gledajo vso vipavsko dolino, ves Kras zakrit v jaso prastarih gozdov. Tu pa tam se leskeče majhno kraško jezerce; skozi
56
dolino hiti v šumečih valovih reka, iz gozdov se čuje zamolkli glas divjih zveri. Bohotna, hrezjikrbna narava kraljuje in gospoduje — a ta zemlja, od prirode in usode zaznamovana, že prisluškuje daljnjemu peketanju konj, ki nosijo iz nepoznanih dežel nepregledne čete jezdecev. Iz stoletja v stoletje drs'ijo skozi to dolino nemima ljudstva, željna novih, sončnih dežel: Tlirci, Kelti, Rimljani, Markomani, Kvadi, Goti, Huni, Henüi, Vzhodni Goti, neraäki Lungohardi — pred kolikimi pohodi in krvavimi boji trepeta ta dolina! Z mečem v roki so si jo prisvojili tudi naši pradedi. Prišli so od daleč; tam iz velikih ravnin, razpetih med mogočno Volgo in divjimi Karpati. Zaslepljiva lepota obljubljenih dežel je gnala tudi nje z Ohri vred s širnih ravnin južne Rusije preko hribov in dolin v tuje pokrajine. Premagali so stare prebivalce Rimljane, llirce in Kelte ter se polastili te nove zemlje. Na zahodu so se pozneje vneto spopadali z Longobardi in Furlani ter jih premagali. Z mečem so .začeli obdelovali osvojeno zemljo in se tako z njo strnili v ne-rozdružljiv in blagoslovljen zakon. Zasloveli so kot dobri poljedelci — najprvotnejša in najplemenitejša čednost, po kateri se rod pogovarja z zemljo in z Njim, ki jo je ustvaril. JSili so tudi pridni živinorejci in čebelarji. Doba miru, blagostanja in sloge v življenju kolektivnih zadrug je zavladala med Slovenci, doba popolne samostojnosti. A mir, Ijlago-slanje in samostojnost trajajo temu rodu in tej zemlji le kratka stoletja.
Skupno s Kristusovo vero pride med Slovence doba suženjstva.
Nedvomno tragično in težko pojmljivo je to nasprotje! Kristusov nauk, beseda, ki je odprla vrata zasužnjenim narodom, bila znanilka prostosti, miru in sprave, ta beseda je postala našim pradedom nositeljica suženjstva.
Prav ob tistem času zavlada sramotno podložništvo in robstvo, ki je postalo usodno za ves slovenski narod.
Patrijarh Pavlin II. si je nad vse prizadeval, da bi pokristjanil Slovence: v to svrho se je zatekel k samemu Karlu Velikemu in ga nagovoril, da jih je napadel in jih po kratkem boju zavzel. Patrijarh Pavlin II. jih je podredil krščanski veri, kralj Karel Veliki svoji oblasti in suženjstvu.
Naši pradedi so novim Irankovskim gospodarjem, ki so jim prinesli Kristusovo vero, služili kot sužnji na njihovih gradovih in dvorih. Njihovi gospodarji so jih lahko prodajali in zamenjavali.
Ob lepi Adriji je cvetela ta žalostna kupčija s slovenskimi sužnji, kupčija, ki je trajala tja do konca srednjega veka. Slovenske sužnje so kupovali Madjari, Benečani in Grki, jih prevažali po morju in prodajali mohamedanskim vladarjem v Azijo, Afriko in na Špansko. Iz tistili časov slovijo še sedaj v ljudskih pripovedkah grozoviti pohodi Madžarov — «pesoglavci» imenovanih. Sedemkrat so šli po vipavski dolini in po Krasu, pozigali, morih ljudi in jih vodili s seboj v suženjstvo.
:Iii kolikokrat so pozneje v tenmih nočeh plapolali ognji od Učke gore tja do Ljubljane; čez -Vipavsko tja do Tolmina in oznanjali Slovencem prihod grozovitih Turkov
Z 7- °	"ap^'iali slovenske pokrajine, požigali, ropali, .morili in kakor
Madžari vodih ljudi v sužnost.
V zgodovini so zapisani in med ljudstvom so zapleteni in živijo in bodo živeli kot l-ragicne legende spomini na krute grofe, ki so gospodarili ljudstvu iz svojih mogočnih, bahatih gradov; spomini na tlako, na desetino, na tolminske in goriške punte na nesrečne upornike: Ivana Gradnika, Gregorja Kobala, Lovrenca Kragulja, Martina Muniha in druge.......
Zemlja in rod sta iz stoletja v stoletje stopala skozi trpljenje in nevihte — ^__
in vendar-------
57
Obljuba
I\'e.mine\noČ7ie/danyda Tine hi obljubila, 'DvA-mine ura, da Ti ne bi govorila, " - k'ot -s^. obljubila, ko.'.sern Ti'oči zaprla^ . , da. bom Tvoje, drage raze negovala dcp'hdm pogumred-, da vzdrzi rhojä'sila,	in ljubezen-prijateljev,-Ipi Te je veselila,^
da bom'dočakala in Ti sporočila, - ' '	in T-uojn-.brezo,'.ki je zimo'prebila,
-•koho'je časa pest-vse krivice strla.. . .	■• ko je T ehe, Ti-moj edini,-pobrala.
'■' - . •	• Ne bo minute^ 'da. Ti ne .-bi pošepetala, ..."	1 • ' •. • • •
■ . • .	• • kaj.dela svet ih kaj je z Ijiidip^i-in kako'.- ':. • '	. .
■■	Ne rnine .trenutek, da 52 n'e.'l}i'tölalbe-daj<üa].	' ' '
• • .	• ■ ■ da prides'pönie-s svojo iiitilo roko. . ,	. ■ " ' . •' •
" Pesem,'-posvečena spominu- nedavno" umrlega'pesnika Karla'--Gapka, izraža--pre-' ' tresljjiv^) doživljanje, večnostne vezi med. dvema, človdioina, ki sta si; bila've^ -.kot življenjska tovariša. Zakon-Velikega .Karla Gapka'z Olgo .šcheifipfliigpvo je iil-idealna -• sknpnost. dveh mQÖniih Urnetnilipv.'kakršne so-v.zgpdoviiiij-še bolj pa v-sedanj os Li" .prav ledke. -Dve izrazito -svojski'dnševiiosir Capek,.kb't'raziiinski,-sScheinpf.l-agova
•	čilsl<'eno elementarni tip —sta 'se prekrjisno dopolnjevala ne samo' v vsakdanjem živ- -ljenju nego. tudi-v litei-arnem "ustvarjanju. -Zlnaho. je", kako : veliko moralno cJporo'fe
.•iineji pisatelj y. stoji-ženi posebno zadnjä.-jeta, ko ga je" Jieizprosiia boleien iiiiičUa do. : -telpsne qkvćtre;;pFay .taj?b .pa.-j tudi.zjiano^ da'-je 'SdieikpflugoVa'd-äla Ća.pku' z3misel,za\'
•	d ramo - «M a .t -i».. Globoko • n otr an j e' izživl j a^i j epa' p iri j etn a- "iiruž abna- d;uli ovitost šfa dvi: gaU-umdtmco do "središčne osebnosti v'Čaprkčvem.litefamem-krogu. Tako se tudi drugi-
' veliki ČB^^ki dramatik,.František Langer,.-.zahvaljuje, njej^za idejo «DVainsedemdesetke.».. . močne drame^ ki je dosegla oEličen uspeh Jia. beograjskem in zagrebikem "odru, .priprav'-•Ija pa j.o iu-di ljubljanska drama.. . •	;	" . .	•
Olga Scheinpfiug0va7Čapkova je bila dd usodnega prevrata med prvimi igralkami Narodnega;'divadla, zavzeina pa. tiidi lepo, mesto' v.novi češki -literatüri,". Izdala je .Vfeč zbirk lirike in-je avtorica mnogih roniaiiov', iiövel in dr-am. Njena. ;dela šo .znari^.-tudi-.-pri nas:: iji^bljah&ka' drama "-je prjžd l^ti, vprizoriladuhpvitp'. «Okence.» iti'.«Guga)bico»,. ;V • '	izhajajoča «iPari'ser.'.Tagesžeitiing^? /pa.praV.karr.obj	njenega.:roriiaTia.
' <iTeta-'-A:i>.a.».-—ur--.•'"'. ;	■..■.'-.,'•. .	^V.'.-:
Kaše kmetice t boju proti Arstro-iOgrski t letu 191?
-'•,• V'-'. - •■Po^«Pb^ifiki»■^ii'ivediIa•■R/•K;o r p
drz.a-\5e ie-'.feživ^pspomjri -nk! junaško -borbo bosanskih" "žen le.to "-19i'7'.' To'bila börba.^km:etjc, nepismehihj;'^ ■ iii's^De.'To.'nVbp priprkvljfen/^^	rpaž'tP^ .
žen^in m-atärVnpor slabdtuih,. z mötilyaiiii oborpženihjž^iia ppti močnilm-'mćg^^^^ ^Qg^lq^^oi^ästi;:'"..-.''	"r..'	/•v''!;."-""'-'- '.	- "V'
■'Kaj-prip.ovedtij.6.ö:.vstä}i.iij6na'v^	->Ana. Njego, ^iiöpigitienä- kittetica,. iastmca.-
•mlifia'in mat-i Več otrok,;iž Osenika.y .sarajei^skejn sr^ , -	.';•.,' . ; .
•	\ ■	-jie' ybjftä. besüel< rLä: yseh-. "kpn^ in'kröjih^ so .sfr -Valile/slpii nfisö vä§i-dan dnem reke-vojaštva.. Yöjakl so-bili se«tr<ida:ni,-, in so jeliiali s -.sebö],. Itar.^, je le.idiö mogoče,-posebn-ö ^ylno iii--zita; Pol.^.-tqg^ so; orcziiiki popisovali Vse,.kar je. še .oštalp/Nisa. vpraševali;Bomb im.ele-še ]k.aj:za.otroka "in zase,-sanio..ukazovali-šoV.v ,4rödO "nam "pripelji td. in tö kravo,' toliko, in toliko-žita; V -vđsr nastopila lakota, o'trq-ci.. : po' se začeii-.pot-ikati'po destäh, iskali so.ostanke, "ki jih-je.-puščalo «-bjaštvo. Gläd "je'bil ■
čim. dalje, hujši,'rekvizicije .-vedno pogostejše," obi^di. m-peiskave "orbžiul^v tsakd^ji.
• Posvetovala sem se's svojo sestro m sklenili sva, da sUičeva tajni .seštoek'žen .v. mojem mlinti. Po ■ vaselj-sva razposlali žene, ki so'obvestile di^ge p tajneni Sestanku!; .Odziv' je bii: nepričakovan, Naii tisoč wna je prižlo in sklenile smo, da požljemo proänjo generalu Sar-kbticu; «PrpsimOj-da-se takoj ustavi odvzemanje živine,-kca-'nam otroci .umirajo.'od'gladu,» Moja sestra, ki. je. edina-znala pisati, nam" je pfošnjo spisala, ^rri . izvoljene'delegatke smo. , jo', osebno ođnesle'generalu, .'General nas ni sprejel. Prošnjo ja vzel'njegov uradnik ih nas obsul-z neštetimi:psqvkami, ker smo prošiijb spisale v cirilici.', Obl-juhlje'ni odgovor smo pričakovale ve'č.dni, toda zaman. ; '	--	■-. ■.
- Ponovno, smo'sklieale sestanek'in sklenile," da ne .bo prihpdnjo sredo nobena gnala
■	živine na trg. Pridejo naj-samO žene, dobro'bborožene-s-koli, motikami in--vilami.. Naže geslo je bilo; ne bomo več trpele, .da bi po n-ažih .vaseb ropali živino, otroci pa umirali-
■	od gladu za tujče-ve koristi. -	' ' - '. ' ..	• .- '	-
■ Našemu po^i■i^l se'je odzvalo več kot dva -tisoč žen. Ni'ti ene glave:živine ni-bilö na --. trgu; zbirale.«o -se sam.e žene, -oborožene s koli in vilami.in pripravljene-na vse. Ljudje so'se. čudili, kaiii gredo,, črno .oblečene-in d-g-zob oborožene. Nisino'izzivale,--samo čak-al«
-	smo. Oblast je uvidela, da se sii-aje zarota in da. ti dan ne bo nič živine, 'Pridrvela.je ' ■policija, začel'se'je boj. 'N'avalili'so s pendreki, toda slabo sd" naleteli. Pri;prvem;-spopadu ise je zvalilo'-nekaj-polieajtv po tleh. To. je opogumilo-ostale žene, Policijo .smo preteple--in pregnale, ■ potem smd navalile na. v'ojn,e dobavitelje.. Medtem je dobila policija :ppmg'č.
.'Iz Saraje-va .sb poslali .četo .konjem]cov, ti šo se kotljesni pognali med nas. Sedaj je bil boj-težji. Vojald so mlatili po ženah, s puškinimi, kopiti kot po živini. Razjarjeni
-	konjeniki so vpili:'.«Za koga hraiiite-živini, .gdto-v'ö za kraljaiPetra!»".
Pa tadi sedaj liism'o'. -še odnehale, vlekle, snio jih; s' Itonj, da smo -lažje .obra'ČunSle -ž iijimi: Ko je pbveljnik videl, käj počenjamo-ž njimi; je .planil, med nje; začel-sam ma-' bati po njih in vpiti: «Sramota, kaj' delajb.z vami ž&nfe, in! to naj-bi bila .policija, to-n4j bi bili.v.ojaki.?!» Policija, je'dobila novo. pomoč,' me .smo omagovale,. končno so zmagali, oni. Tri so iias. ai-etirali, druge pa razgali. ; ' -' - - "' . ■ ' . - • ' ' . -- - Žene'so vedele: dokižr smo m'e zaprte, se bo ro^pinje nadaljevalo.'Zato je bilo težko'
■	naše slo-yp.'Toda že.takrat-so .sklenile: osvoboditi jih rnbtamd,za'vsako.ceno.
K.0 srno bile me zaprte .V-Saftj.evi}, .so.se v.'.pustemj žapuščenem lijlinii nadaljevali . tajni sestanki,; dokl.er niso; določile-;: ta in ta dan ;vSe -žene'pred. palačo--dežfflne vlade v, Sarajevo z'zahtevo; da .li-am izpuste" AiioJNf^ in'.tovarišiči. -. , - . . .
-	; -Oborožile 'so sg -s -kamenjerii - jn se: točno- pj) dolpčenern - .dnevu .in uri -zbrale'.pred: ipyač6-. đežein-e Vlad«. Bilo j	kolikor''jih do takt-at Sarajevo' še ni' videio. -Kot'
-	ri,a'jpy'elje_sö-;bÜe'n^^^	■đeželnei'.ViadJ'ražbite 'vs^	yeJr.ltpt' fri tisoč ^en'-je' .-(tah^evalp.enoglasno: «Izpustite-Aiio-.Njego jn-.tov-arišiH,;-drugače .Vs'e'razbile!».
-	V Ob'läät. ni - vedela,- kaj naj u.krenS. ■ Miiožiea žeti je nar&ščala, '-npor se ;je. širil.: Koiičri'o 'ÄjnaS izpu5ili;'Toda/ine s-tem-^.m^	';'-. ^ ' ■' -V '; - ,- ' .' :.
:.; :- -Tajni ;ses{anki.'.^-mIinii-.So'-bili.čM .dalje-pbgos'tejši,,riaä cilj je.iil;-.bsi-ba'do žrnage! -
V niesto.-.Živinoj Ü sp -jo^ nekateri'-', hoteli- odgnati' vojnim;;dpBaviteij^^^^; sin.ö .:š' 'silp' ?a-T i' Vrj]ile;--Po dolgih'.'šutovih-bojih so. hiü;Zpp'et.p	neföf'ere tu.di p'r-ijeli. Mmfe so,-;!
■;zaprli v.-'strapišče, dlT^^	ograjen'z<bbđ^čo.žico' in Vö -ga Stražili' :-
-. Vojaki. 'Pö -.dolgotrajnem m'učenja .so ftas -končno izpustili- Naša znjaga :;je bila. popolna;.' . iSiv-ine-r(am-niso yeč -jeinaU,' t	ropanja'.ptj.'naäife'Vaseh:; - ■ - ' , ..; :-.
-	Ko.-Sq se, duhovi pOjnirili in smo mislile,-'.da -je 'vse pozabljeno,-seni dobila- poziv-Pd ''
-	'Vpjnega -sodišča 'zaradi .v-eleizdijje,- .Enak poziv' so dobile'.tudi nekaterš drage ' razborite'-•^ehe,- nied 'njijni hi.oja; se^ Jovanka;, ki nam. je bila-spisala" prošnjo. .-To je. ve-del vdjiji' . ■pr;eiskbvalni-sođnik,.pa j-o je najprej iiahruM^	--.. -.-.---:.■'. '- .; '- ;--
-	'-«Kako-ste- si Up3li-pisati 'v cirilici? Kot-učiteljica' morate vendar znati-dba jezika-!» Name je-'žavpihNtVi st;e'povzročit-eijica->evoB in spadate pod paragraf,- ki dojoča -;'sinrtaip-_kazenf»'_-■■ -
59
Mesto mene je odgovorila moja sestra: «Me nismo niti liujskale niti povzročile revolucije. Protestirale smo samo proti nasilnim vojnim dobaviteljem, kateri so hoteli nas in naše otroke sestradati. Borile smo se samo zq svoje pravice, za svoj obstanek.»
Kdo ve, kaj bi se nam bilo zgodilo, če bi se ne bil zrušil avsLro-ogrski režim, če bi ne bilo prišlo do zedinjenja."
Tako je pripovedovala Ana Njego.
Borb žen iz bližnje in dalnje okolice Sarajeva ne bi smeli pozabiti. Te borbe zaslužijo, da o njih pišemo, da o njih govorimo takrat, ko govorimo o borbi naših mož osvoboditev jugoslovanskih narodov.
Resnična in žira Tzgo|a
Anica Č
erne]
II
Človeka oblikiije v pravem pomenu besede le lastno polno in moČno doživljanje. Samo to, kar zadene njegovo dušo. kar jo potrese in prevzame, zagj-abi in Često do dna vznemiri, sprosti in dvigne, kar resnično zaživi v njej, utare življenju in njegovim pojavom pot do človeškega srca in življenja. Kdor ni na primer nikoli med bednimi začutil pomanjkanja in bede, kdor ni trpel s trpečimi, golimi in lačnimi, nima pravega čuta za pomanjkanje in revščino. Čeprav je v današnjih socialno razgibanih časih lahko še toliko čnl in čital o težkih socialnih razmerah pri nas in drugod, če: prav je morda zaradi poznavanja razmer trenutno pripravljen na socialno pomoč. Znanje pač ni življenje, ni vzgojenost, ki bi za vedno določala dejanja.
Vzgajanje je prebujanje in ob likovanje človeka iz njega samega, iz živih sil njegove prirode, ki ji je dano, da išče in spoznava, doživlja in čuti. Vzgaja samo Listi, ki zna b \i d i t i dušo k življenju, k doživljanju in začutenju vsega, kar zadeva človeka, v čemer se človek izraža, v čemer trpi in propada, raste, uspeva in zmaguje.
Vzgojenost je' trajna in neminljiva, vedno živa sila v človeku, je njegova vzbu-j e n o s t za dojemanje vtisov, njegova pripravljenost. da ob naji-ahlejšem dotiku z življenjem začuti, kaj je prav in kaj ire, kje je pravica in kje krivica, kaj je vredno ali nevredno, kaj pošteno, značajno, plemenito in dobro, kaj je moralno in kaj nemoralno, kaj je resnica, kaj lepota, kje je resnična potreba in beda itd. Lahko bi pač
rekli: prava vzgojenost je razgibano in polno, živo življenje človekove duše, je polnost in globina njenega doživljanja.
Pravo vzgojno delo se torej ne zateka k besedam in ne zaupa spominskemu znanju o teni, kar je pravilno in dobro. Resnični vzgojitelj ve, da so besede, ki ne zadenejo v živo, mrtve in prazne in da prej ali slej izzvenijo v trdem ritmu življenja. Zato ne daje naukov in navodil, pravil in zapovedi, temveč poskuša z življenjem samim, z njegovo prepričevalno .silo in resničnostjo vzbuditi življenje v otroku, ki ga vodi in vzgaja.
Vzgojenost se javlja in kaže v vseh področjih človekovega izživljanja in iidejstova-nja. Družabno vzgojen človek je poln resnične obzirnosti in priznavanja drugega, je tih in skromen, pripravljen k razumevanju tujega trpljenja, pripravljen k pomoči. Njegova prijaznost in vljudnost ni družabna krinka, njegova topla beseda ni fraza. Njegovo vedenje v družbi je brez poznavanja pravil bon - tona taktno in fino, umirjeno in prirodno. Vse v njem čuti drugega človeka, ob sebi, sluti njegovo duševno stanje, vidi njegovo željo. V družabno vzgojenem človeku je fin čut za osebno vrednost sočloveka, za njcgo\-e posebnosti in odlike. Vsako opravljanje in obrekovanje mu je tuje in odvratno. Njegov način občevanja s tovariši, s podrejenimi in nadrejenimi je enak, vedno topel in odkrit, takten in vljuden. Vsaka kretnja v občevanju, vsaka beseda in vsaka misel v družbi je izraz njegovega spoštovanja človeka, njegovega resničnega doživetja: moj bližnji.
Socialno čuteČ človek vidi si-
60
roniaštvoj kjerkoli živi, kjerkoli se skriva. Ni mil za tisti navadni, zunanji način pomaganja, njegova vest se ne umiri z darovi in z miloščino. Hotel bi rešiti človeka v siromaku, liotel bi mu pomagati tako, da bi ne storil berača iz njega, da bi ne zadel človeškega dostojanstva v njegovi duši. Kdor je doživel siromaštvo in mračno bedo do dna, nima v svojem urejenem življenju mi-i-u, ne more ^^živati blagostanja brez očitkov vesti, ki je socialno prebujena in živa. Rajši .se bo izognil siromaku ali se mu vsaj s toplo besedo opravičil, kot da bi šel mimo njega, tako, da bi prezrl njegovo prošnjo.
Etično vzgojen človek čuti, kaj je dobro in prav brez vsakega poznavanja zakonov in etičnih pravil. V njem je razvita tenkočutno sposobnost presojanja pojavov in dejanj, razbiranja prave vrednosti stvari. Svoboden in samostojen je, neodvisen v svojem vrednočcnju, nc pokori se slepo «javnemu mnenju», nc prevzema sodb in obsojanja. Za dejanja, ki izvirajo iz njega, iz polnosti njegovega življenja, ne išče odobravanja in priznanja, upa si po- notranji moralnosti prevzeti nase tudi zunanjo odgovornost in navidezno krivdo. Ne pozna dvojne mere, ne išče zunanjih kompromisov. Njegova moralnost je živ del njega samega, njegovega bisLva, zato ne more drugače, kot da živi in dela iz sebe. po glasu svoje osebne vesti. Njegova dejanja so pravilna in etična, ne da bi jili iz strahu pred obsojanjem in pred kaznijo hote tako uravnaval.
Narodnostno vzgojen človek je živ člen svojega naroda. Z vsem, kar misli in čuti. je zakoreninjen v njem. vsako njegovo dejanje v narodu je izraz narodnostne zakoreninjenosti in pripadnosti. On čuje lepoto in pristnost narodovega jezika, čuti smisel in globino njegove besede, ljubi njegovo pesem, spoštuje njegovo izkustvo in modrost v narodnili pregovorih. Z vsakim človekom svojega naroda se čuti, notranje povezanega, usoda slehernega med njimi mu
je kot. usoda lastnega brata. Ničesar narodnega ne taji v sebi, ničesar tujega ne prevzema brez prevdarka, v ničemer se ne spakuje, pristen je in prirođen, kot je pristna in prirodna pesem naše mladine v planinah. Narodnostno živ človek ceni in spoštuje narodovo bogastvo, njegovo delo in blago, njegove kulturne dobrine, njegove kultume tvorce. Nikdar ne daje prednosti tujemu, ne klanja se slepo močnejšemu in večjemu.
Tako bi lahko pokazali resnično vzgoje-nost v vseh kulturnih področjih in začutili bi, kaj je resnično in globoko religijozen človek, kaj iskatelj resnice, kdo je politično vzgojen javni delavec, kdo je notranje dozorel za doživetje lepote,, kaj pomeni polnost izraza: kulturno živ človek.
Ob vzgoji bodočega rodu, ki raste v življenje, polno perečih socialnih vprašanj in živih človeških potreb, kričečih nesoglasij med besedami in dejanji, polno krivic in nasilja, bolečine in ponižanja, mora začutiti zlasti mati, prva in prirodna vzgojiteljica otroka, kaj pomeni v vsej globini beseda vzgoja, kaj se pravi mlado bitje resnično vzgajati. .Tasno je, da zmore to veliko, največjo nalogo v življenju samo človek. ki je sam resnično vzgojen. Vsa vzgoja je torej predvsem samovzgoja, je približanje k življenju, začutenje njegovih resničnih vprašanj in pojavov, je začutenje človeka, spoznanje vrednosti in nevrednosti, resnice in pravice. Začnimo torej, kadar se lotimo vzgojnega dela. najprej pri sebi. Zaživimo polno, resnično in živo, da bomo mogli male, nebogljene in nezrele prebujati v resnično in polno ižvljenje. Vrhovno načelo slehernega vzgojnega dejanja naj nam bo zadnja pedagoška resnica in modrost: ne vzgajaš s tem, kar g o vo r i š , temveč s tem, kar doživljaš in iz svojega doživljanja daješ. Nisi vzgojitelj po prirodnem ali poklicnem položaju, temveč po svoji notranji upravičenosti k vzgoji, po svoji lastni živi vzgojenosti.
61
Umetnost
Nekaj-gledališke kronike bb aoletnici slp.venske drajiie v Ljubljani/
. Dvajset let slovenske drame t. lastni hiši. . Dvajset let je daba, ki je zgradila naSi gle-• dališki uiüetnqsti temelj, ki stoji tako trdno "na naših kulturnili tleh, da,ga nobena stvar ne more' več. unižiti. ■. . •
Podbio gledališča oblikuje uprava, režiserji in igralci; Ob priiiođil v Zgradbo Drame- naj, imenujemo Upravnike, ki so vodili teh -20 let' usodo' naše Drame: prvi je.bil prof. friderikJiivanäiö,. kateremu je, sledi]., mojster Matej Hubad, njegovo mesto je za-
■	vzel ing. Kado iCregar,.pö;njegovem bdhodii .pa je..postal .upravnik Oton ŽupauSič, ,ki,tnu,
■	načeluje še dafies, ■'. •■ ■	. ■ ■ .
. Ravnatelj Drame je ■ bil: Ves' ta čas Pavel' Golia, le-.nekaj-sezoii ga je nadoineštoval. MilanPugelj:. ; . /	.
.: .Med. glaviiimi, najbolj zašlTižnimi^gradi'-' jelji iiaše gledališke umetnosti moramo ime-, novati.na prvem'm'estu Hinka Nučiča .(danes. igralca .in rezfserja,Narodnega'gledališča .v'-'Zagrebu) ter'. samobitnö ■ osebno.s.t- Ignaca Borštnika ...Če zasledtijeino prvine, '.iz ■kaCe:-rih so gradili naŽe gledališče, moramo ugo-' loviti predvsem" dve glaviii ;. ■ literaturo in: ..režijo.,. ■	;;,,".. '.;' • ,
.v Največja zasluga;'■ današnjega.- upravnika Otona Župančiča je,^ da jft.dal š .svDjimi.pre-. vodi klasiko",- ..predvsem ;.Shakespea.reja', .■ Drairii-kTalite'.np podlago... Reži ' ideološka' 'orientacija .l-ežis^rjet- . pa . .b.ošta -.: osvetlila-razvoj- in 'gibanje . nale-.Drftoe.:'« . i'skanj-tt-'sjogii. . .' ..■.'■■'.-■ ■	'.-:■
'-.." Pjrimitivria'.realistjčfta'/ošiiova .našeg-a-pred-■
■	yojiiega. glediliSča'. je döbila ^ strani.'raskega ' , Hiidbžest\:ehega teatra;; za., časa njegovih '
■	gostovanj in ž'včlatijenj.eni Ijekaterih^ riiskihv' -, igralcev;..(režis6rj(i :Borisa, 'Pnyke.-in.'Ös^^^
.viSa,-. ter. Marije WaMockS)'' niočjjio' ppbiido.- -. ki.'stä. jo podpirala .ravliätelj..Prait)a' Pa;v.el. . ÜoEa.-in prof./Sest, , bbä: sta- rfelala-"p'öd .daj-: . mom' ruskega . gledališča, ■ ki: .'st'a/ gä'. -imela \ prilikp. -dodobTa. spoznati med vojno, v.Rusiji. .
■	RežisSr. in igralec',]\ailan..-Skrbin^ek '(gd-.. . jenec, Ottöve'Sole.. ni . Dunaju) - je: bil kot Boržtnika-v ■:'učenec -strpg iiatiirälisl. ' Prof. ' ' Sest (tudi ^ojeuet Oitove iole) je p.oleg. rea'-.:;.
lizma,. gojil :tuđi na podlagi svojih dunajskih . študij, klasikor 'Shakespeareja,... Schillei-ja,' ..Goetheja iV dr.. Francoski klasiki (RoŠtand, Mbliel-e) in' fraricpške sodobne'komćdije' 'so' . naäle v -režiserju Putjati izvrstnega .-inter- . preta. DoniaSi.realistični in romantični s.log-('Finžgar,. .Golar, Jalen :i; drp sta ■ gojila Fran Lipah (absolvent dunajske igralske akademije)-..in 'Mjfen Fugelj.-/Na'Cankarju. .. pf' s.o. s^ poizkušali domala vsi' režiserji v ' "iskanju 'dokončnih slpgövnih dognanj. '
Prof.'Sest.je prinašal s svojih vsakoletnih;. ' Studijskih popotovanj po inozemst-ra ve.drio ' .kake .slogo vne ali- insceni(cijšlie posebnosti-', ter tako seznanjal -gledališče..'z vsemi aktual'-■iii^i: 'Šti-uj^i,: ki. sb .'s.e'.pojavljale v ini-'.' -ze'mstvu. ' " ■ ' .'. ■ ' . Za.wmivo je'Zasledovati, kako. so bile -pö ■ same'zne ,sezone- v gleda^šču ..pod 'vplivom- , ■različnih; režiserskih orieiitacij. V dobi naj- .' ■-večje' Se^to-ve- delavnosti, in .(vprnosti - je • cvetela -romantika, klasika ter- 0pMmis,tič'ni,: ■i'.edri-in Jahkotni-' repertoarji; ža časa 'Put-jatqveg'a dela 'so- .'prevladovala realistična raska dela ter'fran'cos.ka klasika i-n sodobna franaoska-komedija; Ciril Dehevec je prinesel s', seboj. s-' praške igralske akademije .-no-v';ilii5troj-ekšpresionlštičnili re.a.j in:igra- : . nja., - togost sl.pga, m-bčnp' analitično; pogUb--;-li?nje'v''j'dejno .vsebino-.dila in izraiitd ideo^ .' -loško usmerjenost, ki terja od'-glćdališča, naj' zadosti predvsem' ...švoj'emu: -p.ošlanstvu^-kot : .^ri^o-jitelj parodij,'.-ter- .odrazu -n'arod'ctv.S'"'bit-
- nosti:'- Debevčeva^^strcga-V^e':^^	-
;forma;se je^'tek-om-'gasaikoblifo^^ »imir-. j?hejši «log pkdreilfstičiiega -jpodajanjal ki pa ^ ...ima' v..-sebi;TOe 'ziiake;.■romantike.' .de: imeiiu-' ■ ;)emQ ipri Ftt)fV Seku;.kot;:enö^i]^egtM fflia'č-iliigjših-.;r.eži|skili'- 'ppiež. '"öptim'izSni," je-. ^' ksir^kteristika DebeWevih' ^potdarjeiia res-
- ICnjiževnik ih 'r featkö-' Krek je ,'v ■ W3-ili ',strem-ljenjilr. 'zastöpn-ik;-;<ästegä-' reir' : lizma, .ki -močno . korenini ' v 'sodfl'bBeÄ živ-.- r 'ljenju-in :njogpv.ih- -nafakt-n^ .(kljub ;tenin,.jnu ,-je'tujli žgodbv'inska: snpv : enako, bl-ižu); .Wje.gove:.^eHje sb. zgrajene'na^.' zeiQ konkretni .žiVljenjski..;ppdlagi: in'se-'iz. ■ žlvlj^jo '-V. socialno-/kritičnem''^r'azöknjanjü
iger ter v .dinitnićnem - zunanji - 'in ;iiptra-v -: ■
62
njem podajanju literatüre-ih. odrskih Učinr kov; . ■ _ • ■	■ ■■
. Nekoliko .podoben, toda- v nekih . ozirih , Kreftu docela nasproten'je Bil režiser.ing.' B.ojan ;Stupiea. Kot inscenatof izrazit mo,-dermst-konstruktivist,- kot režiser povsem socialno nastrojen, jipvdarja v" svojili >ežijali •realistiSnelnu načinii. nekoliko, odmaknjeno, v-telesno in-.inscetiacijsko. dinamiko zajeto, socialno' podčrtano-snov. Pri rij ein ima glavni pomen kratanjej dinamika in ideologija; literatura'mu služi često le kot sredstvo in r.a}i}a" osnova.■ -ki si jo "v(ia;sih popölno.ma; ■podredi, za- interpretacijo-svojega življenj-sko-nazomega gledanja.	..' ' . J .
M.arija Vera je edina ženska ;v naši Drami, ki .se' udejstvujfe kot igralka' in' režiserka.--Njene režijš'.; dčitujejo'- i-zredno kul^ . h'irp; žerisk'0.čustvenost, smisel za'fine, predvsem- ženski' đostopn.e-psihološke, odtenke, v igri. Pozna ..se-ji, da se j« žolala. pri najholj-
-	Sili učiteljih in'-im'ela.. .č'asa	fin-', '.gažmana pri Reiiiharftu za so-igralce 'ujmet-'' -nikel svetovliega . 'slovesa. ' Njene -režije . sb VGČmoma . dela Ibsenaj ki- je po;, svojem iistvarjalriem bisWn. in "borhenosti za žensko ■emancipacijo režiserki;' njenih- kvalitet po-.sebno blizu. ' . V.. " .::." -': . -
Poleg- navedenih režiserjev -je. -vtisnila Itaši Drami .jnočari pečat': um'etniške potertce . osebnost režiserja dr. Branka ^G^	je
režiral kot-gost^ nekatere'kl.asiSne'i» modpiie ■ .komade. Ta umetn.ik- druži i-s-.svojem gleda-' liškeni. delu -y lepi. harmOBi-ji^-Vše ,-pryiite'.. ki ■.,so po.t-rebne^iia": ideja«..in .-zurianjö arhitekt . toniko -igre,- ki iiilj ■ pred'štavljv.:-.-yseh" izr.a-: : zih.--. đo^aiW., režijo'..- ■NjegavaV sugestivna-. r«žija je -v^ojila iia,5i--d'rarhi nekaj .igfiilskih ; osebnosti,-; ; ,. .'^v,v;;'■■:;•/
-	- . Iz' tega. toatkfiga, 'oriša ideölöSkih: .orien-' 'tä.cij. .naših .režiserjev.' ie': raivi^tid,.. dči. imarrio V' Or'aijli^lep'O .'št^ila ..^^^
-	- jalnih; prvin;-.' ki ..-j'e: - vsaksi; posftmezjia. izied. ;"njL[i .enako ' dragocena ; in; M '^riosijo;--v sebi vpbilo.^ni.omostj' ia nadaljnji, .uspešrit raivgi-
glcdalijča.- .Iz ;,jđela ' pošamezni.h^" fe&erjev,-. -ki. sb však.na svoj. nä&iii. .pripomogli, ■.d skupnega ;uspeha,-.š's- je .-izobiikoval'' eriovit ' irealističen igralsÖ' slog, ki. sei; Jač; poä vpli--vorn ppšartieznili .režiserjev' in.- si -karakteri^ stiko .iri; zahtevami-posaiheznih- iger pr-ila--.gaja. delil, ki ga vpriiarjajd.!S ,feni; pa {e;iie
-moremo, reči,.- da nirnjamo' ™č predstav, ki bi bile izl-ažito eks.ppesionitečne,'imp.resi.d-. riistične, klasične'ali naturalističnev ' : .
Pri. uspešnem d^vajšetletnein razvo^ju' naše^, drame ■ šo - odločilno - ■ vplivale .tudi .močne .igralske-osebnosti'.Borštnik, ■ Nučič; Skrbin-. ; ,šek,.-Levar,' Putj.ata, Rogoz, Cesar, Kraljj
ian,, Gregorin,; Avgusta Danilova, Boršthi- . ..'kova, Saričeva, 'Marija ' Vera, ^ Nablöcka; in -
(irugk '	:'• .. ■ - ■• , / - . • -'.
Prav taka vaŽ£'n vpliv šo imela ^udi gostovanje! slovit-ih ig'ra'bkih skupin- ali ''tudi. . posameznih igralcev in- .igralk. Hudožest-•veno gledališče., nas je seznanilo z Germa^ -novo, Grečevo, Kriianovsko,' Knipper-Če-" hp'vo, Mansvjetovo, - nadalje smo'--spoznali ■'veliko francosk9 igralko' i^ijčile ' Sorelovo, potein Gafda'rovo, ..ki'.Je gostovala , š svojim . možem; v, izredno lepem- in živem ,spomiiiu
so nam-"gostovanja.čehovj-žla.šti,.Hiibnerova, , ; DostAlova. in ; Scheinj)flugova; , od domačih .umetnic, pa sajio videli'. Viko Podgorsko- in-.. Peso--'Dugaličevo;. . ' , - ' -; -.--Žariim-ivo je. tudi,'kako «o. bilß-žastopar^e ženske attorice v. pestreip- repertoarju, ki--ga je - črpal0"'gledališče, iz . svetovie literature', Iz' poljske .književnosti je vprižorila ZapöI.sk'Ä «Moralp gospe Dulsk'e» ter Nal-l.owüke «Dom'žena», v režiji Marije Vere,. ;.ki' .j;b - .žteje!mo tudi med .^i-vtorice, ker .je. ■
ždramatizirala- in,, zrežirala 'Tavčarjev '. ro-; man-«"Visoško- kroniko'». Sjjözriäli.sölo;-tudi ■ ..Mayove' «Moj- -Wlii»,. ■Sche.iiiipflugove' «Gu- ■
galnicöy; in -KOkerice» ter '«Žejle- nä-Niska-.;-yuor;ju»,delti ;;Pirike :.Hd!e 'Vuttlijoki. .. - ■ ' ■'■. - -K;.: sklepu ...Haj .0111 eiijiri'o -2e ;prpslav6. .d-vajr. .- setlelnice, odkar'igra naša Di-ama -v' lastni \ /zgradbi; in s'pomirisko 'dblet'riico '.-smrti. Oh tej .'-priliki -j«' gostovala -.v dvajsetih ;
-	letih; prVič -.Tharibp'rška; drarna. 'v Ljiibljani -, ter . je-vp-rizprila, linkar^
. na .BetajnoviiC .Občinstvo; in; rkritika'; sta; z -
■	'izredno; toploto sprej.eli to; go.što-va'ijije:. .fifujj-.
.. .Ijđ'nska-.drama pa; jfe; igrala- tudi --.prvič V, dvaj^- -; ,;s'etih. felih ■ v --M.ariborU '..Gimkarjeve, .«Hlap-..'ce».' ter jft bila prav;takö;.gostöljübno^re-
-	jeta . in je žela velik uspeh; S ,tema gosto--
■	vanjema.. Je;, storjen'-.p'^i. korak -za zbližanjc.' obeh gledališč,.kar'je vsekakor -velitega kulturnega. ..pomena ."ža. nadaljnjo., gledališko. Tjodočnoist.' ' ;. .' - -'- .MäS'a Slavleva ."-
83
Dve češki umetnici v Ljubljani. Stopet-desetapreästaya «Prodane neveste» na Ijiih-Ijunskem odru je bila res sTcčan dogodek. 17. februarja je gostovala v vlogi Marinke Jarmila Nmiotnd. Pela je v češkem jeziku. Svetovno znana umetnica je privabila to-lilio občinstva, da gledališče ni moglo spre-
jeti vseh, ki bi jo bili radi slišali. Z elegantno, krasno pojavo, s čudovito obvladanim glasom, z neprisiljeno, priprosto igi-o in s prisrčno sladkim smehom je očarala tudi najbolj hladnega gledalca. Ves »ečer se je čutilo nenavadno zbližanje med gledalcem in odroDi, posebno pa v zadnjem dejanju, kier je imela pevka več prilike, da pokaže s\ojo veliko umetnost.
Novotna se je ustavila v Ljubljani na, poti iz Bukarešte v Cannes. Potem pojde še v Ameriko, kjer ho pela pod slavnim diri-
gentom Toscaninijem. Čeprav je tako zaposlena, je vendar obljubila, da pride pri-J.odnjo sezono zopet k nanj. V Ljubljani je bila jako zadovoljna in počutila se je «kakor doma-».
*
Tudi Viktorija Svihlikova, mlada češka pianistka ,nam je dala pravi umetniški večer m obudila lepe spomine na svoj prvi koncert pri nas. Njen učitelj, prof. Kure je slovenskemu glasbenemu svetu dobro znan; Svihlikova je med njegovimi najnadarnej-šimi gojenci. Glasbeno kariero je začela na Češkem, kmalu se je udeležila natečaja v iz-' vajanju Chopinovih skladb v Varšavi in dosegla izredno uspehe. Lani je nadaljevala .šludij v Parizu, kjer je imela tudi več samo-■stojnih koncertov. V marcu pojde na koncertno turnejo po Non-eškeni. V njeni izborni tehniki, v odličnem glasbenem spominu, v plemenitem prednašanju so dokazi posebne nadarjenosti in vzbujajo npanje, da bo mlada pianistka žela še veliko uspehe, česar ji od srca želimo.
•«Jf
Javni dogodki, ki morafo zanimati tudi žene
Doma:
Narodni ^>raz.nik Slovencev. Na Svečnico so v Ljubljani slovesno praznovali dvajsetletnico Cankarjeve smrti. Ta jubilej so združili s praznovanjem dvajsetletnice, odkar
igra Slovenska drama v Ustnem gledališču. Dopoldne je bilo odkrito Cankarjevo poprsje v veži Drame, pomemben govor pa je imel pisatelj France Koblar. Nato je bila v dramskem gledališču slavnostna akademija,
64
zvečer pa so igrali žal le vedno aktualno Cankarjevo igro »RlapcU. V Mariboru so proslavili spomin na Ivana Cankarja na Ijndski univerzi s predavanjem profesorja A. Slodnjaka in z recitaciajmi režiserja Cirila Đebevca.
Važen kulturni dogodek. V Celju so prvip zborovali slovenski zgodovinarji) ki so razpravljali o nalogah nage zgodovinske znanosti in o metodi dela.
Spomin devetdesete obletnice smrti nagega, največjega pesnika Franceta Prešerna je ljubljanska mestna občina proslavila s tem, da j.p razdelila več književnih nagrad. Te nagrade so prejeli med drugimi tudi Alojzij Gradnik, Miško Kranjc. Tone Seliškar.
Za obramho slovenske obmejne posesti. V Ljubljani so ustanovili narodno-obrambno zadrugo -^^Domovina^, ki ima namen varovati našo obmejno posest, gospodarsko reševati naše obmejne gospodarje in kupovati ogrožene kmetije in posesti na naši severni meji.
Posnemanja vredno: V Murski Soboti se je osnoval na pobudo Ciril-Metodove podružnice meddrušiveni odhor^ ki ima namen skrbeti za agilnejše kullumo življenje in narodno-obrambno delo v Prekmurju.
Hrvatski narod je praznoval dvajsetletnico smrti Ante Radića, lirvatskega publicista in ideologa lirvatskega kmečkega gibanja. Leta 1900. je začel A. Radič izdajati kmečki list «Dom» ter organiziral kmečko stranko. Bil je brat Slepana Radića.
V Beogradu so ustanovili jranco.^ko-]ugo-slovansko gospodarsko zbornico, katere na-loga je, pospeševati izvoz našib proizvodov v Francijo. Listi naglaäajo pomen te ustanove ravno v času največjega razmaha Nemčije na jugovzhod, kjer hoče imeti vsekakor tudi Francija svoj vpliv.
Italijanščina na jugoslovanskih šolah. Hrvatski listi poročajo, da bo v začetku prihodnjega šolskega leta uvedena v vseh srednjih šolah našega Primorja italijanščina kot fakultativni predmet.
Svet srbskih kulturnih društev je osnovan v Beogradu. — V programatičnem referatu na skupščini je rekel Vladiinir Čorovič, da je «90 odstotkov napak, napravljenih zadnjih 20 let s strani nacionalne in državne
jolitike, storjenih iz nevednosti, a komaj 10 iz zle volje.» Torej hoj nevednosti!
Iz naše notranje politike. Vsa politična javnost v naši državi je pod vtisom padca Vlade dr. Milana Slojadinovića, o kateri smo vedno znova brali, da je neomajna in da je ne more zrušiti nobena sila. Toda Stojadinović je hodil pot Jeftića m njegovih predhodnikov, zato tudi njegova usoda ni mogla biti drugačna. Kakor poročajo naši listi, je padel dr. Stojadinović predvsem, ker ni znal najti prave poti za ureditev hrvatskega vprašanja. Hrvatje slej ko prej ne popuščajo od svojih zahtev. Zanje velja geslo: svoboda je popolna, ali je ni. 15. januarja so se zbrali hrvatski poslanci na posvet v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mačka in .so .sklenili, da se ne bodo udeležili sodelovanja v narodni skupščini. Sprejeli ostro re.solucijo, v kateri zahtevajo za hrvatski narod pravico do samoodločbe ter se sklicujejo na hrvatsko državno pravo. Z vlado, ki se je sestavila po volitvah, se ne bodo pogajali. Tako je bilo treba sestaviti i;ovo vlado in mandat za to je dobil od kraljevskega namestnika dosedanji minister za soc. politiko in nar. zdravje Dragiša Cvetković. V novi,vladi jo več novih oseb, iipadle so pa vodilne osebe prejšnje vlade. Od Slovencev sta - ostala v vladi ministra dr. Krek in Fran Snoj. Predsednik nove vlade je Dragiša Oiwtkovic, ki je dne 16.11. podal deklaracijo, po kateri si je nadela vlada za glavno nalogo doseči sporazum s Hrvati; glede zunanje politike pa da bo nadaljevala isto smer kot do.sedaj. — Pot k sporazumu so po hrvatskih zahtevah svobodne in tajne volitve, svoboda tiska in zborovanj. Z izgradnjo teh zakonov je pooblastila vlada dr. Ružica, ministra pravde, ki je Hrvat. — Kot prvi ukrep Cvetkovičevc vlade so listi zabeležili odlok vsem podrejenim organom, da se morajo ustaviti vsa napovedana preganjanja in morebitni odpusti uradništva, ki je pri zadnjih volitvah delalo za listo dr. Mačka.
Ba.nmnnski svet se je sestal v Ljubljani dne 15. februarja, da prouči proračun dravske banovine za prihodnje finančno leto 19.^9/40. Ban dr. Natlačen je razpravljal o gospodarskem načrtu Slovenije: banska uprava stremi za tem, da se dežela kolikor
65
mogoče hit«) elektrificira. IJoseđaj-je. delež?
■	nih te pridobitve 42% . vsega prebivalstra' ..Slovenije. Lani-se je največ .delalo na Dolenjskem, v Savski.- in Savinjski'dolini.. — Kmetijstvo ne napreduje tako, kakor bi biio' želeti.- Slovenija je" poljedelsko pasivna pokrajina , in je treba zato zboljšati'zemljo
. in način obdelave. V proračun so vstavljeni zneski za podporo kmetijstvu, sadjarstTO,-
■	živinoreji itd. Glede .šolstva, je ban ome-. nil, .da 'bi bilo treba zgraditi nekaj novih
žol, predvsem, gimnazijo ' v , Geljii-,. .Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani. V-programu so tildi prosvetni dofnovi, -— Slovenija pla-. čuje •i5'S% vieh'davkov v drž'avi promet-.' nega davka celo 18%; dasi ima le'8-% vsega' prebivalstva Jugoslavije. Kako velika ■, jfi. davčna obremenitev 'Slovenije,, .je .razvidno tudi iz dejstva, da plačuje pri nas "povprečno . i-sak človek .1056 diiiarjev na leto, v drugih banovinah pa-ie 580 dinarjev: — Ža-zbolj-■ Mnj6 holniänic. je. najela banovina 60. milijonov diti (kar je-nedvomno-veliko premalo).'^— No-vih davSčiri ne b.adp-.uvedli.:. Po svetu:
Politika velikih in maUh držav.' še nada-. ljuje v znamenju medsebojnih' obiskov, ki imajo seveda..vsi prijateljski značaj, velildli govorov, v katerih-vsi vodilni državniki zatrjujejo voljo ohraniti mir.— ter v znamenju oboroževanja, Iii zavzema blazen . obseg.
Piri se je oglasil nemSki kancelar Hitler. . Senzacionalne napovedi, ki jih je svet pri--čakoval, -so izostale.-Ponova je le-.znane za-' hteve po'prostoru na soncu, po kolonijah, ki da jih Nemčija mera dobiti, ker nemško -gospodarstvo propada', zavoljo -pomanjkanja -živeža, in surouzn.'.Rekel je tudi^ da so težko ■ gospodarsko- staiije v fJemčiji zakrivile de-mokratičhe-države, ki. hočejo nemSki narml ' ugonobiti. Omenjal.je o.-vire pri--izvoza iu-poildaril,. da Nejnčija. .mora imainti ali. pa -umreti'-.. Naglasi! je prijateljstvo do.'Italije ä zadoTOljcn.je tudi z Jugoslavijo.; Ves svetovni tisk je omenil • posebnost Hitlerjevega govora: da se ni prav nič 'dotaknil Sovjetske Rusije. Kmalu nato. pa smo brali, da je šla posebna gospodarska, dele-, gacija iz Nemčije sklepat v Rusijo trgo-vin-skb pogodbo. G'ospodarsko pomanjkanje je', premagalo ideoložko borbo Nemčije nasproti Sovjetski Rusiji.	. -
Tudi angf^i^i .ministrski prethednik ' Cha.mh0rlain' &G je oglasil.. ^Rekel je,, da je
-	zveza s Francijo trdna, da- je ■ Anglija, ža ' miV,'. a" da se kljub tem.u.- še nadalje oboro-
žuje, dasi. je že -popolnoma prijiravljena .na Vojjip. — Tudi Anglija .se pogaja\'s Sovjet-, ' sko. Rusijo; .dohiti, hoče. zagotovilo, da bo.
-	Rusija- priskočila, na pomoč, zapadnim'- de-.mokrabijam v'pn'meru evropske vojne. Prav-
, tako pa želi Anglija .sodclovaiija z Rusijo,:
-	Ameriko ter Francijo za obrambo -svojih ^koristi na Daljnein .. vzhodu, kjer- jih Japonska vedno bolj -ograža.	- "
. . Predsednik Ziruienih držav severne Arne-. ..rike T\:oösevelt napöyedal, da.je pogodba med Ameriko in-evropskimi demökracijami-sHenjena stvar ter da so nieje Združenih, držav lia francoski meji. To je--\'zbudilQ pri avtoritarnih- državah, silno- ogorčenje,'saj se ' Zavedajo, :kaj .še pra-vi imeti- tako močnega nasprotnika z . neizčr'pnimi denarnimi in
-	drugimi gospodarskimi sredstvi. . ' .
Mussolinijev go-por, ..Vi- je'bil -hapovedan, je izostal'.:.. '. " ..■....,
'Zunanji minister Italije- Ciano je obiskal Jügos'la-y-ijo. odnosno prejšnjega- predsednika .vlade M. Stojadinovića-. Njegov nanien je bil, urediti medsebojne odnese držav na-.-jiigovzhodu ter zigotoviti -njihovo - nevtral-. nost v - prirtteru spopada obeh evropskih Id^- ' borov: če ima Italija zavarovano zaledje, bo-iahko postavljala.-tiudi večje-zahteve napram . 'Franciji.; .' . -....; '. -
- Maižars-ki zunanji minister Czaky je po- --toval v. Berlin, kjer.se je'Madžarska zave-- ^ zala. da bo opustila .vse, kar bi ne bilo v ; soglasju z nemško, zunanjo politika'. Na nasvet italijanske vlade- je pristopila tudi; k. zvezi; proti kominterni-.
Španska tragedija. RepuMikanska Španija se je morala umakniti iz Katalonije, - nai katero je zavladargeneral'Franco, ki je -la-. ko j ukinil vse s-voboščin.ej ki so si jih Katalane! kot samostojna narodna skupina pri-boriii v stoletja;trajajočih, bojih s španskim", centralizinom. KatalonŽčina je ■ kot- drugi državni. jezik ukinjena. (To je isto, kakor če. bi-odpravili slovenščino kot državiii'jezik.)' Republikanci bodo, iiadaljevali borbo na-, osrednjem bojišču okrog ' Madrida —.-pravijo, da. do zadnjega moža. . . -,
IVaše žene pri delu
ženska .društva v Ljubljani so bila t febr.uar:ju posebno delovna. Splošno [žensko drukvo.'je nadaljevalo s svojimi tedenskimi; predavanji, namgnjenimi-materam, o čemur
bomo še poročali.--Klith Primorh je po
dolgem ; presledku zopet priredil, .svojo. tra-'
■	äicionsSio 'Črno-.belo reduto,-ki. je bila go-. tovö med najbolj .uspelimi predpustriimi
prireditvami in je imela l.ep materialen 1'speh, kar b.o Klubu .v'izredno, pomoč-'pri iiiegoVem,.znanem humanitarnem' delu.. — T. K. n. «l'it'ena». je priredila tudi letos nä
■	pustno nedeljo švdj običajni «Otroški r.in-gdraja^, ki žanje vsako leto najlepše uspehe. — Novo ustanovljeni ženski odsek'«Sočm si je umislilikot i-ir doHodkovza svoje nar. obrambno delovanje tedenske'plesne vaje in vse kaže; da bo dosegel svoj namen; vajg.so jirav dobro .öbisktine.'— V Mariboru pii-leyn ' Žensko: društvo materinski tečaj, ciklus predavanj popularnih javnih delavk in de-'Uvcev. Predavanja se vrše v prostorih Ljud-t.ke univerze po objavljenem. programu. O predai'anjih. bomo-.'^fe poročali.
'(Prosimo , vsa-ženska-društva, da'ilam-ja-, vijo svoje, prireditve, ker je lahko mogoče, da uredništvo, katero prezre.). .
' Vesel napredek. Mese'ca februarja t..l. je- haše dnevno 'časopisje zabeležilo za zgodovino slovenskega ženskega . prodiranja v javno življenje in. uveljavljanja ženskih talentov dve zanimivi, in razveseljivi dejstvi, razveseljivi zlasti v- tem us.odnem čašu,' ko' iie zdi,, da mora stati žensko gibajne bolj'na braiiiku svojih doslej priborjenilr pravic, kot da bi si moglo v zdravem in u'Spešnem 1'oju ' še dalje . utirati' komaj, začetd in -začrtano pot. Ga. Boža 'Kuharjeva se- je kot ,■ prva ženska v Jugoslaviji po. dovršenem pravu posvetila .notarijatji,' opravila odvet-' itiški izpit in se udcjstvu.je sedaj kof notarska priprßvnica'. y pisarni svojega očeta v Ljubljani. 'V Krakovu na .Poljskem-pa je po ■niti polletnerii izpopolnjevanju .svojih slavističnih študij, ki se .jim, 'je ".prej posvečala' na ljubljanski univerzi,' postala' lektorica slovenščine na tampšiiji univerzi Ljubljančanka ■lldi. Roika Štefanova. ' .
Boj nepismenosti med hrvatskimi, že.-nami;' «Seljačka sloga», ki je uspešno orga-
nizirala" -pokret za pobijanje nepismenosti "na Hrvatskem, je-pred'krat,kim sklicala-ve- ■ liko, javno .zborovanje,- z namenom,da .se pri-zna ženi pravica do pisraeiiosti in da se .jiosta"vi piokret za pismenost pod žensko' kontrolo, Skupščine',' ki sta ji načelovala znani .politični; delavec Rudolf 'Herceg in"' gospa" . Mačkova-; so se udeležile mnoge žehšks in socialno; pros-^elne organizacije. V, resoluoi- . jäh izjavljajo, da imajo Vsi-ljudje, .rnoški " in -ženske," prirodno, pravico do prosvete i-ii-'jii-smeiibiti..Zato zahtevajo ustanpvitev'ženskili , spore.dnic na osnovnih šolah. -Nepismeno' žene, ki so že „odrasle -'šoloobvezni dobi, pa bodo,: privatno po-učevale posameznice- jia' svojih domo.vih; iične . potrf^bščine ' jim bo . . preskrbela organizacija. „ Do novega, ljudskega, popisovanja leta. 1-9+1. -ne,-, sme biti' med hrvatskinxi ljudst-vom-veC kot 10% ne-' '.pismenih,''pri čemer je treba žene" upoštevati prav tako kakor moške: -Statistika -liam-reč d.okažuje, da je 50% hrvatskih kmetic nepismenih!! Ali je kaj takega res.mogoče?.
Hrvatske žene za obrtne 'vajenke. Na
lanski skupšini Jugoslovanske ženske zveze so zbdrovalke proučavale tudi" žalostno so'; ' 'cialrio. sliko obrtnega vajeništva, 'posebno 'Ženskega. Poleg "gospodinjs^h pomoŽnic so ■'obrtne vajenke prav gotovo tista skupina, za katero so se organizacije, oblasti in" po-sämeziiiki" najmanj zanimali. Pri nas se je bil za ta dekleta začel" zanimati ženski po' krel, t.od"S vsi poizkusi so se izjalovili spričo-nasprotujočega žadrža-ti,)'^ mojstric. Obrtne vajenke, ki izhajajo večinoma iz siromašnih slojev,'rastejo, se uče in' dozorevajo' v po-rnočnice-brez tople ljubezni, v pomanjkarijii, " brez d'obrohotnega'nadzorstva in vodstva, večkrat pod izkoriščevalnimi, mojstricami-Ki5. se dokopljejo do pomočniškega, pozneje do mojstrskega izpita in se osamosvoje, se spričo take pomanjkljive vzgoje ne morejo povzpcti' do višje 'moralne ravni. Brez ozira na nekdanje mučeništvo .la'štne vajenske do-' be tudi same postopajo tako brezsrčno s svojimi "vajenkami.
y zadnjem času sO" se začele zavzemati .za to . "mladino. Hrvatice. - Na pobudo znane " publicistke in politično . prosvetne " delavke dr. Zdenke -Smrekarjeve so ust,anovile no-VTj"
6*7
društvo «Hrvatska majka» z namenom, da pomagajo v prvi vrsti obrtnim vajenkam no zgledu «Hrvatskega radiže». Kaj je namen dru-štva? «Hrvatska majka» ne bo društvo, ki bi pomagalo sirotam samo od časa do časa, temveč bo neprestano skrbelo za žensko sirom'ašno mladino s kmetov in iz mesta. Nastanilo jo bo tako, da bo njena telesna in duhovna vzgoja v rokah društve-
nih članic. Poleg tega bo društvo z raznimi akcijami in prireditvami zbiralo sredstva za zgradbo «Doma Hrvatske majke». kjer bo mesto za ono žensko mladino, ki ne dobi zavetja drugod. «Društva ima izrazito narodno oznako in se bodo pod okriljem te organizacije vzgajale dobro Hrvaticc in matere»,' pišejo listi.
Po Ženskem STctu
češkoslovaške žene v novi državi
V kritičnih berchtesgadenskib in mona-kovskih dneh so se češkoslovaške žene'izka-zale hrabre in močne; brez tarnanja in s samozatajevanjem so takoj prevzele najodgovornejše naloge. Te žene, ki so bile v onih dneh pripravljene, da žrt\aijejo domovini, kar jim je najdražje, lastno življenje in življenje .svojih mož in otrok, te žene vidimo po katastrofi zopet neomajne in ču-ječe. Njih jok je kmalu -utihnil, razumele so nemoč solza in obupavanja, in spoznale, da se bodo iz današnje bridke nesreče dvignile v boljšo bodočnost le s pripravljenostjo do novih, morda brezmejnih žrtev, s pokornostjo narodu, z duševno hrabrostjo in neumornim delom. Te žene poznajo svoj zdravi, delavni in izobraženi narod, ki je zvest mislim in načelom slavne preteklosti, ter so trdno uverjene, da tak narod ne more propasti. Ni ga dela, ni je žrtve, ki hi bila takemu narodu pretežka. Zato je Narodna ženska rada (Čsl. ženska zveza, ki združuje nepolitična ženska društva in ženske strokovne organizacije) v septemberskem proglasu izjavila svojim Članicam: «O veliki noči smo se obračale do vas z geslom: pravica zmaguje. Vztrajno verujemo v veljavnost tega gesla, če tudi ga sedaj ograža surova sila. Temu geslu danes Še dodajamo: ljubezen zmaguje. Največja žrtev in drobno vsakdanje delo, posvečeno z ljubeznijo, ostajata večni, vrednosti.» Ta proglas je segel čutečim Češkim ženam globoko v srcc. Po katastrofi jih vidimo, kako nadaljujejo svoje delo, brez smeha na ustnih, toda s trdno voljo, da bi čim izdatneje uveljavile svojo pomoč. Ne ozirajo se nazaj, izdajstva in nepravičnosti. zagrešene nad hrabrim, številčno malin narodom, nočejo več premišljati.
Ohraniti hočejo le svojo notranjo silo, ne-omajano v načelih poštenja in pravičnosti do kogar koli.
V	ospredju vseh koristi prenavljajoče se države so pač gospodarska vprašanja. Organizirane in neorganizirane češkoslovaške žene ne kažejo le zanimanja za težave, temveč hočejo tudi pomagati pri reševanju. Za prvo svojo nalogo smatrajo dolžnost skrajnega varčevanja pri vseh stvarnih dobrinah. Pri tem so si sveste novih socialnili nalog ter čutijo, da morajo skrb za lastno družino razširiti v skrb za skupnost. Pomagati morajo zlasti beguncem, ki so začasno brez doma in v večji stiski kakor one same in njih družine.
V	socialnih in gospodarskih skrbeh pa nikakor ne zanemarjajo kulturnih nalog. Ideja, knjiga, gledališče, pesem — vse to je tudi v najtežjem snženj.^itvn dvigalo narod in ga spajalo. Zato- se češke žene tudi danes obračajo k svojemu narodu s trpečim srcem: s pesmijo k srcu, s srcem t domovini. ..
Žena z globljim občutjem in mižljenjem ve, da ni snov, nego duh, ki zmaguje; da živi narod, čeprav izdan in ponižan, še dalje v svojih velikih mrtvih in živih ljudeh, v svojem geniju, v človeški vrednosti vsakega zavednega državljana. Tudi majhen narod je lahko velik v svojih nravstvenih načelih in lahko prispeva k zgradbi višje človeškosti.
Tako hočejo češke žene vzgajati svoje otroke za narod, za njegovo bodočnost: da bodo uspešno in pošteno delali za domovino, pa tudi umirali zanjo, če bo treba.
Enakopravnost češkoslovaških žen je pač zajamčena v prejšnji ustavi, ne pa še v življenjski praksi, saj je imel njen razvoj premalo tradicije. Narodna ženska rada smatra za svojo dolžnost, da posveča temu vpraša-
' 'jijTi', p'ödxojerio- pözbrriüst	Vs^-
rav"eh "ženVke'.ižQl)razb.e';iie"'ziiiža^ ■^T^'tiskü -so -• '.'■5.S fcmajii- pbjavili -.ßWillä ml^dfe^a 'jwkret'a n' ghsezi^im;.^	■
publike-.' Med'''l;eim' .s.e9tayliiv]"e-ibil= .twdi' .^l'a-." :^eji' iSolitvo»' » ■ jmÄ&iÄVocjstoylsöm^ d '■ zen~
■■ CGjia- posebji!a"- pÖ2;Q^ftöst fc" ;otyQritvijo
■\vzgoji'äeMei
Visofcožo^
■	.;(j<>.'đov6lil4: Jtüd'ij .-jsp a^smMg'.iiađ^^^^
■	.j.a.a^qdsiaTOlijeVyztudil' m^
• iiđ&i;. Veliipi	C.-, in.' jifi' vžpodisiiSl-- fe'-
uoH'tiiau-:-boj^
■	Todaa'; i-ada. o.paiarjä.'na. Vodljive in- n-eia" '■ :, bijžjie pqs-leäice" ppdabnii . SpiemehiB' '.■nB_ sa-' ... iii(j;.z,a:.SenSv n6g0:;tudf-.zä; na.yodna eeli^ta iii ,
;	Napjedeji 'naföd''poUBbitje-^Sim...Veö
■	■■ fežlci ^maučril--poIoža'j republike' 'je. špro-'
žil .vpra^Šanje o jridobiti^m .d.eiu'^rVe.'.R.a.z- , , lični,, predlogi" ■za...:odpiišč.t!iij&. žen iz jaYiie; , 'sHržbfi' so javno;.:iniietije. zelo ^ raz;gibäU. J^af' .. radnaVžejieka: .j-ada/
■. (>	-na&le
.. IV.»!."	jia".pödlagi>pb-~,
.j.ii: jwajdOT
'.ianjä. v.esli; U0eV :pi-eKyäikya; Ö
..; Jp&iiiccy;:" jj^ ■ ttidi;' 'ia. Äpäa .y. '■kiiköneriä'
:■ ■ pQklicn-a.'^eo«;''2nÄii. '.delV v ■■änieÄostm /Mil-i' ..^iri'. nahoda, v^pkaÄTi:^^^
pričalo',, da 'sö .glayiio, Mjerttilke. ltnjl^^^ . dii-to. Si'a, •š'aflitt'.'V	pö ::\ss'e,ii;'
drügüi .'dr.iayaii' (ptatistikc' tyrdfc' Bötoyy' .^a -
.■.. Veliko.. .(lel.aypb/f'; j.e'.,'po.kazala, ;]&r.dd'iik.', i zeiJskL:; r'® i s/äö^^^ , gl^Äti, jjfi.: sy6jilr.'.;stikfh.
y körfsf
.'lašitneto,	-jkiir-y.
pciji[ia,gajp; iriö/.EnlÄe
. nii1\ailj^" -.^sodp^^ep^bl-iks. : ';j'e': bilo ^
čćijo kppiee d6piso.v\'z; najlflplejsihii -.izi-azi iii sinijialij,. ^ki .'..šo, jiJi" prejele-ß&zjic. .usteiiove, im : tudi . Narodi^- '.-^ženska.. jada. ■'.;"• r -:' ■ ^■ ; •■ <■	. ■'V
; ■	Ekxo.pe "iri ■ wje-'
l^iibljene Hbm'ovij^^
slovaške" žen-e-prilagoditi ^'^ov'eiiiu "tTpkeinu-' življenju. .'Po^.pop^ehi, .da. .se^, tuđi zaJjodpŽ-nost ne-smejä-bäü. bu'dih päsoy/pdln jli .JiiiozatajSyjnja, in odrekejija.. ,.Ohra"niti ■•lio- ; rajo .. jashp-,; iliiscl..li .fazsgdiiost ter '.se ''ne .•siii&j.p'^ vdajali;. Välöduiju,^	doK
■živel ■p^nife^.NekiiasOT^^ j€.'ta;ko:.'ču^<>vatq.-.! -pis^f'.ai.TOškik: .ženah;..Jalta-.bogato,
: va-ln^s>i-čfiškpsUjv.askih ' - ■ 'Mi,
; SlOvašfe.." ■ so':, izgiib'ile-lsyop-'ypdi^^^ 'Ijieo.' žnaiift..:fn; rea.'zaslijžiip -Heltnö 'Nlaroljif-' Š61tesqi-b\ -«Ž^irsl^i S-y'et. ';je--öiisirno pisat.-o ^ ■Mjej .7-; jetmkw'	s...-v;	■
Kove kn|ige
- Spol.usoda, .i^red .ji.e(]avjiirn- eaH(irii .j^::. . izšei .il- der kiijige .tfSpal iri- u?o'da»J .'kt.'j© je ' spisala -Angela -Vode, 'Vseiiiii;- sloven^čmu žen'^Vu', dobrö ' žbana j^vna-./^el-fivka in; bo-.-i:ilka'." ja- ženske^ prayiCß-' .•■p.r:*'ejmi...delü'.{e .'knjige; -ki je 'iz^er-'predlanskirri," se. je pri;-' 'družil sedaj .šc .'dr.ug'iii ..zaid.juÄni. -del...l)öfim;..' raz.pravlja: pisateljica v, pridni. đej.u 'O'.'uso'di . ■ žen;.v kolikor'ji':žaVišna bd''nj!Snega>',spola^'; .'dii. 'zakpnaX'sp; iayi .Y,'t:ern'.,d'el'1i v.- prftežiii -ve-.iHiii" Z" žensko, iisoiio v	'Jzjiija iz zg.o-; .,
doymslćeg.a ražtoja 2,aKönä' do'.današiijih.'dni
vier- .sjtuša pokazati,'"ka'ko .'tp je., 's .člo.vežko . ■ d'njiBo 'izprenimj"ala-oI>lik,i}. žakoiia'-ii.'ž' njijii.,. Hu'di. položaj žene'-p. žakenu; ,§lik'a,-ki jo nvuJ-i" •,.tak 7-ijodoyjnst.iprikaz,lgpto.>:o-Bi. razveseljiva.,! '•bp,drilno pa Tißtajä. dejstvo, da'se .je. li -na.Faf'' ..ščajo^im ■ ;Kultür)jtrri ' napredkom' "vendarle ' poj.asi' IjoljlalS'l'udä; ženina usoda--y za;ko)!U.,.. .'■Jialik0--t.rdiniđ,'"đa'^.j«''-najyern65ši 2h.ak,;.pr-ave.' -'kiiitore■ •ria.ral'čajpže^ s'pßö	žensie od
si.i'ani mhžkiJ i i.'n'..splpžnfb. družabniiv ustarioi;;.
■ Pi^atelji'ć'a 'Ham;'- n'e..'pi'iknya.;"ža'Tpstne' .re-'.; 9ni^;" 'da'^ii; 'v' tak'Ozvanik.. kulturniki -.deželali-.
69
se vedno preveč lažne kulture, ki s prozorno tančico komaj zakriva svojo barbarsko preteklost. Preko prirodnih, osnov zakona po-vdarja' važnost duševnih vezi med zakoncema, 7,]asti v novejšem času, ko se je ženska, pritegnjena na razne načine k pridobitnemu delu, tudi duševno začela diferencirati. Nedvomno izhajajo odtod mnogi vzroki. ki hrome skladnost modemih zakonov. Avtorica razčlenjuje s hvalevredno ncpri-slranostjo krivdo moških in žensk, v koli-lor je sploh mogoče govoriti o krivdi. Njena življenjska opazovanja in nasveti bodo marsikje blagodejno vplivali na razmerje v onih zakonih, kjer se je med zakoncema ohranila vsaj želja po lepšem sožitju.
Posebno pozornost posveča problematiki poklicnega ženskega dela, ki je postalo zaradi sodobnega gospodarskega razvoja nujno. Vpoštevaje to nujnost je pa treba, storiti vse da se delovne razmere tako izpremene, «da bo poslednja ročna delavka občutila v svojem poklicu etično silo dela. ki rodi v njej veselje do ustvarjanja». Žal, da smo od tega ideala še zelo daleč ter da pomenja pridobitno delo v današnjih oblikah težko, včasih skoraj neznosno breme.
Dolžnost družbe bi bila, da olajša zlasti materam to težko breme če noče upropastiti svoje najvažnejše celice — družine. Po
zelo tehtnih, besedah o pomenu gospodinjskega dela prehaja pisateljica na pomen žene za družino; pri tem govori tudi o dolžnostih, ki jih ima država do družine. Tu pripoveduje, kako skrbe razne države za družinsko eksistenco, ter navaja programatiČne misli o družinski zaščiti, ki naj bi se uvedla vsepovsod.
Delo o modernem zakonu ne bi bilo popolno, Če bi prešlo važno vprašanje o vzrokih zakonskih ločitev, o njihovih posledicah zlasti za otroke ter o razmišljanju, kako po možnosti preprečiti ta usodni korak.
Pri vseh poglavjih daje pisateljica tehtna navodila, bodisi gospodarskega ali psihološkega značaja, da bi se premagale z dobro voljo neštevilne tcžkoče, ki ogražajo dandanes srečno življenje naših družin.
Preprost in topel ton, s katerim se zavzema pisateljica za vse, ki trpe po lastni ali "tuji krivdi, odlikuje knjigo s posebnim čarom. Zato bo knjiga prizadetim tudi v tolažbo, v boljše razumevanje njihove težke usode, predvsem pa ne bo podžigala strasti nasprotstev, marveč blažila duhove. in jih krepila v težnji po večji solidarnosti in medsebojnem osrečevanju.
Tako se tudi ta knjiga Angele Vodetove uvršča mod prvi dve z namenom, lajšati gorje, ki tako usodno bremeni nad sodobnim človeštvom.
Vse tri dosedanje knjige Angelc Vodetove, «Žena v sedanji družbi» ter oba ilela «Spola in usode», predstavljajo za slovensko žen-sLvo neizčrpen zaklad času primernih pobud in programatičnih misli. Pisateljica je razčlenila z ženskega gledišča današnjo slovensko družbo ter postavila razvojno prognozo vsem ženskim slojem in vsem starostnim stopnjam. Ni je ženske, ki bi ne našla v njih koristnih napotkov za- svoje življenje. Zlasti pa morajo biti avtorici hvaležne ja\Tie delavke po najrazličnejših ženskih društvih. Daleč od \sake neživljenjske romantike, brez neplodnega krasnoslovljenja, kaže Vo-detova slovenskim ženam današnji njihov položaj. Njenega prikaza ne moti sentimentalnost, a tudi kljub mnogim trpkim resnicam nikjer ne izzveneva v malodušni pesimizem. Kakor je sama vsekdar pripravljena prijeti za delo tam., kjer je pomoč najnujnejša, tako je tudi njen življenjski pogled
70
vedno optimistižen, tuđi tam, kjer se zdi, da je sleherni trud zaman.
Vse, ki smo čitale in se poglobile v ta dela, vemo predohro, da se moramo pisateljici zahvaliti za marsikatero pobudo. Kolikor je etivo preprosto in lahko, toliko je prepričevalno in bodreče. Vse kar teži naše življenje, a ostane često v trpkem občutku zngrenjenosti neizgovorejno v nas dobiva v teh knjigah preprosto, a jasno podobo.
Zgodovinsko razvojno in sociološko aktualno nam prikazuje pisateljica danažnji ženski položaj. S to metodo pa nam odkriva razvojne možnosti slovenskega ženstva, kar posebno lepo razsvetljuje s primerjanjem naSega položaja z bolj zaostalimi ali bolj naprednimi deželami. Pri tem ostaja vedno dosledna: iz vsake trpke obsodbe ki ni nikdar feministično pristranska, ampak zadeva po potrebi, prav tako moSko kakor žensko krivdo, se čuti težnja po pravični in moralni ureditvi človeSke družbe. Ker pa pisateljica ne spada v krog determinističnih dogmatikov, se obrača s svojo vzgojno besedo predvsem na ženo samo, da bi jo prepričala, kako so že davno minili časi, ko je smela prepuščati oblikovanje svoje usode izključno moškim «protektorjem» in razvoju časa. Na svoejm osvobojenju in napredku mora vsakdo delati sam in zato bo tudi žena deležna le one svobode in priznanja, ki si ga bo priborila s socialno in osebno vzgojo nad samo seboj. Vse kulturne pridobitve narodov in poedincev propadajo pri najmanjši reakciji, ako niso bile izvojevane v trdem boju, ki sta ga vodili boljše osebno spoznanje in trdna volja, da se uveljavi ta nazor za vsako ceno v privatnem in javnem življenju.
Pisateljica poziva nenehoma slovensko ženstvo, naj stopi v borbo prav tako proti lastnim nedostatkom kakor proti socialnim krivicam, ki se gode kjerkoli in nad komerkoli. Krivice kvarijo ljudi, zato pomenja vsak boj proti krivicam istočasno tudi boj za javno in privatno poštenje in moralno ozdravljenje človeške družbe. In ker je ženska trpela v zgodovinskem razvoju nedvomno več krivic od moškega, je tudi njena samovzgoja nujnejša in potrebnejša, in to ne samo zanjo, marveč tudi za vso družbo, ker krivica ne izmaliči samo zapostavljenega, ampak tudi zatiralca samega. Zato pomenja
nravstveni dvig vsakega posameznika tudi moralno pridobitev za vso človeško družbo.
«Delaj na samem sebi, če hočeš postati koristen tudi drugim!» bi bil primeren moto na čelu vseh treh knjig Angele, Vodetove. Zaman iščemo slovenske žene v naši literaturi podobne publikacije, zastonj bi listale tudi po drugih literaturah da bi našle toliko strnjeno podanih smernic za pravilno pojmovanje ženskega, zlasti našega ženskega gibanja.
V času ko je žrtvovanje posameznih javnih delavcev vedno redkejše, naj se naša ženska društva vse pogosteje obračajo v te knjige po nasvet in življenjski optimizem. Dragocena spoznanja, ki jih bodo iz njih črpala, jim bodo služila kot osvežujoče bodrilo za nadaljnje delo na vseh popriščih njihovega udejstvovanja, dala jim bodo pa predvsem objektivno merilo za lastno pravilno vrednotenje. Spoznavanje samega sebe je prvi korak za poboljšanje sebe in drugih. Sistematično razmišljanje o problemih ženske samovzgoje in socialnega dela je s temi publikacijami olajšano vsaki ženski in vsakemu ženskemu društvu. Prav v tem dejstvu vidim največjo vrednost teh knjig. Ne gre za problematiko tega ali onega vprašanja, ki je v delu načeto, marveč za važno resnico, da raste v slehernem človeku samozavest v pravem razmerju s pogumom, s katerim se upa pogledati brez pridržkov in olepšavauj svojemu notranjemu in socialnemu stanju v obraz.
Njene knjige so izpoved modeme «feministke», ki hoče preko vzgoje in boljšega položaja žene doseči večjo srečo za ves narod.
Pavla Mrak
Almanah Društva hrvatskih književnic
Društvo hrvatskih književnic je izdalo pod uredništvom znanih hrvatskih pisateljic Rožene Begovičeve, Zdenke Jušić-Seunikove in Vere Luketiceve prvo številko I. letnika tro-mesečnika «Almanah društva hrvatskih književnic».
Program, ki so si ga zastavile izdajateljice, je zelo širok in daje sodelavki priložnost, da pomaga pri iskanju izhoda iz kaosa, v katerem se nahaja današnji človek, in tako dokaže svojo sposobnost. Od nje same bo
71
' K rešiti. raimh'V-^jp^đšaiijf"; ^ J. .''li.liJlWni'^aktQr^j^	iivai
i-;
.;, idjeR'erb emu';" jipsaimeznifcit.' .Korf&i: iwpäK»:':
äo-.
■; ■ đ «v pišini^i^zK^	i®rtÖc^ priV
tegil ;je •.rimejnle.Vv ; ■■ lijiSjan ji
;	W	\
yimjanfee-.o «Rafeiim
■ .'Vv"' .-'V'?i- " '
■ ILiterami/đ^	.Ifena,'; Jibtä^'alTÄ''
, -llöijii^.navrfMlijrjg^tp^^
'•■Ävistasljffi^^^
■■ ■ cjola^ 'i-j..:!,!;,; afräjfio-; ; " /■■pr.iv ; ■■ ?tsj ^jarisp.eS^i; UB^^^^ 'iiiä; rayn;6:;iia Vüfet/
■	všSlv \ti)plajjiäKe^e'ivä.q/:® an■ ■
■viiiyi^i'aleli:;
■	seilzđij'đa-'jičaile
; nje} ■'nšbiraii;-tejtdm
eäini	;
'ip-ry--Tezšriini;;' y'^-M^-^preiißva. ■ 11 Kii]ic;e Jv^ obr4\nnväjp naš n.ij^ a/ncjsi
r r	Vojaki^
'ifleloiti;
ffaiajnl-' toC^
'sWjproÖSrn'
i ijft ijgej^.di'Äkoj'',söciahiP-. iii: .Ji^^Jens.fe '.dfr:
; ■ zftaftia 1 b,/sir äö. l^&iiictefB
öViiJaiü'	}
ri^ejn 'jiija&ijvlaih'gh^^	■.
' np'si-'-yu■	ki' ■ :;,'■
äütooyfnfe Üg^ä';- iia-pj.-	■ ■
/■prccäjfÄye'sel;" 1 jpg'ieC''?,: iJ^IÄ	fi ■
•:i-a ^er-es afpti pa d a	■■-vin^gfa äpv ■... >
''i^a'^rä-saiijA	■■■■ ■
Žeiie'ri	g-'ne\sTn;emP/z 'bV?»*
pbzii^pstjg-'idičljH^itt^^	;
72
SpoštoTana gospa!
Za pomlad si morate obnoviti svojo garderobo. Novi vzorci krasnih modnih barv že prihajajo na zalogo Pridite pogledati in pomnite, da kupite pri nas za se in za družino vse vrste tkanin vedno dobro in poceni
Manufaktura ]\[oTak / Lgubljana
Kongresni trg 15, pri IVunski cerkvi
Mestna hranilnica Ljubljanska
ima
lastnih rezerv okoli Din 25,000.000'— Nove in oproščene vloge
Din 195,900.000 — so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve
Za vse obveze hranilnice jamči mestna občina ljubljanska
Kupujte pri tvrd-kah, ki oglašajo v našem listu in sklicujte se pri tem na dotični oglas
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne
dr.G.PICCOLIJaVUUBLJANI
se priporoča bledim in slabotnim osebam Oddajajo se zdravila na recepte za «se bolniške blagajne
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
v LJUBLJANI
Podružnice:
Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov
Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanj u, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- io inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd.
Mlade matere.
ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za
Tse perilo, ki ga potrebuje noTorojenček
Z naročUom pošljite Din S.— ; lahko tudi v znamkah
Redno plačevanje naročnine je glavni pogoj za obstanek lista, pa tudi za njegov razvoj!