Amerikanski Slo venec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
33. ŠTETILKA.
JOLIET, ILLINOIS, lf JULIJA 1912.
LETNIK. XXI.
SEDMERI ČUDEŽI ^MODERNEGA SVETA,
Znanstveniki v Evropi in Ameriki glasovali o največjih pridobitvah novega časa.
praktična vrednost istih.
Brezžično brzojavstvo zelo prednjači med vsemi "čudeži".
Chicago, 111., 18. ju}. — Ko je Anti-pater, sidonski epigramatik, pisal kažipot za zapadne potnike po vzhodni deželi, kaki dve stoletji pred Kristusom, ije navedel v uvodu sedmere čudeže *"eta, ki predstavljajo najslavnejše človeške pridobitve v starem času in so: 1. Egiptovske piramide. 2. Stolp svetilnik v Aleksandriji. 3. Viseči "vrtovi v Babilonu. 4. Tempelj Diane v Efezu. 5. Kip Jupitrov kiparja Phi-diasa. 6. Mavzolej Artemizije. 7. Koios Rhodeški.
Izdajatelji magazina "Popular Mechanics" so pred kratkim razposlali 1,000 pi"sem odličnimi znanstvenikom v Evropi in Ameriki, in priložili glasovalno polo o šestinpetdesetih predme-Mi znanstvene in mehanične pridobitve. Pismo je prosilo učenjake, ozna-Cltl s križcem sedem izmed navedenih Predrftetov, o katerih mislijo, da so sedmeri največji čudeži modernega ^veta", ali pa dodati kake druge "ču-* deže" po svoji sodbi. ,.^edemdeset odstotkov pisem je dobilo odgovore. Število oddanih glasov na največje sedmere čudeže je bilo sledeče: Brezžično brzojavstvo, 244 glasov; telefon, 185; aeroplan (zrako-Plov), 167; radium, 165; antiseptična sredstva (proti gnilobi) in antitoxin, l40; spektralna analiza, 126; X-žarki (Roentgenovi), 111. Tri naslednje najvišje pridobitve so dobile glasov: Pananski kanal, 100; anesthesia, 94; sintetična kemija, 81.
Glasovanje je bilo mednarodno. Glasovali so: Mžxim, Marconi, Alex. Graham Bell, Mme;. Curie, Edison, Steinnaetz in dr.
Razlika med sedmerimi čudeži starega sveta in čudeži novega sveta je ocividna. Med starimi čudeži je bil samo eden praktične vrednosti-stolp svetilnik v Aleksandriji, visok 400 crevljev.
. Viseči vrt°vi v Babilonu so bili zgra' Jeni ne za ljudstvo, nego v počutno zabavo kraljici babilonski. In slično arugi čudeži starega sveta.
Vsi sedmeri čudeži modernega sveta »po praktično vrednost za vse
Zvišanje plače v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., i6. jul. _ jones & ughlin Steel Company je snoči raz-^asila, da zviša plačo z današnjim vsem delavcem, plačevanim na
zad Ur°' Kacih 6,000 mož je pr'~
etih. Dočim kompanija ni nazna-d a, "°benih številk, se splošno misli, a bo znašala povišba 10 odstotkov.
Nesreča v rudniku.
da^?undsville, W. Va., 11. jul. — Po ml <j slični plinovi eksploziji so bili > W Cov' v Panama-rudniku Ben Franklin sm . & Coke-družbe trije delavci u-šti;«ni, dva težko poškodovana in
Je. zasuti pod razvalinami, dei eseva'ci pod vodstvom glavnega rud V0(1^e E' E' McCabe so prodrli v
ten" na®'' ranjence- Ko ie P°" pjj zračna pahljača očistila rudnik S°	iskati pogrešancev.
8a	se je sam onesvestil in so
natf)!norali nesti na površje. Kmalu liso S° na®'' tr"P'a usmr^encev, a jih Mn m°gli spraviti na dan vsled zbi-pJa novih plinov.
brZo-tSbur.Kh' Pa- j"1' — Po ncki \y ^avki je v rudniku pri Moundsvillu Va-» storilo smrt 10 rudarjev.
. Gompers in tovariši.
■odn£hj?*ton« D" C" 14 j"1' - Ko * G()11 Wright po drugi pravdi proti
Vc)dit',f-rKU' Morrisonu in Mitchellu, (AmV • m delavske zveze ameriške Prez-eriC?n Federation of Labor), radi kotalranja s°dne odredbe v zadevi boj-Vit "a<1 Buckstove & Range Co., vno-lj0r '.)s°dil Gompersa na eno leto in iti0 r'SOna na devet mesecev ječe, ni lom ' razglasiti razsodbe nad Mitchel-in h' ,.c.r. Se je ta spet mudil na zapadli Čo ne raore obsoditi odsotnika. nik;i 'tchell ne pride jutri pred sod-ve|jc' c 'zda proti njemu zaporno pode ' Pričakuje se pa, če sam ne prisvoji' se svojem odvetniku odpove Prav'ti do osebne navzočnosti.
j ^ 39. dneh okoli sveta.
f«ko°rS] A"Seles, Cal., 12. jul. — Nov v obkroženju zemeljske oble "U;, Atavila Allen in Scott iz Fhoe-V DosPcla sla v torek sem-
Vuot
;fa potrebovala 39 dni, da sta «ijj luva,a okoli zemlje. Dne 1. ju-I iVt/''1 se odpeljala iz Los Angelesa.

la sta čez Vladivostok in Pariz
V prid naturalizirancem.
Washington, D. C., 12. jul. — Z odlokom, ki ga je izdal danes trgovinski tajnik Nagel, se ovrže običaj, ki je bil g. Williamsu že dolgo časa priljubljen, da je dajal duška svojemu človekoljubnemu srcu do priseljencev. G. Nagel je.odločil, da je pridobitev državljanskega pisma zelo važna ne le za njega samega in njegovo soprogo, temveč da postanejo po naturalizaciji očeta tudi nedoletni otroci državljani Združenih Držav, tudi če niso nikdar bili tukaj v deželi.
S tem so odstranjene vse ovire, ki so se postavljale doslej na pot pripu-stu tujerodnih otrok naturaliziranih priseljencev, tudi če so otroci telesno ali duševno nepopolni, ali iz kakega drugega vzroka všteti v prepovedani razred.
Povzročil je odločbo trgovinskega tajnika slučaj male ll^ž leta stare Riwke Polayes, ki je bila pridržana več tednov na Ellis Islandu, ker so jo proglasili zdravniki za duševno manj-vredno. G. Nagel je priznal, da razsodbe zdravniške ni mogoče omajati, izjavil je pa, da otrok sploh ni pod sodno oblastjo priselitvenega oblastva, ker je oče naturaliziran in torej otrok ameriški državljan. Oče, Jakob Polayes, živi v New Havenu in je vsled ugodne odločbe tajnikove zelo srečen.
Železniška nesreča.
Chicago, 111., 15. jul. — Štirinajst
oseb je bilo takoj usmrčenih in tri so
umrle kmalu nato, ko je včeraj zjutraj
poštni vlak Chicago, Burlington &
Quincy-železnice, vozeč s hitrostjo 60
milj na uro, zavozil v zadnji vagon
brzovlaka "Overland Limited"' in raz-»i -dejal več vozov: htevilo ranjencev še
ni dognano, a jcnprejkone zelo veliko.
Nesreča se je- pripetila blizu kraja Western Springs nedaleč od chicaške-ga predmestja La Grange ob polsed-mih zjutraj in je ena najhujših te vrste, kar se jih je pripetilo v zadnjih letih. __
Vlak skočil iz tira.
Michigan City, Ind., 16. jul. — Tri osebe 50 bile,*	nezgodi, ki
je zadela tlak Pere MaVguette št. 4 na njegovi vožnji iz severnega Michigana v Chicago, poltretjo miljo vzhodno od Chesterona, Ind.
Težko poškodovani so bili stroje-vodijik Davidson in kurjač Dorman iz Grand Rapidsa ter ga. F. A. Coley iz Chicage. Kacih dvanajst drugih potnikov je uteklo z lahkimi ranami.
Lokomotiva je skočila iz tira, ko se je zaletela ob neko planko, preveč molečo venkaj na nekem razkrižju. Potem se je vlak prevrnil čez nasip.
Tkalci štrajkajo.
New Bedford, Mass., 16. jul. — Vrata dvanajsterih tovarn za volnene o-bleke v New Bedfordu so zaprta. 13,-000 zaposlencev je brez dela. Štrajku-joči tkalci si prizadevajo, razširiti štrajk na še 7 tovarn. Pomnoženim redarjem ni bilo treba nastopiti, ker je bilo danes vse mirno.
New Bedford, Mass., 16. jul. — Trgovci in branjevci v južnem delu mesta so danes na shodu sklenili, da v svoji kupčiji ne odstopijo od takojšnje plače med štrajkom. Da učinek tega sklepa na štrajkarje odvrnejo, so unij-ski voditelji ukrenili vse potrebno, da pomorejo brezdelnim v morebitnih slučajih potrebe in stiske.
Čuden orkester.
V državi Oregon je gotovo eden izmed najbolj čudnih orkestrov na svetu, namreč orkester, ki obstoji iz osmih godcev, od katerih vsak ima samo eno roko. Vsi ti godci so izgubili po eno roko v tkalnicah v Oregonu, in jih je izgubilo sedem desno roko, eden pa levo. Duša tega orkestra je R. R. Amend. Ta je prišel na pristno ame-rikansko idejo, ko je izgubil svojo roko, da bi poiskal svoje sotrpine in praktično izkoristil izgubo roke. Kmalu je našel sedem tovarišev, ki imajo samo po eno roko, in od tedaj muzi-cira orkester v mestih države Oregon, pri čemer pa seveda ne proizvajajo klasičnih skladb, pač pa moderne plesne komade. Med najbolj redka proizvajanja orkestra spada pač solo na kitaro, ki ga pa ne proizvaja en sam godec, temveč dva na enem in istem inštrumentu.
Gozdni požari.
Halifax, N. S., 12. jul. — Mestece Point Tupper, naselbina ob vhodu v Port Hawkesbury, je upepeljeno. Gozden požar nepogasljivega obsega je zanesel plamene v naselbino in popolnoma opustošil mestece. Ne dovolj z uničenjem Point Tuppera je hotel požrešni živelj upepeliti še Port Hawkesbury, a preteča nevarnost je bila od-vrnjena, ker je sapa nenadoma odje-njala, tako da ni razširilh ognja.
Na južni hrežini, 30 milj od tukaj, je postalo goreče gozdovje tako nevarno, da je bilo iz tukajšnje posadke odposlanih tja 300 vojakov. Pa dež je pogasil ogenj pred prihodom gasilcev.
WILLIAM LORIMER NI VEČ SENATOR.
S 55. proti 28. glasom vržen iz senata Z. D., ker bil izvoljen potom podkupovanja.
pred volilno kampanjo.
Taft in Roosevelt se pripravljata na srdit političen dvoboj.
Washington, D. C., 13. jul. — Veliki boj za državljansko dostojnost in proti podkupnosti, ki se je koncentriral ali združeval več nego dvaindvajset mesecev na William Lorimerju in lori-merizmu, je končan z zmagodobitjem.
Z večino 55. proti 28. glasovom je bil Lorimer vržen iz senatske zbornice na temelju, da ni imel nikdar pravice do sedeža v nji.
Tako se je uspešno končala dolgotrajna borba, ki jo je pričela in izvedla "The Chicago Daily Tribune", da očisti senat Združenih Držav zlega lori-merizma.
Bilo je 2:04 pop., ko je senator Gal-linger naznanil, da je bila s 55. proti 28. glasom sprejeta sledeča resolucija, ki jo je predložil senator Luke Lea iz Tennessee:
"Sklenjeno, da je bil s pomočjo in potom podkupovanja William Lorimer izvoljen v senat Z. D. v državi Illinois, in da je njegova izvolitev zato neveljavna."
Uradno obveščenje Tafta.
Washington, D. C., 15. jul. — Predsednik Taft bo dne 1. avgusta v Beli hiši uradno obveščen o svoji nominaciji za predsedniškega kandidata. Tako sta sklenila danes prvomestnik Hilles republikanskega narodnega odbora in senator Root, prvomestnik odbora za notifikacije (ali naznanila). *
G. Taft je sklenil, da med kampanjo ne bo potoval, nego počival kolikor mogoče. Političnih govorov ne^ bo imel, izvzemši stvarne govore o-perečih dnevnih vprašanjih. • S politiko se misli baviti samo v toliko, da bo v živahni zvezi z voditelji svoje kampanje.
Strašna povoden j v Mehiki.
Mesto Mexico, 14. jul. — Plohe in povodiiji v državi Guanajuato so u-smrtile nad 1,000 oseb in povzročile na lastnini škode $20,000,000.
Mesti Salamanca in Celaya sta baje razdejani, in letina na ozemlju čez 10,-000 štirijaških milj je uničena.
Prizadetim prebivavcem preti lakota, če ?e ne pošlje kmalu pomoč iz dru gih delov dežele. Njihova stiska je tein večja, ker je po vsej deželi letina pičla vsled nedavnih dveh uporov, ki sta .'".ustavila poljsko delo.
Ploha z utrganjem oblaka je bila zadnja in najhujša izmed mnogih, ki so v zadnjem času poplavljale okraj. Ko se je zdaj utrgal oblak, je poplavil doHn, na sedem čevljev globoko. Na-ržvri odtoki so se zamišili in v pol uri sta mesteci do streh izginili v vodi.
Mesteci sta ostali v temi, ko je bila elektrarna_ v dolenjem koncu doline iz-podprana, kar je še povečalo paniko.
Deroče vodovje je odnašalo hiše in ljudi v pogubo. Vsako poslopje na poti povodnji je bilo izdrto iz svojega temelja in zrušeno, če ne odneseno.
V nekaj urah so pričeli preostali pre-bivavci čutiti izgubo vseh živil. Koliko j-:h je podleglo gladu, ni dognano.
Skoro 2,000 delavcev je bilo nabranih v mestu Mexico in poslanih v o-kraj nesreče na pomoč.
Drug brzosel naznanja, da bo trajalo več dni, preden se popravijo železnice in brzojavne zveze.
Oblak se utrgal v Missouriju.
St. Louis, Mo., 14. jun. — V nevihti in plohi, kakor bi se utrgal oblak, je v Altonu, Miss., davi storilo smrt 9 oseb. Napravljena škoda je zelo velika. Vihar je razdejal šest poslopij in plinar-.110 Alton Gas & Electric Co. Skupno škodo na lastnini cenijo na $250,000.
Celo noč je pihal hud veter. Težak hudourni oblak je trikrat prijadral nad mesto in vsakikrat isto poplavil. Potem je strašno zagrmelo in oblak se je utrgal, tako da so bile ulice poplav-
l'en več čevljev globoko.
Roosevelt.
Oyster Bay, N. Y„ 15. jul. — Col. Roosevelt je danes razglasil, da se bo udeležil konvencije "narodnih napred-njakov", ki se prične dne 6. avgusta v Chicagi. V svrho kampanje bo potoval dalje časa po Michiganu, Kansasu in Iowf, prejkone do otvoritve kon-venta.
Oyster Bay, N. Y„ 17. jul. — Col. Roosevelt je opustil svoj načrt potovanja po osrednjem zapadu, ker bo imel preveč opraviti v New Yorku.
Nova stranka.
Oyster Bay, N. Y., 15. jul. — "Gre za oživotvoritev popolnoma nove stranke in ne za to, pridobiti republikansko stranko," je bila ob kratkem vsebina govora, ki ga je imel g. Roosevelt tukaj danes.
"Ne mislim na to, da bi se mirno umaknil," je rečeno nadalje. "Nadaljeval bom pričeti boj do konca, brez o-zira na vsako drugo stranko. 'Nobenih dopustitev' bo naše geslo. Pozivam vse naprednjake, naj se novi stranki pridružijo; vse, ki so kakor jaz prepričani, da se mora "bossovstvo' starih strank pospraviti."
Še vedno hud.
New York, 11. jul. — V nekem članku v "Outlooku" daje polkovnik Roosevelt svojemu srcu še enkrat duška nad namišljeno krivico, ki se mu je delala v Chicagi. Beseda tatvina mu na videz posebno ugaja, kajti ponavlja jo v svojem članku neprestano.
Telefon za gluhoneme.
William Shaw, ki je prišel zavoljo otrpnjenosti tilnika ob sluh in govor, je iznašel, kakor poroča "Revue", telefon za gluhoneme, da se bodo tudi ti reveži razumevali enako zdravim ljudem s pomočjo običajnega telefona. Samoobsebi se razume, da telefon za gluhoneme ni priprava, osnovana na zvočnih valovih, ampak tvori svetloba sredstvo razumevanja. Shawov aparat je še najbolj podoben pisalnemu stroju. Kakor se na pisalnem stroju s prsti dotikamo tipk in se dotične črke tiskajo na papirju, tako igra pri novo-iznajdenem aparatu veliko vlogo razsvetljevanje črk. Katero črko pritisne gluhonemec, tista črka se zablesti pred očmi onega gluhonemega, s katerim se pogovarja. I11 oba gluhonema, ki se na ta način "pogovarjata", se med seboj popolnoma razumeta na poljudno daljavo. Jasno je, da je tako pogovarjanje mnogo počasneje kakor pri običajnem telefonu. A novo izumljeni aparat je za gluhoneme vep-darle velikega pomena.
Šest delavcev usmrčenih.
Richmond, Va., 16. jul. — Šest delavcev je bilo usmrčenih in več drugih težko ranjenih ob eksploziji, ki se je pripetila danes pozno v Gaytonu, oddaljenem 15 milj od Richmonda.
Vohunov se boje.
Dunaj, 16. jul. — Nekemu ruskemu zrakoplovcu, ki je nameraval preleteti močno utrjeno mesto Przemysl .v Galiciji, je (deželna vlada v Lvovu poslala primerno prepoved, ki ga utegne udr-žati od nameravanega poleta.
Cesar na evharističnem kongresu.
V zadnji seji glavnega pripravljalnega odbora za svetovni evharistični kongres na Dunaju je poročal princ Edv. Liechtenstein o udeležbi cesarja pri evharistični slavnostni procesiji. Glede te procesije se je prvotni načrt bistveno izpremenil. Cesar in člani cesarske rodbine se namreč ne bodo u-deležili samo slovesne sv. maše pred dvorno palačo, temveč na lastno željo udeležili z dvorom osebno tudi procesije. Cesar in pa člani cesarske rodbine bodo spremljali Najsvetejše od cerkve sv. Štefana v gala-vozovih. Zaradi tega bodo Najsvetejše vozili v nalašč za ta namen adaptiranem slavnostnem vozu cesarice Marije Terezije. Dvorno spremstvo cesarjevo se bo udeležilo procesije deloma v vozovih, deloma na konjih. Od članov cesarske rodbine se bodo udeležili procesije samo le moški. Kar se tiče ostalega programa procesije, je določeno, da se udeleženci uvrste iz posameznih dežel skupno. Slovesna sv. maša se bo vršila ob y»\. uri popoldne pred dvorom.
Avstrijsko zračno brodovje.
Na Dunaju se je ustanovil veliki osrednji odbor za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja. Zborovanja sta se udeležila tudi ministra Hei-nold in Georgi. Zlt predsednika je bil izvoljen knez Maks Egon Fuersten-berg, podpredsednika sta zbornični predsednik dr. Sylvester in dunajski župan dr. Neumayer. Heinold je pozdravil zbor in izjavil, da pristopijo vsi ministri, ker gre za podjetje, ki bo eminentno državi koristilo. Vedno bolj se izpoznava, da le zanesljivo o-boroževanje jamči za trajen mir, zato se mora tudi. gojiti itajm!ajš<? orožje, moč V zraku. — O avstrijskih aviati-kih silijo ztflo pohvalno'izjavil francoski aviatik (Garros, ki oiobito občuduje nailporočnika Blaschkeja. Rekel je o njem: "Kaj takega še nisem videl, tudi pri nas na Francoskem ne. Kar dola, je naravnost presenetljivo, neverjetno. In njegov aparat! Ta je skrivnost. Avstrijcem morem le čestitati. S takimi aparati in s takimi piloti bodo kmalu Avstrijci na čelu vseh drugih držav glede na aviatiko."
TURŠKE RAZMERE SPET NEZNOSNE.
V Albaniji se širi vstaja, in v sami Turčiji se silno širi uporno gibanje.
avstrija baje pred vojsko.
V Zagrebu se vrši pravda proti aten-tatarju Luki Jukiču.
Carigrad, 17. jul. — Po najnovejših poročilih iz Albanije je položaj tamkaj zelo resen. Turške čete so Albanci opetovano odbili.' Kacih 300 .turških vojakov je bilo v vasi Kosovo obkoljenih in ujetih. Ostali so se za-gradili v Diakiri, da jih tam Albanci oblegajo.
Iz Monastira poroča Hakki paša, da so številni šejki se pridružili vstašem. Oblasti so aretirale dva kmeta, ki sta imela v svojih hišah skrite bombe. V Monastir odpošlje turška vlada na pomoč turške čete.
Albanci razglašajo, da so se v turški armadi služeči Albanci izjavili solidarnim z dezerterji in se upirajo udeležiti se vojaških operacij v severni Albaniji. Dezerterji vztrajajo na svojih zahtevah: odstop kabineta in da se ugodi i drugim zahtevam Albancev. Iz gar-nizij Monastir in Priština je dezertira-lo 25 častnikov in okolu 1000 vojakov. Turška vlada je prišla na sled raznim tajnim turškim častniškim društvom.
V Carigrad je prišla deputacija 42 častnikov vojnega zbora v Erkindiji zahtevat odstop kabineta.
Cargrad, 17. jul. — Turška vlada je podala danes svojo ostavko, in sicer vsled vojaškega upora proti postopanju naprednega odbora.
Neka brzojavka iz Aten pravi, da se pojavlja resno gibanje med turškimi častniki in člani liberalne stranke, vreči sedanjega sultana Mahomed Rehad Khana s prestola in proglasiti za sultana princa Majida Eff'endi, sina sultana Murada.
Avstrija pred vojsko? Ljubljanski 'Sloyenec'' prinaša sledečo brzojavko:
Carigrad, 3. jul. — Tukajšnji listi poročajo, da koncentrira Avstro-Ogr-ska vojake v Bosni in Hercegovini, ki so pripravljeni, da odkorakajo v San-džak-Novibazar. Turki koraka, ki ga Avstro-Ogrska namerava, ne smatrajo za Turčijo nevarnim, pač pa groze Turčiji male balkanske države, ki se jim namerava pridružiti tudi Grška. Avstrija koncentrira ob meji zato svojo armado, ker hoče preprečiti, da bi pobegnili begunci na avstrijsko zemljo.
Pravda proti Jukiču.
Budimpešta, 16. jul. — Atentat bosanskega dijaka Luke Jukiča, ki je zahteval dne 8. junija v Zagrebu kot žrtvi banskega svetnika Ivo pl. Hervoiča in nekega redarja, dočim je ostal hrvaški ban, Edvard pl. Čuvaj, proti ko-jemu je bil namenjen, nepoškodovan, se bo v kratkem obravnaval pred sodnikom. Kakor se poroča iz Zagreba, je določena pravda proti Jukiču zaradi poizkušenega umora in izvršenega umorstva na dan 18. julija pred tamoš-njo poroto. Obravnava se bo vršila pod izključenjem javnosti. Po vladni odredbi ne smejo prisostvovati razpravam nobeni inostranski zastopniki časopisja, niti ne avstrijski poročevavci, tako da skoro ne bo mogoče poročati o pravdi. Vzrok tej odredbi tiči baje v tem, da v atentatu domnevajo izbruh daleč razširjene politične zarote.
Odklonjena zahteva.
Dunaj, 11. jul. — Skupni ministrski svet je odklonil po vladi zahtevani posebni kredit 30 milijonov kron v dopolnitev artiljerijskega materijala, zlasti nadomestitev bronovih cevi za topove s čisto jeklenimi cevmi.
Včeraj sta prvomestnik skupnega ministrskega sveta in minister vnanjih zadev, grof Berchtold, ter vojni minister gen. pehote pl. Auffenberg temno slikala položaj na bližnjem vzhodu in na videz pridobila Ogre za dovolitev, vendar so ti končno izjavili, da jim ni mogoče, takoj po sprejetju brambnih predlog priti pred svoj državni zbor z novimi zahtevami.
Tropična vročina v Evropi.
Berlin, 16. jul. — Za srednjeevropske razmere čisto izredna vročina še vedno traja, in toplota dosega skoro tropično višino. Najvišja toplina se poroča doslej iz Koelna z 38 stopinjami Celsiusa, približno 100 stopinj Fahrenheita.
Priznanje slovenskega umetnika.
Dunaj, 6. julija. — Profesorski kolegij akademije obrazovalnih umetno sti je razpisal v letošnjem tečaju delo samozavest. Kot najboljše delo je izbrano delo Slovenca Urbanija, ki je dobil častno nagrado.
Lathama usmrtil bivol.
Pariz, 16. jul. — Hubert Latham, slavni in uspešni anglo-francoski zra-koplovec, je bil usmrčen po divjem bivolu na lovskem izletu v francoski koloniji ob Kongu. Generalni guverner francoske osrednje Afrike, Henry Merlin, je brzojavil kolonijalnemu ministru, da se je nahajal Latham v spremstvu tamošnjih domačinov na lovu v gozdovju blizu Bahr Es Sala-mata, ob reki Chari, v središču francoskega Sudana. Dne 7. julija se je pomikala lovska družba proti Chad-skemu jezeru; Latham je ustrelil na nekega bivola, pa ga ni zadel smrtno. Razdražena žival se je zagnala na nesrečnega lovca, ga dvignila z rogovoma, ga vrgla na tla in pomendrala do nepoznatnosti, predno so mu osupnje-ni črnci mogli prihiteti na pomoč.
Hubert Latham je bil prvi, ki je u-spešno vzletel z enokrilnikom (mono-planom). V februarju 1905 je preletel kanal v balonu in se izkrcal pred Parizom. Leta 1909. je podjel takrat še drzni poizkus, preleteti kanal v svojem enokrilniku; a polomil se mu je motor in strmoglavil je v morje, pa so ga rešili.
Kot strasten lovec je bil že 1. 1905. v Sudanu na lovu na slone, 1. 1906. v Abesiniji, vzhodni Afriki, Indiji in na Kitajskem.
Latham je bil 29 let star, rojen leta 1883. v Parizu od angleških staršev.
Edison za svojo pravico.
Budimpešta, 15. jul. — Ameriški iz-najditelj Thomas Edison je prenesel na Ogrsko izvrševanje ameriških za-držnih povelj, v veliko žalost mnogoštevilnih posestnikov gledišč s premičnimi slikami. G. Edison se je čutil v svojih pravicah prikrajšanega s tem, da so premnogi podjetniki, ki niso rabili njegovih pristojev, delali reklamo za svoje kinematografe z označbo "Edisonov kinematograf". Ker so se iaialovili razni poizkusi, pojasniti do-tičnikom nepostavnosf tega postopanja, se je obrnil Edison na sodišča. Njegovi dokazi so imeli zaželeni u-speh. Sodišča so izdala prepoved, o-značati kino-gledišča brez dovolitve tožitelja za Edisoriove kinematografe.
Nova maša v So. Chicagi,
V slovensko-hrvaški cerkvi sv. Jurija v South Chicagi, 111., bo v nedeljo, dne 18. avgusta 1912, ob 10. uri dopo-ludne pel prvo svojo sv. mašo č. g. Frančišek Hiti, po prijaznosti tamoš-njega župnika, Rev. A. M. Krascho-witza, v čegar fari živijo starši novo-mašnikovi.
Žalostno.
Iz New Yorka poročajo: Na nasel-niškem otoku Ellis Islandu v new-yorškem zalivu so pridržali Slovenca Ivana Jevševarja iz Kranjske, in ga izključili, ker mu manjka ena roka. Izključeni rojak je izgubil roko v Združenih državah pri delu v nekem premogovniku v W. Virginiji. Bival je več let v mestecu Henry. Pred nekaj meseci je odpotoval na obisk v staro domovino, od koder se je vrnil s parnikom "Kaiser Franz Josef I." Na Ellis Islandu so ga izključili iz razloga, da bi bil kot pohabljen človek tukaj v nadlego. Jevševar se je pritožil proti tej razsodbi v Washington in utemeljuje pritožbo s tem, da je dobil poškodbo pri delu v tej deželi in da ima tedaj nekako domovinsko pravico v Združenih državah. Razun tega pa izvaja, da je dobil poškodbo že pred štirimi leti, a je od tedaj še vedno delal v rovu z umetno roko.
Jolietske novice.
— Gospodični Fanny in Tracy Ne-manich, dražestni hčerki g. Antona Nemanicha, predsednika jolietske "Slo venian Liquor Co." itd., sta se podali zadnje dni na letovišče v Hollyhill, Wis., kjer ima g. Nemanich več prijateljev.
Kaj še le bo!
Koncemtedenski dovtipolovec new-yorskega dnevnika je dosegel zadnjo soboto višek duhovitosti. Čujte:
" 'Nek pesnik je znorel vsled strašne vročine'... Vročina je lep izgovor. Nekoliko prismojeni so vsi taki, tudi pod normalnimi okolnostmi, drugače pač ne bi delali pesmi." —
Ta dovtip je non-plus-ultra-rekord v prismojenosti — pa niti še nismo v pasjih dneh!
Oh, kako dobro in udobno!
Preden obujete svoje čevlje in nogavice, natrosite vanje nekaj Severo-vega Praška za noge (Severa's Foot Powder) in videli bote, kako dobro in udobno se bote počutili: Olajša vroče, žgoče, srbeče, otekle in znojile noge, prepreča drgnenje, vzdržuje noge suhe in naredi tesne ali nove čevlje lahke. Prodaja se v lekarnah; cena 25 centov. Zagotovite se, da zavitek nosi nadpis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
—
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, IiL, 17. jul. — V ponedeljek zjutraj so se zbrali v Jednotinem domu v svrho pregleda poluletnih računov K. S. K. J. sledeči gg.: predsednik Paul Schneller iz Calumeta, Mich., ter nadzorniki Anton Golobitsh iz Jolieta, Avgust Poglajen iz Chicage, John Mravintz iz Allegheny, Pa., George Thomas iz Puebla, Colo., in John Povsha iz Hibbinga, Minn. Navzoča sta bila seve tudi gg. Josip Zalar, glavni tajnik, in John Grahek, gl. blagajnik, ki sta predložila nadzornikom v pregled vse račune in knjige. Pregledovanje teh in reševanje drugih nujnih zadev se vrši že tretji dan, in se bo menda zaključilo danes. Kakor čuje-mo, je vse v največjem redu.
—	Umrla je v ponedeljek v bolnišnici sv. Jožefa po dolgotrajni bolezni za jetiko gospa Josip Turkova, stara 28 let, stanujoča pod h. št. 1403 Elisabeth St. Pogreb se bo vršil jutri (četrtek) dopoludne s sv. mašo zadušnico v naši cerkvi sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Bridko prizadetemu soprogu naše iskreno sožalje, a blagi rajnki svetila večna luč!
—	G. Anton Terdich, znani gostilničar pod h. št. 210 Ruby St., je te dni prodal svoj salun g. J. Verderberju.
—	G. Anton Škof je prodal svoj salun na 1137 N. Hickory St. gg. Andreju Osrajnik in Josipu Peruš.
—	Mrs. Ana Scheringer iz Calumeta, Mich., je prišla dne 8. t. m. v Joliet na obisk svojih staršev, g. Josipa in ge. Frančiške Grill, 1206 N. Broadway, ter drugih sorodnikov. Ostala je tu na vročih počitnicah in se povrne jutri v Calumet vsa srečna in zadovoljna, da je videla ljube svojce. Ogledala si je tiskarno Am. SI. in se naročila na list. Zajedno ž njo je prišla Mrs. John Scheringer na obisk družine g. Johna Krena.
—	G. Jos. Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., je priredil snoči (torek) v čast navzočim gl. uradnikom domačo večerjo.
—	Gdč. Mamie Metež je odpotovala za dva tedna na obisk gospe Buh v Pueblo, Colo,
—	Rojak Frank Germovšek iz Springfielda, 111., se je mudil te dni v Jolietu radi zdravja pri dr. Ivecu. Obiskal je tudi mnogo svojih znancev.
—	Koncem proslega tedna sta se mudila v našem mestu gg. Jos. Mantel I iz Ely in Jas. Stonič it Tbwef, Minn.,! ki sta na potu v staro domovino ob-1 iskala svoje tukajšnje znance in prija-l telje. Pred odhodom kličeta vsem znancem, prijateljem in sorodnikom: z Bogom! — Srečno pot in zdrav po-vratek!
—	Naš ribarski klub se lepo razvija. Saj je ribolovni sport najlepši sedaj poleti, ko te žene vročina k vodi, da «e ohladiš; in če imaš še trnek s sabo, da ga nastavljaš ribicam in jih loviš po vseh pravilih riboslovja, moraš biti vesel, ali ne? V našem ribarskem klubu se odlikujejo gg. John in Johnny Grahek, Wm. Grahek, Jos. Stukel, Jos. Zalar in dr. Ivec. Naš doktor je nekak predsednik tega kluba. Te dni si je omislil popolno ribolovno opremo najmodernejše vrste in že ob štirih zarana se vozi v svojem avtomobilu do Dupaige Riverjat 6 milj od Jolieta, kjer je voda polna najlepših rib in dru-zih živalc.
—	103 stopnje je kazal toplomer zadnjo nedeljo popoludne, in noč od nedelje na ponedeljek je bila najbolj vroča letos, kajti še opolnoči je zaznamoval termometer 83 stopinj. V sobah je bila vročina zvečer skoro neznosna. — V jeklarnici Illinois Steel-kompanije se je zadnji teden več delavcev vsled vročine onesvestilo; eden je baje hudo zbolel.
—	Češka naselbina se namerava napraviti blizu Rockdala ob West parku.
—	Dva znana zrakoplovca, Jimmy Ward in Francoz George Mestach, prideta prihodnji mesec v Joliet in priredita v Dellwood parku dne 10. in 11. avgusta več poletov, prvi z dvokrilni-kom (biplanom) in drugi z enokrilni-kom (monoplanom). Letala bosta baje tudi nad mestom, tako da ju bo lahko vsakdo videl.
—	45,956 prebivavcev šteje mesto Joliet po pravkar dovršenem štetju šolskega klerka. Izmed skupnega pre-bivavstva je 23,977 moških in 21,979 ženskih oseb; 3,064 dečkov in 2,982 deklic v starosti pod šestimi leti; 5,941 dečkov in 6,078 deklic v starosti od 6. do 21. leta. Od šolskih otrok jih pohaja 4,748 javne šole in 2,767 župnijske šole. V II. wardi se je število prebivavcev zmanjšalo za 621 oseb, ker se v wardi naglo razvija "business" in si ljudje iščejo stanovanj izven warde. Pa tudi v III. wardi se je prebivav-&tvo zmanjšalo za 22 duš v zadnjem letu.
_ Delavcem v tovarni "American
McKenna Process"-kompanije se je zvišala plača za 5 odstotkov, ko so se vrnili te dni po štirih mesecih spet na delo. Tovarno so bili zaprli dne aprila vsled pomanjkanja materijah.
Zaposlenih je v tovarni kacih 250 delavcev.
—	Elektrikarji, zaposleni pri "Public Service"-kompaniji, še vedno štrajka-jo. Pa ne samo v Jolietu, kajti do danes se je razširil štrajk na 46 mest in mestic po severnem delu države Illinois. Kaj je povzročilo štrajk? Prvič, nadomeščanje unijcev z ne-unijci; drugič, preziranje unij; tretjič, odklonitev unijske plačilne lestvice; četrtič, nevpoštevanje unijskih predlogov glede zboljšave delovnih pogojev. Štrajk občutijo mnogi trgovci, in traja že mesec dni. Primerilo se je že več spopadov med štrajkujočimi unij-ci in sl ebajočimi neunijci.
—	Cirkus Buffalo Bill priredi v Jolietu dve predstavi prihodnji ponedeljek 22. julija popoludne in zvečer; cirkus Hagenbeck & Wallace pa prihodnji torek, dne 23. t. m.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Brenčak Nikola, Gosak Mihael, Kezerle Frank, Kopale Mr., Kostelic Francis, Matekovič Mr., Mlakar Vinko, Plaveč Mr., Ribnikar Lucija.
St. Paul, Minn., 15. jul. 1912. — Dozidana je nova cerkev sv. Neže. Deveti junij je bil vesel dan za celo faro. Verniki so prihiteli velikoštevilno, da se udeleže velike slavnosti, in da prisostvujejo sv. daritvi, katera se je darovala Vsegamogočnemu prvič v krasni novi cerkvi. Nadškof Ireland je sam blagoslovil novo svetišče. Med mašo je imel govor, v katerem je pohvalil živo vero faranov, ki je doprinesla take žrtve, zidala cerkev, katera priča o zvestobi in o ljubezni vernikov do Boga. Po slovesni pontifikalni sv. maši, katero je daroval mili škof Trobec, ob enem tudi ustanovitelj in prvi župnik sedanje največje nemške fare v mestu St. Paul, je visoki naš slovenski rojak, škof Trobec, nagovoril svoje nekdanje farane. V lepo zbranih besedah je popisal skromen začetek fare pred 25. leti. Začetek je bil težak. Fara se je vedno bolj razvijala pod njegovim vodstvom, dokler ni dosegla, vrhunca pod sedanjim župnikom Rev. J. M. Solnce, ki je nasledoval škofu Trobec, Njegovi marljivosti in požrtvovalnosti se je posrečilo, da ima fara sedaj cerkev, ki je dika celemu mestu. Svetišče je zidano v barok slogu iz belega Bedford kamna. Streha je pokrita z rudečo opeko. Stolp se ponosno dviguje nad impozantno stavbo, in velik križ naznanja na daleko, da je to hiša Božja, v kateri se časti Najvišji.
Znamenito za Slovence je to, da ima cerkev tudi kapelico Marije Pomagaj, kakor slavna Božja pot Brezje. Pred dvema tednoma je bil blagoslovljen ličen altar, katerega je podaril kontraktor cerkve, v zahvalo, ker je Bog obvaroval njegovega sina, ki bi se kmalo ponesrečil, ko je ravno delal na kapelici. V altarju je podoba Marije Pomagaj, posneta po oni na Brezjah. Slikal jo je dunajski umetnik Josef Kastner. Umrli župnik Jolietski Rev. F. S. Šusteršič jo je ravno mesec dnij, predno ga je Vsegamogočni poklical iz te doline solz, poslal župniku sv. Neže. Tako imamo Marijo Pomagaj iz Brezij tu med Nemci. Jolietski Slovenci so bili dosedaj edini, ki so imeli tako kapelico tu v Ameriki, kjer so se zatekali k Mariji Pomagaj. — Ali tudi farani sv. Neže so zvesti o-troci naše nebeške kraljice. Kako gin« ljivo je videti, kako hite verniki v kapelico k Materi Božji! Tu ne vidimo le stare ženice, ali nedolžne otroke, ampak tudi odraščene može, ki kleče pred pomočnico kristjanov. Častijo jo kot svojo mater. Dobro vedo, da jim bode pomagala v vseh stiskah in težavah. Kdor Marijo časti, kdor pri nji pomoči išče, bode vedno našel pravo tolažbo, pravo pomoč. Kar nam drugi ljudje, kar nam svet ne more dati, to dobimo po priprošnji naše nebeške matere, ki svojih otrok ne bode nikdar zapustila. Mnogo je že iskalo v naši kapelici tolažbe, nebroj se bode še zatekal k nji, nekateri v stiskah iskaje pomoči, drugi se ji bodo zahvalili za milosti, katere je izprosila za nje pri svojem Sinu. In tudi ti, dragi bralec, si dobrodošel pri Nji, ako te slučaj ali posel privede v St. Paul.
—m—
igotovo dosti lastnih opravil in truda, vendar se pri tem žrtvujejo, da skrbijo še za potrebne priprave pri graje nju. Kedor je že kedaj kaj delal ali delati dajal, bode po malem razumel njih velika in mnogoštevilna opravila, prevdarjanja in ne po malokrat, sit nosti. Vsa čast njim torej za mnogi trud! Še več kot ti pa ima opravka pri tem naš čast. g. župnik, ki mora storiti mnogotera pota, sedaj do arhitekta, sedaj do mestne oblasti, sedaj do ene kompanije, sedaj do druge, do-čim ga doma obsipljejo mnogoštevilni ponujači raznoterih reči, kot železa cegla, apna. cimenta, itd., itd. Vsak ima "najboljšo robo" in želi, da se mu da "oder", kar pa, seveda, dostikrat ni mogoče in zato je treba več besedi, da se mu pove to, kar v kratkem in naravnost pomeni "poberi se!"
Da nam v sedajnem času tudi v Clevelandu ni mraz, to mi skoraj ni treba pisati. Nasprotno pa se je le čuditi, da se radi velike gorkote še niso vsi base-ball izlegli v piščance. Vročina tudi ponoči ne odjenja dosti" in ni se čuditi, da pomrje toliko otrok vsled nje.
Cleveland, O., 14. jun. — Kopanje za novo šolo sv. Vida se je dovršilo in to še popred kakor je bilo sprva računano. Da se je to delo dokončalo tako hitro, temu je vzrok dobri kontraktor, ki gleda da gre delo dobro naprej. Nekaj pa je pripomoglo tudi to, ker se nahaja pod enajst čevljev debelo skorjo "quick sand", premikajoči pesek, in so bili kopači radi tega malo pred vstavljeni, da niso kopali do te globine, kot se je mislilo kopati Radi tega pa bode šola stala nekoliko višje nad zemljo. Ta teden pričelo se je z gradivom samim, namreč s polo-ževanjem konkreta, katerega bode treba marsikatero lopato, kakor to lahko vsak vidi in računa, ki gleda veliko odprtino za šolo. Upati je, da bode tudi pri tem delu vse šlo tako v redu kot pri kopanju. Pripravljavni odbor se mnogo trudi, da preskrbi vse ob svojem času in hvaležni moramo biti tem možem za njih veliki trud in zanimanje. Vsi možje pri tem odboru so ali delavci ali pa trgovci in imajo torej
Cherryville, Kans., 7. jul. — Spoštovani urednik! Prosim uvrstite moj skromni dopis v predale vašega lista. Moja roka je bolj okorna za sukati pero, ker opravljam trda farmarska dela. Tukaj v Wilson okraju je nas 6 slovenskih farmarjev, 5 družift in smo prišli sem letošnjo spomlad; eden je bil že pred dvema letoma tukaj. Kraj je lep, prijazen, letina kaže dobro, tako da smo vsi zadovoljni.
Dne 4. julija smo napravili piknik pri našem uljudnem rojaku Matt Ma-jerju, pri čegar družini se vselej dobro počutimo. In tako zbrani možje, žene in otroci smo proslavili praznik neodvisnosti pri polnih kozarcih dobre pive kljub kansaškim temperenčni-kom!
Če katerega veseli farmo kupiti, tukaj se lahko kupi od $35 do $50 aker. Katerega veseli, naj pride pogledat!
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse čitateljice in čitatelje vašega lista, čegar naročnik bi moral biti vsak katoliški Slovenec!
Ivana Bambič, R. 5, Box 69 A.
Chisholm, Minn., 15. jul. — Gospod urednik Am. Slov.! Prosim uvrstite ta dopis v tednik. Ker je meni zelo v veselje ta list, zato prosim vse rojake in rojakinje, da si preskrbijo ta list, ker ta list je takorekoč izpodbuda za naš katoliški narod v Ameriki.
Namenil sem si opisati tukajšnje delavske razmere, ker sem čital, v št. 32, kako da se tukaj dela. Dopisnikar je vse po pravici omenil, samo to ni res, da vsi ljudje pridejo ven iz jame ob 12. uri. Mogoče se je on zmotil, ali pa on tudi drži i kapitalistom. Zatorej oprosti! Kakor vam je znano, so tukaj v Chisholmu, Minn., železne jame. Dela so jako težko, in nevarno delo. Kakor je znano, je bila kompanija "Steel trust" primorana odnehati ali polajšati ubogim trpinom in to je 8 ur šiht. Ali žal, ker so pa bolj slabi predniki za delavce, delamo pa več kot je pripoznano: pripoznano je 8 ur, delamo pa 9 ur. Krivo je, ker nismo organizirani, se nimamo komu pritožiti. Bossi in keptni pa slabo postopajo z ljudmi, tako da res današnje dni je težaven knapski stan. Odkod to tu? Vse odtod, ker brat bratu jemlje kruh iz rok. In če en naših rojakov pride, da je toliko več, da ne rabi krampa nositi po jami ali lopate, se že preveč drži in tlači naš slovenski narod do bele kosti. Tukaj se delo lahko dobi; ali kaj ti če tukaj delo iskati: tukaj boš samo delal pa malo več kot nič zaslužil. Tukaj ljudje tako "švicajo" kot nikjer v Ameriki. Tukaj je suž-nost. Delamo tudi po takih "placih", kjer sveča noče goreti, ni zraka, in delodajalci so zgruntali take smrdljive \ampe, ki notri gori keresin, in še ta neče goreti dostikrat zaradi slabega zraka, a ubogi trpini pa moramo notri dihati tak zrak. Res je žalostno, ali pritožiti se ni kje. In tukaj ni nič prijazen kraj, druzega ni kakor kam-nate pečine okoli hiš.
Tukaj, kakor vam je enim znano, je tudi slovenska cerkev sv. Jožefa in veliko slaboumnih ljudi ima dosti za govoriti čez cerkev in duhovnika, in večinoma so le taki, ki ne gredo v cerkev in tudi nič noter ne dajo. In taki ljudje so takorekoč kot toča po zrelem žitu, nič jim ni mar, samo govorijo kakor otroci, nevedni kje so krave pasli, ne vedo nič odkod so prišli. To je žalostno. Gospod duhovnik je jako dober in se trudi bolj kot je njega dolžnost za verske dolžnosti; ali taki ljudje, ki le v salon obračajo obraz in hrbet v cerkev, taki ne vedo nič od teh reči in so bolji da so tiho in da sami sebe ne blatijo.
Končam svoj dopis in prosim, g. u-rednik, nikarte ga deti v koš; če ni.kaj prav, prosim popravite. Končno pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Amerikanskega Slovenca. Tebi pa, mili mi tednik, želim pa veliko naročnikov in predplačnikov. John Vesel
kett. Tamošnji gospod je izvrsten pridigar, ter ima dve župniji za službovanje: eden teden je pri nas v Stockettu, drugi teden gre v Belt. Torej nam je biti mogoče vsako drugo nedeljo pri sv. maši. Mladina je tukaj zelo malo podučena v krščanskem nauku. Nekateri stariši pošiljajo svoje otroke v Great Falls v šolo za prvo sv. spoved in sv. obhajilo in obenem sv. birmo k angleškim duhovnikom. Ker so popolnoma izprijeni otroki v teh "public"-šolah, ne vedo angleško moliti pa varajo angleške duhovnike, namreč da znajo moliti v svojem jeziku. Žalibog, po plesnih veselicah in drugih neverskih zabavah so na prvi stopnji. Kdo je tega kriv? Edino Starši. —
Nadalje, farmarstvo tukaj dobro napreduje, posebno živinoreja. Zemlja se tukaj težko dobi. Namreč, ako kateri želi, kupi si tukaj lahko urejeno farmo s poslopjem in živino vred. Vreme smo imeli sedaj mokro; črez deset dni je dež padal; zima je zadržala vse poljske pridelke. Sedaj rabimo ugodno jesen, zakaj je vse bolj pozno Lansko leto je zgodaj sneg zapal, tako da blizu hribov še komaj sedaj m lat. jo, in veliko je pstalo, ker niso mogl. po-žeti pred snegom. Letos se dobro kaže, ne vem pa, kako še bode; ako bode zgodaj sneg, ne bode nic
Pozdravljam rojake sirom Amerike. Tebi, Am. Slov., pa želim veliko uspeha Nadalje tvoj naročnik
Nick Kozjan.
Ely, Minn., 14. mal. srpana. - Cenjeng. urednik! Blagovolite priobčiti sledeče: Dne 7. julija je vreme lepo bilo Časopise sem precital, zato mi je bil dolgčas. Odpeljal sem nai bi-ciklju se iz mesta tja na St. Pont park, kjer je tako lepo šumelo zeleno gozdno drevje ob širokem pnjaznem jezeru. Rahli veter je pihal m valčki jezera so plahtali. Kamorkoli ozrl se sem, je bila polna narava veselja. Od divjih rož mi je vonj pnfcal pod nos. Vsedel sem se na klop v senco. Cez par minut je od Zineth rudnika pnsel Belokranjec Marko. Pusil je cigareto. Nagovoril me je: "O s: tudi t. Težak tukaj, ali ti je vroče? Odgo voril sem: "Yes, precej vroče je toda v senci je prijetno. No, Marke, sem
rekel dalje, "kako pa z.v.s? Ah ves kaj novega?" "Seveda, da vem, je rekel Marko in nadaljeval: Včeraj sem dobil pismo iz Slovenskega, ki njega vsebina nam je vzbudila pozornost. Zakaj? Zato, ki da vlada mish
vpeljati na novo trtje davek. So pa tukaj možje, ki so jih finančne stiske pognale po svetu in ti možje pravijo, a ko domov dospejo, bodejo rajši trtje posekali, nego da b> davke plačali. Za dolgove Kranjske dežele mora deželni zaklad sam skrbeti. Ves tako je, da na vse stran, pritiskajo. Pa me vabijo, da bi šel v stari kraj. Po koga? Saj tam itak ne bi mogel živeti Na dejstvo se oziram, ki se so rojaki že po 5krat vrnili v Ameriko. Ali ni tako Težak?" Odgovoril sem: "Pa je tako. Tudi oravijo: moj sin se bo tam v Ameriki pogub.l i. t. d. To pa ni res. Kdor hoče, ima priliko verske dolžnosti spolnovati. Imamo svoje cerkve in duhovne." Pndrdral je Terezonov avtomobil in zvil se je dim, pa meni se je kihnilo. Pogovarjala sva se še to in ono. V ostalem pa sva si v bližnji gostilni privoščila par kozarcev pive in smodko. — Mr. J Tekautc, farmar pri Evelethu, Minn., je bil vesel, ko so njegovi trije dečki 13. t. m. prvič pristopili k sv. obhajilu. Pod učenostjo preč. g. Buha se so dečki v 3 tednih v slovenskem jeziku naučili za pristop k Gospodovi mizi. — Za nekaj časa bodo na Ely cementni hodniki narejeni, ki bode "O. K." Pošiljam pozdrave
Ivo Težak.
jih moral tudi strokovnjak v petju občudovati.
Le tako naprej, da nas kmalu zopet razveselite z novimi komadi. Iz srca smo vam in bomo hvaležni.
Nato je sledila igra, v katerej so vse osebe prav dobro pogodile svoje ulo-ge, posebno še g. profesor. K zaključku je zopet zapel pevski zbor nekaj ljubkih pesmic, nakar se je reflala ura,
ki je prinesla okoli 100 dol. dobička v blagajno društva. Tako je torej bilo, mi pa želimo društvu z besedami g-Drgančeve: Še tisočkrat 15 let in se več!
A g. urednik, vroče je, vroče, d' prevroče, moram zamočiti suho grlo* zato pa le kar lepo: z Bogom!
Navzoči.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Eden, Mont. — G. uredniki-. Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu Am. Slov. Da ne bi ta moj dopis zalezel prehitro v Vaš uredniški koš! Ker je ta moj prvi dopis sploh iz tega kraja, bodem začel najpreje od kmetijstva.
Tukaj nas je le par Slovencev, ki živimo na farmah, ter redkedaj ob iščemo cerkev, posebno v zimskem času, ker smo oddaljeni in nam bolj nagaja kako slabo vreme in pota imamo slaba. Ker nimamo svoje cerkve, smo pristojni k slovaški cerkvi v Stoc-
1
Kaj hočete rajše biti?
Svoj gospodar, ali podložni tedenski plači?
Ako se hočete osvoboditi v prihodnje, morate seči po naši ponudbi.
40 akrov zemlje morate videti, da se prepričate o vrednosti, ki šteje $600. Plačate lahko po lastnourejenih obrokih, a mi vam jamčimo dohodkov v letu in zimi, manj sitnosti kot je imate zdaj in popolno svobodo.
Takoj bo znižana cena živilom za vas, ker boste živila sami pridelali in jih še prodajali. Mi vam prodamo bogato črno zemljo, na kojo se lahko zanesete.	*	,
En pridelek krompirja na 6. akrih bo več kot dovolj za plačati zemljo, ker ta okraj je v 1. 1911 imel boljše pridelke kot kateri drugi v v Michiganu. Ali morete več zahtevati? Ne odlašajte! Vsak dan odlašanja je zguba in nov dan suženjstva. Pojdite z nami ob prihodnjem ekskuršnu. Pišite za knjigo—zastonj — kjer je opisano vse nadrobno.	i
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION* CO.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
y
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE HIZKK.
F. KERŽE OO. 2616 S. Lavrndale Ave. CHICAGO, JL1
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
J
$ $ tffi ij) $ '$1 $ $ $ $
* te*
Kansas City, Kansas, 8. jul. — Pa smo ga zopet pihnili, namreč na veselici, katero je priredilo tukajšnje najstarejše društvo v nedeljo dne 30. jun. o priliki 151etnice njegovega obstanka.
Veste, g. urednik, tačas na ne bom natančneje opisoval veselice, ker je namreč tu pri nas zdaj res prav po pasje vroče in se človeku, zdelanemu od te prešmentane vročine, ničesar ne ljubi, ne ljubi tudi ne, dolgo pero držati v rokah. Le jedno še diši v vročem času, namreč steklenica prav mrzlega ječmenovca, da si človek konjsko žejo pogasi v tej ubogej suhej deželi. Veselica je torej bila. Ob 10. uri je imenovano društvo korakalo med tolčenjem zvona z zastavo v slovensko cerkev, kjer je služil tamkajšnji župnik slovesno sv. mašo za vse ude društva. Prava zabava pa se je pričela še le po večernicah, pri katerej seveda ni manjkalo sladoleda in sode. Zvečer ob 8. uri pa je imelo društvo svojo igro. Pred igro je pozdravila gospa Drganc navzoče in želela nato društvu še tisočkrat 15 let in je podarila v znak ..danosti do društva predsedniku istega društva Petru P. Sterk lep sveži šopek. Nato pa se je nenadoma oglasil naš "Slavček", o katerem smo mislili, da ga je že davno vročina vzela ter nas je razveselil z več ljubko zvonečimi pesmicami. Prav v srce nam je segala krasna pesem: "Hči na grobu matere", kakor tudi: "Bledi mesec, tebi tužim..." Ko pa je zapel "Slavček" pesem: "Oj, hišica očetova..." je vsakega objela nekaka domotožnost, kajti duh naš je poletel tjakaj v milo, rodno vas, kjer nam je stala nekdaj ali morda stoji še sedaj priprosta, a za nas dragocena očetova hišica, v katerej je tekla naša zibeljka. Vsi pevci in pevkinje so vrlo dobro, res z nekako posebno navdušenostjo peli vse pesmi tako, da bi
Severovi Praški Zoper Glavobol in Nevralgijo.
(Severa's Wafers for Headache and Neuralgia)
so navadno uspešno zdravilo, ki se lahko hitro da in katero je namenjeno za olajšanje vsakovrstnih glavobolov.
Ti praški pomirijo razdrežene živce in naredijo da se dobro počutite.


Kako Zdravi Zgledate?
Bolne otrple jetra pokvarijo ceh ustroj s strupi. Naredijo vašo kožo žolto in Vam dajo občutek onemoglosti in utrujenosti in so tudi vzrok počasne in teške hoje. — Ampak! "O kako zdravi zgledate" bo' pozdrav vaših prijateljev kmalu po rabljenju
.....S
everovega življenskega Balzam
❖ SP
clS tj?
#
0
0 0
(Severa's Balsam of Life)
ko bodo videli vaše rudeče lice, svitle oči in vas dobrovoljne-ga in najboljše je pa: POČUTILI SE BOTE RAVNO TAKO DOBRO, KAKOR I ZGLEDATE.	Cena 75c.
tTi rTi tlF? tlfo tT? t i. ? ffi tj* **t* * * *
^ Prodajajo se v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove-
Severovo Zdravilo Zoper Drisko.
(Severa's Diarrhoea Remedy) se posebno zdeluje in priporoča za popravljanje želodčnih nc-prilik, ki so tako navadne v tem času leta. Poletna pritožba pri otrocih, griža, kolika, nenaravna pogostost izlivkov iz črev in vse druge črevesne razdražbe se udajo njegovim učinkom.
Cena 25 in 50c.
»
KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25.
Nad vse veličasten je bil pohod po trgu. V sprevodu je korakalo 800 uniformiranih Orlov, nosilo 18 zastav in svirale so tri godbe. Po cerkvenem opravilu na prijaznem gričku sv. Trojice se je vršil impozanten shod, ka-
junija 35 Slovencev, 40 Hrvatov in 25 , teremu je predsedoval vrhniški župan
Makedoncev, nazaj je prišlo 40 Hrva-Z^tov in Slovencev.

Ulični napisi v Ljubljani. Uprav-
g. Tršar. Pri javni telovadbi je nastopilo blizo 300 telovadcev.
kajšnjo gostilno je prišel J. Zalešček umrl Matija Zupan, p. d. Bej, posest-
iz Tolmina, ki je uslužben pri akor-dantu Turjanu pri zgradbi belokranjske železnice. Kmalu za njim so prišli v gostilno domači fantje, se vsedli k njegovi mizi in ga pričeli zmerjati in goniti iz gostilne, češ: "Lončaričevi nimajo tukaj nič iskati!" Ko jih je prosil, da naj ga puste, so mu pričeli še bolj groziti in eden je celo revolver potegnil. Zalešček je prijel za stol, da bi se branil. V tem pa planejo nad njega in neki Hoenigsmann mu porine z vso silo nož v prsa, da je revež takoj izdihnil. — O tem se nadalje poroča: Umorjeni Janez Zalešček je bil doma iz vasi Dolje pri Tolminu. Star je bil komaj 25 let in je pred kratkim odslužil vojaško službo. — Rana, ki jo je zadobil, je bila dolga 34 cm in je šla od desne strani v srce. Živel je le še dve minuti. Morilec Hoenigsmann je tudi še mlad fant, ki je že bil radi uboja zaprt, a ga je cesar za dve leti po-
—	Blagoslovljenje "Ljudskega do-no sodišče je zavrnilo pritožbo g. Line ma" v Cerkljah je bilo 7. julija. Ob 9. Kreuter-Galle in g. Staudacherja proti Uri je bil sprejem gostov. Ob 10. uri samoslovenskim uličnim napisom na ' Sv. maša z govorom in nato blagoslov-hišah nemških posestnikov v Ljubljani, ljenje. Popoldne ob 3. uri litanije in
.	T . ... XT nato velika ljudska veselica. Sodelo-
— Nova cerkev v Ljubljani. Na ... . . , ...
vala je domžalska godba in vec pev- ; oglu Elizabetne ceste in Ciril-Metodo-	društev. Kot govorniki so na- redili delavci s proge velik pogreb. U-
ve ulice v Ljubljani se je pričela gra- \ stopili poslanca Jarc in dr. Lampe in deležilo se ga je čez tisoč delavcev od j:*: —i— ... t:	dekan Koblar.	(tunela v Semiču do Metlike. V spre-
vodu so nosili več vencev: od podjet-
—	Srednješolska mladina in pravica ništva, akordantov in delavcev.
nik in podpredsednik lovskega društva "Jelenec" v Hrastniku, star 72 let. — V Mariboru je umrla Jožefa Jerič, stara 56 let.
— Župnik Jos. Tombah umrl. Dne 26. jun. je umrl pri Sv. Petru pod Sv. gorami duhovni svetovalec in župnik, vlč. g. Josip Tombah. Ranjki je bil rojen dne 3. sušca 1843 pri Sv. Juriju ob južni železnici. V mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1867 v Mariboru. Kaplanoval je v Kozjem, tv Sevnici, kjer je tudi providiral, in v Staremtrgu. Za župnika je bil imenovan na župnijo Sv. Vid nad Valdekom, za tem za nadžupnika in dekana v Rogatcu in od leta 1898 je pa bil župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
Dvorni svetnik Tomšič umrl. V Gradcu je umrl dne 1. julija dvorni svetnik pri graškem nadsodišču g. Franc Tomšič, star 70 let. Bolan je bil samo šest dni, deloval je pri sodišču 45 let.
diti cerkev sv. Jožefa oo. jezuitov.
—	Novomašniki leta 1912. Posvečeni so bili v mašnike letos naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. letnika: Jernej Hafner iz Krope, Janez Lobe iz Za-gradca, Jožef Markič iz Strahinja (oz. Preddvora), Anton Rovtar iz Spodnje Idrije, Frančišek Sedej s Trate, Jožef Šimenc iz Dola, Karol Zaje iz Sodra-žice; b) iz III. letnika: Frančišek Hiti od Sv. Trojice nad Cirknico, Janez Kete s Planine nad Vipavo, Andrej Martinčič iz Št. Jurija pod Kumom, Frančiška Pfajfar iz Selc, Rudolf Potočnik iz Železnikov (oz. Selc), Jakob Širaj z Blok, Matija Škerbec iz Starega trga pri Ložu, Frančišek Šušter-šič iz Horjulja. Subdiakonat so prejeli 10. julija, diakonat 12. julija in presbiterat 15. julija.
—	Kranjska železoindustrijska družba. Iz Dunaja z dne 28. jun. poročajo: Izredni občni zbor kranjske železo-industrijske družte je sklenil zvišati kaoital od 4 milijone na 18 milijonov
■fy? kron.
—	130 milijonov kron zahteva kranjska dežela od države kot odškodnino, ako se dovolijo severnim deželam kanali. Vlada je že namenila za vodovode na Krasu pet milijonov, ki se izplačajo v 15. letih.
—	Ljubljanski župan, g. dr. Ivan Tavčar, je dne 27. jun. odpotoval za teden dni v spremstvu g. podžupana in dveh občinskih svetovalcev v Prago k odkritju spomenika Františku Palac-kemu, slavnemu češkemu zgodovinarju.
—	Slavnosti v Pragi. Ljubljanski "Slovenec" z dne 1. julija piše: "Pri tekmi za prvenstvo "Zveze Slovanskega Sokolstva" je zmagal 211etni Slovenec Vidmer, sin ljubljanskega izdelovalca dežnikov in hišnega posestni-
ijgj ka' Vidmer ie dobil 220/,, Ceh Svo-W boda 217/2, tretji je bil zopet Slovenec Fuchs, ki je dobil 216 točk. Ta zmaga je jako častna in le kaže slovenskemu sokolstvu pot, katere naj bi se vedno držalo, potem bi uživalo večji u-gled tudi med nami. Liberalni listi bodo ta res častni uspeh pripisovali kranjskemu liberalizmu, katerega privesek je postal Slovenski Sokol, četudi nima naš liberalizem s tem uspehom prav nobenega opravka. Taki u-spehi so samo sad neprestanega truda, vaje in pa iskrenega navdušenja za telovadbo, kar bi bilo celi sokolski organizaciji veliko bolj priporočati, kakor pa prevračanje kozolcev v liberal-ni stranki. Tisto izrabljevanje sokolstva za liberalno politiko s svojimi al-koholiziranimi zastopniki je pri praških slavnostih stalo v ozadju ter bo sele sedaj, ko pride na Kranjsko, zo-Pet prišlo do besede v sokolskih družbah in v večini — sokolskih telovad-nic- Sicer pa so se vršile praške slav-
do enoletne službe v armadi. Po novi brambni predlogi imajo pravico do enoletne prostovoljne službe na državne stroške vsi, ki so dovršili do 1. oktobra šest razredov kake srednje šole. Po enoletni službi zapuste vsi armado, ne da bi jim bilo treba napraviti preje izpit za rezervnega častnika, in stopijo vsi v rezervo. S tem odpadejo takozvane inteligenčne izkušnje in pa drugo leto, katero so morali nekateri prostovoljci za kazen pri vojakih odslužiti. Gotovo bo ta odredba vse študente zadovoljila.
—	Pot k izviru Savice. Od poti čez Komarčo k Triglavskim jezerom se je zgradila letos široka nova pot, ki vodi k izviru Savice. Pred slapom Savice je razgledišče, odkoder je veličasten razgled na slap z vrha doli in na vso Bohinjsko dolino. Izletnikom k slapu Savice je to zelo všeč.
—	Na Bohinjsko jezero je z Bohinjske Bistrice dne 29. jun. začel voziti omnibus vsak dan trikrat. Postaje so: Bistrica in hoteli: sv. Janez, sv. Duh in Zlatorog. Vožnja do sv. Janeza stane 50 vin., do sv. Duha 70 v in do Zlatoroga 1 K. Omnibus bo imel zvezo z vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane.
—	Vihar ponoči. Iz Zgornje Šiške z dne 25. jun. se poroča: Danes ponoči okrog polnoči je divjal med gromom in bliskom grozen vihar, ki je lomil z drevja veje ter odnašal daleč v stran. Vihar je bil tako močan, da je odnesel 20 metrov dolgo novo močno streho pri zavodu za rejo kuretnine. Vihar je nesel težko streho okoli 15 do 20 metrov daleč in jo obrnil narobe.^ Med viharjem je pa padala toča, ki je zgornje- in spodnješišensko polje skoraj opustošila. Po nekaterih krajih mole od žita pokonci samo bilke, fižol, krompir in drugo je pa skoro docela uničeno. Stari ljudje ne pomnijo take toče v tako poznem nočnem času.
—	Toča v Št. Rupertu. V naši fari je pobila toča; pridelka bode najmanj tretjino manj kakor običajno.
—	Za oškodovane po toči na No tranjskem. Dne 11. jun. je toča s hudo nevihto in nalivom v občini Št. Peter na Krasu napravila nad 50,000 kron škode. Prizadete so posebno vasi Št. Pet^r, Petelinje, Gradec, Selca Nemška vas in Trnje. Poslanec dr. Žitnik je v državnem zboru predlagal nujno pomoč iz državnih sredstev
—	Prememba posesti. Hrenovo hišo ob Poljanski cesti je kupil ritmoj-ster Hutzl za 105,000 K, Hrenovo hišo ob Streliški ulici v Ljubljani pa tajnik Zadružne zveze g. Anton Kralj
—	251etnico mature so praznovali 4.
—	Um se je omračil Alojziju Mra-mor iz Zatičine. Domišljal si je, da je "Kristus".
—	Ljubeznjiv mož. Na Mivki štev. 6 je kajžar Janez Taborski v pijanosti svojo 62 let staro ženo Jožefo tako dvakrat s palico po glavi udaril, da jo je težko poškodoval. Ženo so morali prepeljati v deželno bolnico.
—	Prijet slepar. Prijeli so nekega Henrika Premruja, ki je pobiral po Ljubljani za "Slovensko umetniško društvo", ne da bi imel za to dovoljenje in je denar porabljal zase.
—	Milan Plut, bivši lastnik "Jutra", pred deželnim sodiščem. Ondan se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem lastnik ranjkega "Jutra" Milan Plut vsled ovadbe, Adolfa Ribnikarja, češ, da je poneveril 250 K, ki jih je poslala na "Jutro" neka češka tovarna vžigalic za narodne oziroma dobrodelne namene. Milan Plut je bil oproščen.
witci pa su sc vislic piastre 3inv- ....	.	. .
Vv n°«i v velikanskem obsegu. Javne te- JuhJa «• 1 abitunentje ljubljansk! in no-
t-	... imivtiiSU ...	1Q07 .. I	,,
'ovadbe se je udeležilo 10,624 telovad cev in 5600 telovadkinj. V slavnostnem sprevodu je bilo okolu 30,000. o-— Slavnosti ob odkritju spomenika Palackemu so se udeležili naučni •^mister Hussarek, minister za javna <Wa Trnka, ces. namestnik grof Thun, zastopniki raznih narodov in več od-»cnih inozemskih pedagogov."
Zakaj je propadla slovenska napredna stranka? "Slov. Narod" piše: je prišla napredna stranka na j^b propada vsled gospodarskih buda-0stl; ki so jih uganjali nezreleži (tu "Glavno" in " Agro-Mercur") in Ie<1 znanih političnih budalosti (tu ma v mislih 4). september in srbsko 2|ri0p'?8a"do)" To odkritosrčno pri-. a,1je je naslovljeno na g. Lončariča ^ tovarše pri "Danu", ki smatrajo dr.
vcarja za nesposobnega voditelja franke. "Narod" očita mladini koriti1 1>" "Danu", da bi radi imeli stanovljenih deset arhivarskih mest, atere naj bi ljubljanska občina dala p0 !llnom >" vsakemu plačala na leto ° 10,01)0 K, zraven tega pa še za nji-j, Vo akademijo podarila letnih 50,000 • 1o so razkritja! ("Gorenjec".)
Se~~ Franu pl. Šukljeju v album. Tako Hrit	katerega je spisal Ivan
ku
cU°i	izrekel v svoji brošuri,
isk V	v političnem delovanju
.koristi zase. Hribar pravi, da je
lova/e,V'S oc"car P0'itično de-k0 '.' ' 'ska! le samega sebe in svojih mj® zato tolikokrat izpre-t-n'l svoje politifino prepričanje.
0XZ,let1 Podzveze Orlov za Kranjsko jUn 1 ""'ko se je iZvršil v nedeljo 30. ši i "aj)ePŠem vremenu in najbolj-
1 elezbi v splošno zadovoljnost.
nice, sam si tudi kuha in pere. Njegove krave je imel na reji Anton Ipavec, po domače Čolnar, v Ročinju. Prišla sta kmalu navskriž radi telet. Ta Čolnar je znan kot delomržen človek, alkoholik in v maščevalnosti ne pozna meje. Imel je tudi že večkrat posla s sodnijo.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
— V smrt za zaročnico. Pred nekaj tedni se je utopila v nekem vodnjaku v Mihačevi Dragi v hrvaškem Primor-ju deklica Albina Mihič. Dekle je zapustilo pismo, da je vzrok njenega samoumora Ema Superina, ki da ji je prevzela zaročnika zidarskega mojstra Modesta Škrobonjo. Škrobonja je takoj javil po časopisih, da ni zaročnik Superinove in da si je to Ema Superi- | na nalašč izmislila. Te dni pa so našli """"""""'"""'""
v istem studencu, v katerem se je vto-' KADAR STE V MESTU pila Albina Mihič, mrtvega Modesta Škrobonjo. Pri mrtvecu so našli pismo, v katerem pravi, da mu brez za-ročnice Albine Mihič ni mogoče živeti. Tako je zlobni jezik povzročil smrt dveh oseb, ki bi sicer lahko srečni živeli na svetu.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
ste vabljeni, da ae greste okrepčat s Salo okusne pijače in jedil v galun in restavracijo
- Narodno gibanje na Koroškem. V Žitari Vasi se je zvršilo dne 23. jun. blagoslovljenje "Društvenega doma' z lepo slavnostjo. — V Št. Rupertu pri Velikovcu je bil dobro obiskan ženski shod, in tako tudi v Dobrli Vasi.
—	Ponesrečena romarica. Iz Žab-nice poročajo: Dne 23. jun. je našel na Florijanki neki pastir truplo ženske, ki se je lani izgubila. Prišla je na Sv. Višarje na rožni vensko nedeljo. Ta dan pa je močno snežilo, zato je zašla s prave poti in onemogla, Ležala je nedaleč od poti, in sicer na obrazu. Čudno, da je niso našle vojaške in orožniške patrulje, ker je ležala na nekem travniku. Pokopali so jo 25. jun. v Žabnicah.
—	V Št. Jakobu v Rožu je dne 30. jun. ondotna požarna bramba praznovala svojo 251etnico. Obenem so blagoslovili novo brizgavnico. Gorenjski "-asivci so se slavnosti udeležili v večjem številu.	\
—	Tekmovanje golobov. Na Dunaju je klub, ki uri golobe za prenašanje pisem. Dne 24. junija je imelo 455 takih golobov tekmo s Trbiža na Dunaj. Prvi golobi so prileteli na Dunaj v štirih urah, t. j. prišli so — 1180 metrov daleč v eni minuti.
—	C. g. Gregor Rožman, koroški Slovenec, ki je dovršil bogoslovne štu dije v Avguštineju na Dunaju, je postal doktor bogoslovja.
—	Novomašniki. V mašnike so bili posvečeni 14. julija iz III. letnika bogoslovja trije Slovenci, namreč: gosp. Lovro Božič iz Kazaz, Zmagoslav Ru-preeht iz Gospe Svete ter Ludovik Vi-ternik s Stražišča pri Prevaljah. Slovenci IV. letnika so bili že lani posvečeni. Iz III. letnika je bil posvečen tudi Poljak Leon Brožek, ki popolnoma obvlada slovenščino.
HRVATSKO.
BAR * CAFE*
Postrežba isborna prav po domače.
PRIMORSKO.
'Slov. Narod". V tem član-Se Hribar pere proti obdolžitvi, ka-
vomeški iz leta 1887, v Ljubljani v tivolskem park-hotelu.
—	Iz sodne službe. Sodnik dr. P. Skaberne je prestavljen iz Vrhnike Litijo, sodnik Ant. Kajfež iz Velikih Lašč v Radovljico. Okrajni sodnik dr. M. Dolenc je dobil mesto pri višjem deželnem sodišču v Gradcu; za sodnike so imenovani avskultanti I Kerc za Vrhniko, dr. M. Kranjc za višje sodišče, dr. I. Kenda za Kamnik.
—	Smrtna kosa. V Žerjavini, župnija Brusnice, je umrl poštenjak stare korenine Janez Ambrožič, star 82 let. —Na Viču je umrl kovaški mojster Peter Šetina, za sušico. — Umrl je v ljubljanski deželni bolnišnici splošno znani postopač Ferdinand Goeck, sin bivšega kazinskega kavamarja Goeck, ki ga je nedavno povozil v Prešernovi ulici neki kolesar in ga težko poškodoval. — V Ljubljani so umrli: Fran Stegnar, postrešček, 39 let star; Josip Letnar, dninar, 61; Ivan Potisek, bivši sobni slikar, 47; Helena Rode, pomožna usmiljenka, 55; Alojzij Jenko, kajžar; 38; Janez Bole, posestnik, 50.
—	Nesreča ali zločin? Ribič Franc Lukšič iz Irčje vasi je našel 26. jun. v Krki utopljenca Miha Pibernika, zidarja iz Sv. Križa pri Kamniku. Pri utopljencu se ni ničesar drugega našlo kakor delavska knjižica. Pibernik je rojen 28. oktobra 1872 na Križu in je samski zidar.
—	Obesil se je v Gradcu dne 24. jun. rudar Jakob Hutter. rojen leta 1849. v Novem mestu na Dolenjskem.
—	Uboj pri zgradbi belokranjske železnice. V nedeljo 23. junija se je dogodil Petrovi vasi pri Črnomlju žalosten dogodek, ki kaže, kakšne sadove rodi neprestano hujskanje. V tam-
Obrtniška posredovalnica za Spod nje Štajersko. Slovenski obrtniki na Štajerskem so zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čim preje odpomore, se je na prvem slovenskem obrtnem shodu v Celju sklenilo, tozadevne posle začasno poveriti Občeslovenskemu o-brtnemu društvu v Celju. Društvo je s posredovanjem že pričelo.
—	Toča. V Polzeli so imeli v noči na 25. junija grozno točo. Hmeljski nasadi so popolnoma uničeni. Škoda na poljih je neizmerna. — Nevihta s hudo točo je razsajala dne 20. jun. po zgornjem Dravskem polju, najhuje po občinah Sv. Lovrenc, Zg. Pristova in Dolena.
—	Kupčija z voznimi listki. Iz Maribora se poroča: Več uslužbencev južne železnice, zaposlenih na postaji Maribor, je že opetovano svarilo ravnateljstvo pred vlakovodjo Ant. Tom-schitzem, češ, da živi čisto drugače, kot bi to zamogel, če bi pokrival svoje stroške z zaslužkom. Začeli so paziti in prežati, a vse je bilo zastonj, dokler se ni pripeljal dne 22. junija iz Gradca kontrolor, oblekel v Mariboru preko uniforme še civilno, priprosto suknjo ter stopil v kupej III. razreda poštnega vlaka Maribor—Trst. Med vožnjo je pa prišel k njemu vlakovod-ja Anton Tomschitz, da bi revidiral vozni listek. Kontrolor se je izgovoril, da nima toliko denarja, da bi za mogel kupiti listek do Ljubljane, d; mu pa rad da 5 K, če mu dovoli, da se pelje še naprej. Tomschitz je vzel denar in šel klicat še tovariša Petra Kleischerja, na kar sta šla oba po do zdevnega potovalca, ga peljala iz ku-peja III. razreda v drugega II. razreda ter z besedami: "Tukaj ste na var nem", zaklenila za njim vrata. In kontrolor se je res peljal do Celja, tam pa je izst'opil, slekel vrhnjo suknjo ter se dal spoznati, na kar so Tomschitza na njegovo zahtevo v Ljubljani pri jeli in takoj odslovili iz službe, dočim so isto storili s Kleischerjem še le Trstu. Tomschitz — reete Tomšič je Slovenec, rojen Dolenjec, ampak hud in zagrizen "Nemec". Bil je že večkrat javno politično delaven in se posebno dne 12. junija 1911 med svojimi tovariši potegoval za Heinrich Wastiana. Tomschitz je predsednik mariborske podružnice "Reichsbunda' nemških železničarjev, dočim je Klei-schler bil delaven le na tihem. Nem-ško-nacionalni smrad v Mariboru postaja že neznosen.
—	Mačka raztrgala dva otroka. V
vasi Sv. Martin na Štajerskem je pu , .
.. . , . j •• -,. ...u^f'je stori ? Na Srednje nad Kanalom, stila neka kmetica zadnji cas enkrat ' .	'	.
... ,	,.„„„ kjer je manjkalo duhovnika, je sel in
štiri mesece staro	1	'
—	Cuvajeva izjava. Budimpešta, 28. junija: Čuvaj, ki se mudi tu, je rekel nekemu novinarju, da so vse vesti o njegovem odstopu kot komisarju neresnične, češ, da se v Hrvaški še niso polegle strasti. V jeseni da bo hrvaško vprašanje v celoti rešeno in takrat pride na dnevni red tudi zopetno imenovanje bana. Čuvaj jutri odpotuje v Zagreb.
—	Banski svetnik Hrvoič umrl. Iz Zagreba poročajo, da je ondi od Ju-kiča smrtnonevarno ranjeni banski svetnik Hervoič umrl. Pogreb je bil dne 3. julija.
—	Samoumor v Zagrebu. V nekem Zagrebškem hotelu se je ustrelil dne 21. junija pop. dijak Anton pl. Dubo-kovič s Hvara, sin nedavno umrlega državnega poslanca. Bil je hudo ne-vrasteničen ter je samoumor izvršil v hipni zmedenosti.
—	Umrl je na Dunaju podmaršal v pokoju Artur baron Hipsich, star 70 let.
—	Poljske miši so se v velikih množinah pojavile v okraju Grubišnopolje na Hrvaškem. Vsa dosedanja sred stva proti škodljivkam niso nič zalegla; ljudstvo se je za pomoč obrnilo na vlado.
—	Bogata beračica. V Dubrovniku so v stanovanju beračice Kate Boja-novič našli pri hišni preiskavi 20,000 K denarja, ki si ga je priberačila.
- Aviatik Widmer je dne 24. jun. izvršil srečen polet v Zagrebu.
403 N. Chicago
▼ogal Cass Sts.
....JOLIET
GEO.
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je najyeč zabave i« in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
Kadar se mudite na rogalu Ruby and Rroadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje pontttieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JO LIB T
—	"Goriška banka". V Gorici se bo ustanovila "Goriška banka", ki bo pospeševala slovenske trgovine in obr ti. Osnovna glavnica bo znašala 200,-000 K. Možje, ki so se zbrali pod predsedstvom Mihaela Vošnjaka, so Josip Fon, dež. in drž. poslanec, dr. Alojzij Franko, odvetnik in deželni poslanec, Jernej Kopač, tovarnar in posestnik, Anton Koritnik, trgovec, in odvetnika dr. Karel Podgornik in dr. Dragotin Treo. Vabila h pristopu so izšla ter znaša najmanjši delež 500 K. Mogoče se bo pa udeležiti tudi s poljubnim višjim zneskom. Pojasnila daje dr. Dragotin Treo v Gorici. Kakor se torej vidi, bo imel novi zavod trdno podlago in bo njegov delokrog v prvi vrsti omejen na manjše kreditne posle, vendar bo pa lahko dobro služil slovenski trgovini, ako ga bo vodila spretna roka.
—	Jadranska banka. Hrvatska Bo-heljska Štedionica v Kotoru se je fu zijonirala z Jadransko banko, ki je u-stanovila svojo podružnico tudi v Met koviču.
—	Nameravan atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda. Iz Gorice dne 26. jun. poročajo: Aretirani kmet Anton Ipavic je sumljiv, da je name raval še druge atentate, kakor so spo znali iz njegovih zaplenjenih pisem. V teku nadaljnega zaslišavanja je Ipavic vztrajal pri trditvi, da ga je za atentat najel Cadenaro. — Celo goriški "Soči" se zdi neverjetno, da bi bil Kadenaro aretiranega Ipavca nagovarjal. "Soča" piše: Kadenaro je u-ganjal razne špase, tako da je bilo or-dinarijatu v Gorici končno dosti teh špasov ter so Kadenara vpokojili. Kaj

Kajzerhof
99
se imenuje slovenska gostilna "na hribu", kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Anton Dowiak, lastnik
Joliet, 111.
1100 N. Broadway
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter naj boljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
NATIONAL BUFFET
v katerej bodem točil najboljše Por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
...... ANTON TERDICH.......
203 Ruby St. N. W. Phone 825	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Ohiotgo Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
triletnega sina in sun ihcsclc	(am
hčerko samo doma, ko je odšla na polje. Otroka sta se igrala z mačko. Naenkrat se ta spusti dečku v obraz, mu izpraska oči in mu trga cele kose mesa s telesa, dokler ga ne umori. Nato se spravi še nad deklico, ki je morala tudi vsled velikih poškodb u-mreti.
— Smrtna kosa. V Trbovljah je u-mrla ga. Marija Supan, stara 52 let.— V Črešnjevcu je umrl zelo priljubljeni učitelj g. Anton Hribernik, star šele 32 let. — Pri Sv. Urbanu so okopali g. Jakoba Arnuša, posestnika iz Placar-ja. — V Zrečah je umrl Valentin Laj-har. — V Praprotnem pri Hrastniku je
ostal. Ordinarijata ni nič prosi! dovoljenja; no, ta ga je končno pustil tam. Na Srednjem je nadaljeval kmetovanje in prodajal živino v Italijo. Odtod razne zveze, ki bi bile moža spravile do sklepa, izvršiti atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda, kar pa se, odkrito rečeno, čuje prav čudno in neverjetno. — "Gorica" pa piše: Že danes lahko rečemo, da se nam zdi popolnoma neverjetno, da bi vikarij Kadenaro zagrešil to, česar se ga dolži. Kadenaro je znan kot velik čudak in radi tega so ga cerkveni predstojniki tudi prisilili, da je stopil v pokoj. Peča se le z živinorejo, sanr molze, sam kida gnoj, nima ne hlapca, ne postrež-
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMt VLOGE mašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Z« VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BARKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drufo mu) varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki no z* Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI
AMr-RTKANSKT SLOVENEC. 19. JULIJA 1912.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-Aft. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian j Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-Arrierican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI	KOLEDAR.
21.	jul.	Nedelja	Daniel, prerok.
22.	"	Pondeljek Marija Magdalen.
23.	"	Torek	Liborij, škof.
24.	"	Sreda	Kristina, dev. m.
25.	"	Četrtek	Jakob, apostol.
26.	"	Petek	Ana, mati M. D.
27.	"	Sobota	Pantaleon, muč.
NAUK ZA OSMO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Današnji evangelij nam pripoveduje o bogatem človeku, kateri je imel hišnika. Ta bogatin pomeni po razlag: sv. Bonaventure Boga, hišnik pa je vsak človek. Vse, kar imamo, življenje, zdravje, posestvo, premoženje, naše dušne zmožnosti, vse to je lastnina božja. Ako pa je vse lastnina božja, je tedaj umevno, da mi nismo gospodarji vsega tega, da smo marveč le oskrbniki in da ne smemo vsega tega porabiti kakor bi bilo nam ljubo in drago, marveč vse to smemo in moramo porabiti le v čast božjo in zveli-čanje svoje neumrjoče duše. Iz te neovrgljive resnice sledi dvojen za nas velevažen nauk.
Prvič, da mora biti vsak se svojim stanom zadovoljen in da nihče ne sme svojega bližnjika zavidati. Bog. ima pri razdelitvi svojih darov popolnO prostost in nikomur ni kaj dolžan. Iz same dobrotljivosti deli on svoje dari in sicer v meri, katero sprevidi v svoji modrosti za pravo. Predrzno, skrajno predrzno pa bi bilo od nas, ko bi mi hoteli zahtevati odgovor, zakaj deli Bog svoje dobrote tako in ne drugače. Kristjanu popolnoma neprikladno obnašanje je torej, ako hrepeniš le po časnem imetju, ako nevošljivo gledaš po premoženju svojega bližnjega, ako hrepeniš po vedno večjem imetju, ako nisi nikdar zadovoljen se svojim lastnim stanom in ako se pritožuješ zoper previdnost tiožjo. Ako tako ravnaš, tedaj delaš grozno krivico gospodu Bogu. Ko bi prišel velik bogatin v naše kraje in bi začel deliti denar, nekaterim bi dal po dese" dolarjev, drugim po dvajset, zopet drugim pa po trideset. Ali bi ne bila skrajna predrznost, ko bi se kdo pritožil in bi rekel, zakaj sem jaz dobil samo dvajset dolarjev in ne trideset. Vsak naj o-stane torej se svojim stanom zadovoljen in nihče naj se ne pritožuje zoper previdnost božjo, ki ima z nami gotovo vedno najboljše in najblažje namene, katerih morda sicer ne razumemo, ki pa gotovo merijo na našo večno srečo.
Drugič pa se moramo ohraniti mirne in vdane v voljo božjo, ako nas zadene kaka nesreča. Tu in tam mora-i.iu irpeu skouo oodisi vsie<l hudobije ljudi, bodisi vsled kake naravne sile n. pr. potresa, povodnji. Tudi v takih slučajih se moramo ohraniti potrpežljive in mi ne smemo pozabiti, da Bog vse to pripušča zato, da nam je dana priložnost nabirati si zasluženje za nebesa. Ako se neprenehoma v nesreči
>ritožuješ ali pa ako celo preklinjaš, grizeš s tem šibo, ki te ima poboljšati n spreminjaš zdravilo v strup. Mi vsi smo jako kratkovidni ljudje in ne spoznamo vedno, kaj nam škoduje in kaj nam hasne. Lep zgled potrpežljivosti je pravični Job. Ta mož je bil sila bogat in vse mu je šlo po sreči; toda -reča je bila tudi Jobu opoteča, pomrli so mu vsi njegovi otroci, zgubil je celo svoje premoženje in slednjič je se padel v strašno bolezen. In vendar Job ne mrmra zoper previdnost božjo marveč vdano kliče: "Gospod je dal, Gospod je vzel, peščeno naj bo njegovo ime!" Bog pa je to izredno potrpežljivost že na tem svetu poplačal s tem, da mu je vse zopet povrnil. Bodi tudi ti tako čednosten kakor Job in Bog tudi tebi ne bo ostal dolžnik.
Dandanašni se kaj mnogokrat čuje, da smo vsi ljudje enaki, da nihče nima večjih pravic, kakor drugi, da je torej krivično, ako so nekateri bogati drugi ubožni. Ljudje so vsi enaki, to je res, ako mislimo na dušo in na telo. Niso pa vsi enaki, ako pogledamo zmožnosti posameznikov. Eden je jako nadrirjen. drugi slaboumen, eden je priden in delaven, drugi je len. Eden je podvzeten, drugemu se ničesar ne zljubi. Človek lahko porabi svoje zmožnosti in kupčuje z njimi, kakor pridni hlapec se svojimi talenti, drugi pa svoje talente lahko zakoplje. Ali naj ima do dobička potem oni enako pravico, ki se prav nič ni trudil, kakor oni, ki je porabil v to svrho svoje premoženje in svoje zmožnosti? Ako bi bili vsi enako bogati, kdo bi hotel potem opravljati najnižja, a tu in tam najpotrebnejša opravila? Kdo bi se potem hotel vtopiti v študije, kdo bi se hotel posvetiti umetnostim, kdo bi hotel staviti v nevarnost svoje življenje? Sicer pa koliko časa pa bi o-stali vsi enako premožni? Ali bi se nekateri ne trudili prekositi druge in postali bi zopet neednaki. Ako bi bilo temu tako, potem bi zavladala splošna nedelavnost, nastopilo bi dela-mržje.
Ne poslušaj torej onih, ki te zapeljujejo z mamljivimi in goljufivimi besedami, poslušaj marveč glas sv. cerkve in zadovoljen boš tukaj na tem svetu in v večnosti. Bogatin naj podpira reveža, ta pa naj spoštuje bogatina in podpira naj ga po svojih močeh. Zaveda pa naj se vedno bogatin, da je obogatel se svojega bližnjega podpiranjem in hvaležen naj mu bo s tem, da od svoje obilnosti da obilno. Vsi pa skrbimo zato, da si naberemo neminljivih bogastev za večnost, zakladov, katerih moli ne prejedo in katerih rija ne vniči.
REV. JOS. POLLAK.
LJUDOMIL ODLOK.
Minister za trgovino in delo Charles Nagel je izdal odlok, ki je njegovi glavi in njegovemu srcu enako zelo v
čast.
Po "njegovem odloku varuje ameri-kanska državljanska pravica, ki jo pridobi priseljenec z naturalizacijo, ne samo njega, temveč tudi njegovo zakonsko ženo in njegove nedoletne o-troke, vse eno če ti stanujejo v zavez-tiem ozemlju ali ne!
G. Nagel je s tem napravil konec sramotni nerednosti v izvrševanju pri-selitvenih zakonov. Na "otoku solz" se V prihodnje ne bodo več mogle družine samovoljno raztrgovati. Kjer .ie oče, tja spadajo tudi mati in otroci! Kako neizmerno mnogo dušne boli in srčne žalosti bi se bilo lahko prihranilo, ko bi to ob sebi umevno razumevanje rodbinskih zvez že od začetka pripoznala priselitvena oblast ali uveljavi! kak prednik g. Nagela!
PAMET ZMAGALA.
prenegotovo. In potem se dovoljujejo obtožencu premnoge .pravice, ki so bile morda tedaj uvedene, ko je bila ležela še pod angleško vlado. Ampak danes bi se moralo občinstvo ščititi pred zločincem, ne zločinec pred zakonom.
NAUK ZA DRUGE VELEVLASTI.
Gibanje v prid pametni proslavi dne 4. julija ima letos pokazati sijajen u-spfli v celi deželi.
Številke, ki smo jih nekaj navedli že zadnii teden, govore zase: Vsota-smrtnih žrtev slavnega Četrtega je znašala leta 19(19. — ko se je gibanje krepko razvilo — 215, 1910. 131, 1911. 57 in letos 21.
Ranjencev je bilo leta 1909. 5307, 1910. 2923, 1911. 1603 in letos 648.
Da je ta silno razveseljivi uspeh r>rav neposredno povzročilo omenjeno gibanje in ne morda kakršnakoli slu-pinost, ie rszvidno iz dejstva, da morajo mesta, ki so še v tem oziru zaostala, navesti dolge izkaze žrtev. Na-čeluje jim Philadelphia z 2 usmrčen-cema in 156. ranjenci.
Chicago se je prav posebno dobro odrezalo. Ima pokazati samo en smrtni slučaj in štiri ranitve, vredne, da se omenijo. V prošlem letu sta se glasili ti številki 1 in 24 ter leta 1908. še 12 in 114.
Omejitev rogoviljenja z umetalnim ognjem in raznimi pokalicami se je obnesla tako sijajno, da ni na vrnitev k "proslavam s krvavimi daritvami" niti najmanje več misliti.
ŽALOSTNA STATISTIKA.
V 25. letih od 1887 do danes je bilo v Združenih Državah izvršenih 133,-'XX) umorov. V državljanski vojni je nadlo manj vojakov Unije, namreč 110,070. V enem letu je bilo v Louis-villu izvršenih 47 umorov in nobeden ni bil poravnan z usmrčenjem. Tudi v enem letu se je primerilo v Londonu z več nego 7. milijoni prebivavcev samo 16 umorov. Izmed morivcev jih je 6 izvršilo samoumor, 4 se je dokazala krivda, 4 so bili spoznani za blazne, eden je umrl pred svojo sodno obravnavo, in eden je izvršil samoumor v ječi. Pri nas v Ameriki deluje pravosodstvo mnogo prepočasi in
Tripolitansko srečelovstvo stane Italijo vsak dan približno poltretji milijon lir ali pol milijona dolarjev. V vsem je bilo poslanih doslej okoli 100, 000 vojakov v Tripolitanijo, vrh tega "i konj in tovornih živinčet, 20, vojnih psov, 400 topov, dva vodljiva balona, štirinajst letalnih strojev, en balon na vezi. poleg kolib, šatorov, okopnega orodja in kar sicer spada k modernemu vojskovanju. Tripoiis ne nudi ničesar za prehrano in potrebe čet, vse se mora dovažati iz Italije. Kaj to pomenja, je razvidno iz uradnega izkaza za poslednje tri mesece leta 1911. Xa 152. parnikih se je v tem času natovorilo: 12,000 volov, 60,-000 stotov moke, 43,000 stotov sena, 7000 tonov pitne vode, 16.000 hektolitrov vina poleg velikih množin raznega druzega blaga, kakor kave, sladkorja i. t. d. Ko bo ta čudna vojna končana in si Italija ogleda škodo, jo pač za nekaj časa mine poželenje po sličnih pustolovinah.
MALE IZNAJDBE — VELIKA PREMOŽENJA.
Ni še dolgo tega, kar je zveza evropskih izdelovateljev steklenic izplačala iznajditelju avtomatičnega stroja za izdelovanje steklenic, Amerikancu Ownu, 15,000,000 mark za evropske patente. Veliko je takih malenkostnih iznajdb, ki so prinesle iznajdite-ljem milijone in milijone. Nasprotno je mnogo res velikih iznajditeljev, ki so izdatno povzdignili človeško kulturo, umrli v veliki bedi. Tako na primer Ressel, ki je iznašel ladijin vijak, Prehsel, ki je iznašel užigalice. in Madersperger, ki je konstruiral prvi šivalni stroj. Veliko težje se uveljavijo res pomembne ideje, kakor pa primeroma neznatne iznajdbe, ki so pa takoj jasne vsakemu povprečnemu človeku.
Ressel, Madersperger in še cela vrsta drugih genijalnih iznajditeljev so umrli nepoznani v največjem siromaštvu; ali De Quillfeldt iz New Jersey-ja, ki je iznašel vsakomur znani patentni zamašek za steklenice za pivo, je zaslužil 60,000,000 M. Neki gospod Heaton, ki se je dostikrat jezil, ker se je morala njegova žena toliko mučiti, kadar je zapenjala otrokom čevlje, je iznašel majhno zaponko, ki drži gumb na čevlju. S to iznajdbo si je zaslužil ogromno premoženje. Vrečice, ki se rabijo posebno pri pošiljanju "vzorcev brez vrednosti", se zapirajo z dvo-ostno spono, katera se porine skozi papir in osti se razpno. Navadno se je pa papir pretrgal, ko je šla spona skozi. Papir ostane pa cel, če se zavaruje odprtina s kovinastim robom To je tako enostavno, da vsak otrok pojmi, ali vendar se dolgo časa ni spomnil nihče na to, dokler ni neki Dten-nison dal patentirati kovinasti rob in zaslužil denarja v izobilju.
Ze prej omenjeni Quillfeldt bi bil zaslužil s svojo iznajdbo lahko še trikrat 60,000,(XX) mark. ako bi ne bil iznašel H. Painter še neki drug patentni zamašek, ki je uspešno konkuriral s Quillfeldtovim. Steklenice za pivo in mineralne vode so bile dolgo časa zamdšeue z zamaškom iz plute. Painter iz Baltimora je pa na zamašek pritisnil kovinasto kapico. Iznajdbo si je dal seveda patentirati. Šest dolgih let je nosil patent v žepu, preden ;e našel bogatega moža, ki mu je posodi! potrebni denar, da je iznajdbo praktično izvedel. Ustanovila se je družba za izdelovanje kovinastih kapic in danes plačuje vsakdo, ki v Združenih Državah kupi steklenico s tem zamaškom, davek tej veliki družbi in tudi seveda Painterju.
Večkratni milijonar je postal tudi oni mož, ki je opazil, da drže lasnice. ki si jih vtika njegova žena v kite, zelo slabo. Namesto gladkih in ravnih las-nic je iznašel zakrivljene, valovite. Ta iznajditelj ima dandanes največjo tovarno za igle v Združenih Državah.
Siromak je bit sedajni milijonar Adams, preden je izumil "Chewing gum", gumi za žvečenje. Amerikan kam se je gumi za žvečenje: zelo pri ljubil; oslajenega s sladkorjem valjajo ves dan v ustih, dokler ga ne zamene s svežim. Ni posebno čeden prizor za žene. ki žvečijo; nad dobrim okusom se je v prvi vrsti pregrešil iztiaj ditelj, ki mu pridobljeni milijoni lajšajo težko pot.
Amerikanka v osrednji Afriki.
Amerikanka Miss Ida Simonton je nedavno dokončala svoje popotovanje skozi najdivjejše pokrajine osrednje Afrike. Potovala je ob toku reke Ogobe, ki teče nedaleč od nemške kameninske meje vsporedno s Kongom, in ob kateri žive najdivjejša Ijttdožr-ska plemena, katerih žrtev sta postala tudi nedavno dva Francoza. Ne samo, da je bilo potovanje Ide Simonton varno in prijetno, imela je tudi dovolj priložnosti, da se je nasmejala iz vsega srca, zlasti še, ko ji je okoli dvajset zamorskih kraljev ponujalo krono :n srce. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Miss Ida lepa kakor vila, kar pa ni in čemur tudi sama oporeka. Lju-dožrski glavarji so bili le zaradi tega tako zaljubljeni vanjo, ker je bila prva bela žena, ki so jo videli. Miss Ida pripoveduje zelo zanimivo, kako jo je zaprosil za roko poglavar iz Orunga, ki je potoval več dni, samo da jo je iz-
sledil in ji položil svoje bogastvo pred noge. Ta glavar je imel dvanajst žena in Amerikanka mu je smeje pojasnila, da noče biti trinajsta. Tedaj pa ji je povedal, da je pripravljen spoditi eno svojih žena proč in dati njej prvenstvo. A ko se je še upirala, je rekel: "Vem, zakaj se braniš, zato, ker si tako suha. A pri meni bi se kmalu zredila." Črnci smatrajo namreč ženo :a lepo, ki jo je komaj videti iz toišče. Črnci pitajo suhe ženske z bananami in kruhom. Od banan postanejo take, da se ob svatbi komaj gibljejo. Miss Simonton je morala postopati zelo zvito, da je odbila prošnje ognjevitih črnih glavarjev, ki so ji obečali, da jo bodo zredili kar je največja sreča za črnkinje. Nesrečni ženini niso mogli umeti kako more odbiti ženska tako sijajno življenje. V večini slučajev se je snubenje končalo z begom mlade in smele Amerikanke.
Londonske javne šole so naučile lani več nego 3,200 otrok plavati.
Iz gozdov ob reki Amur nameravajo iz\uzati sibirski les v Evropo.
141 let star mož je te dni umrl pri Odesi. Pipico je vlekel do zadnjega.
Za nove vojne ladje je ruska duma dovolila ondan 251 milijonov dolarjev.
V dobrem letu plača Francija davke na več nego tisoč milijonov galonov vina.
Na Kavkazu bo imela Rusija proti Turčiji kmalu postavljenih 400,000
Ker so ogromne podgane v Ugandi tako požrešne, rabijo misijonarji knjige vezane v pločevino.
Ruski prestolonaslednik Aleksij. ki je 8 let star, je jetičen in zdravniki nimajo upanja, da bi ga ozdravili.
40,000 za psa. Z Dunaja poročajo, dn je pokojna prir.cesinja Matilda Thurn-Taxis zapustila 40,000 K svoji kuharici pod pogojem, da skrbi za nje na psa, dokler ne pogineta.
Modri naglji. Po vseh Združenih Državah in še preko mej znanemu vrtnarju Philipu Haas v College Point na Long Islandu, N. Y., se je posrečilo po večletnih poizkusih vzgojiti modre naglje. Preteklo leto je razstavil v New Yorku zelene naglje.
Ženske izvedenke pri reformi zakonske postave na Švedskem. Na Švedskem pripravlja vlada zakonski načrt za preosnovo zakonskega prava. V tozadevni pripravljalni odsek, je med desetimi izvedenci povabila tudi štiri ženske; ena od teh je delavka.
Blaznikova zapuščina. V blaznici v mestu Toulouse na Francoskem on-dr.n umrli zasebnik Sawene je zapustil španskemu kralju dva in pol milijonr frankov. Sestra njegova ugovarja o-poroki, češ, da njen brat takrat, kc je oporoko sestavljal, ni bil več pri pravi pameti.
Papež pri predstavi s premičnimi podobami. Italijanska "Agenzia Štefani" poroča, da je papež dne 20. jun ob 8. uri zvečer prisostvoval v konzi-stori.iski dvorani kinematografski pred stavi, v kateri se je kazalo blagoslov-Ijenje novega "campanila" v Benetkah. Papež je sledil celo predstavi baje s prav velikim zanimanjem.
Samoumor Morganove hčere. Baronica Reinach, rojena Diana Morgan, if dne 25. junija v Londonu skočila v kliniki v Regen. streetu z okna v drugem nadstropju na ulico in se ubila. Bila je stara 24 let ter je bolehala na nervozno'sti. V Kanadi je bila lastnica velikih rudnikov srebra in svinca, ki jih je dobila v last od svojega očeta miliiarderja Morgana.
White Front Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Joiietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Ivočevar, ki je v Joiietu dobroznan.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega m popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje .. do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Loughran & Conway
10S Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodiija zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru niše in pohištva.
JAVNI N 0 T 4 R JI
Denar posojanio na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 ("Five hundred.)
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Brzo5trelni top za letalne stroje. Tz Washingtona poročajo: Dosedanji poizkusi z novim brzostrelnim topom za letalne stroje so se vršili iz višine 300 čevljev ter so pokazali zelo lepe vspe-he. General Allen, šef signalnega zbora, je izjavil, da novo strelno orožje stokrat poveča ofenzivno moč letalnega stroja. V minuti odda približno 500 strelov.
Letošnje velike avstro-ogrske vojaške yaie se bodo vršile na Ogrskem pri Szegedinu. Schemua, šef generalnega štaba, si je že ogledal ondotno okolico, ki je podobna beneški ravnini. Vsega vojaštva bo zbranega 10—12 pehotnih divizij in dve konjeniški brigadi. Važne bodo vaje s strojnimi puškami. Poizkusili bodo tudi vaje z vodljivimi zrakoplovi in letavnimi stroii. Vrhovno vodstvo manevra bo imel prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Kolera premagana? Načelnik Pa-steurjevega zavoda v Parizu, profesor Roux, je naznanil "Akademiji", da so njegovi zdravniki na zavodu izvedli zanimive poizkuse, da se imunizira kolera. Dognano je, da se Kochov tfoma-bacil razviie le v črevesu, ne na v krvi, kjer se celo hitro zamori. Neustrašeni zdravniki so si vcepili koma-bacile v roke. Drugih posledic niso čutili, kakor da se je povišala vročina. Po tem poizkusu so povžili žive koma-bacile, ne da bi oboleli na koleri. Na podlagi navedenih poizkusov sklepajo, da kolera čtoveku ne škoduje, če se Kochovi bacili vcepijo v človeško kri.
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in 'mportirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
SIvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flain k, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, II!
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega !esa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, latli, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Prcdne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYOK8
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.

Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sy* slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani ei*-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicik. koji šaljemo na zahtjev svakome dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
* i
Tonček Is 0. K.
ft
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URA** Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela. Se vsem priporočam. 210 Ruby Street, JOLIET, ILL'
The Will County National Bank
Of Joliet IUinoia.
Prejema raznovrstne de»»r»« ter poiilja denar na vse del*
Kapital m preostanek $300,«:»
C. E. WILSON, predsednik Dr J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Jol'et> lU'
Angleščina brez učitelja !
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja-Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. *
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
******
K. S- K«
******

JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.	k
Organuovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ driavi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I- podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
H. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Po ^f-žni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravii>tz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg,- Pa.
Peter Staudo har. Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
Polletno poročilo K. S. Ii Jednote od 1. januarja do 30. junija 1912
Ime, številka in kraj društva.
9+c*c+o+o+oo*o+o+o+o+v" X | jriištvene vesti.
Waukegan, 111., 15. jul. — Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa st. 53 K. S. K. Jednote, da je na redni Mesečni seji z dnem 16. junija prosto-Ixino odstopil od bolniškega odbora lOto cesto in okolico g. brat Josip rasler. Na njegovo mesto je bil izvoljen vsem dobro znani brat Franc . ebenik; stanuje na vogalu lOte ceste "J Sheridan Road v.North Chicagi, 111. sak brat, ko oboli, naj se zglasi pri imenovanem bolniškem odborni-u> kateri mu tudi izroči bolniški list 2a k zdravniku. Dostikrat se je že Povdarjalo na društvenih sejah, da se aiora vsak član društva, ako zboli ali Poškoduje, zglasiti pri bolniškem od-°ru precej v začetku bolezni, ker ina-ni upravičen do bolniške podpore, ar tudi govore društvena pravila člen I, • ftran 6. Pa se še vsejedno dobijo an>, kateri tega ne vpoštevajo, in si . isljjo: "Saj mi mora društvo izpla-ati bolniško podporo, ako imam od (travnika potrjeno bol. spričevalo, da Iem bl1 bolan- Pa ako se kaj zglasim tttvu ali „e." Nekateri se pa zgla-o šele potem, ko ozdravijo. Pride "bolniškemu odborniku ali k tajniku, pravi: "Daj mi zdravniški list, bil bolan toliko in toliko časa. bodem z njim k zdravniku, da bode napi-_od kedaj do kedaj sem bil bolan." časa njegove bolezni pa nobeden etia^h1' da> bil bolan. V tacih in re C1.1 slueajih, cenjeni bratje, ne mo-Pod" °r društvo izplačati bolniške p0stP°re' kar bi bilo zoper društvene Vor aVC ^*akaj' Društvena pravila gonj]^' da. se mora vsak bolni društve-bol ak°j v začetku bolezni zglasiti pri ču„ ' 'm odboru, in se vsakemu raje a |lldl bo1- Podpora od dueva, ko se g.asil bolnim. Člen IV. točka 7.
S?Xl' Ako sin;
dela, pa vsled svoje malomarnosti dol guje društvu mesec za mesecem, takemu članu ni za napredek društva, in kateremu ni za napredek društva, za takega člana je veliko bolje, da odstopi, oziroma da se ga suspenda iz društva; kajti le tem potom se lahko društvo obvaruje nepotrebne izgube denarja. Zatorej, dragi bratje! Udeležite se društvene seje dne 21. junija v polnem številu in storite svojo dolžnost, katero imate napram društvu!
Ob koncu pa Vam še podajam ob kratkem finančno poročilo za prvo pol letje od 1. januarja 1912 do 30. junija 1912.
Skupnih dohodkov je bilo.. .$1,975.45
Stroški so pa naslednji:
Na Jednoto poslano.........$1,325.20
Bolnikom se je plačalo...... 513.75
Razni drugi dr. stroški...... 118.55
Skupni stroški ..........$1,957.50
Preostalo od 1. jan. do 30. jun. 17.95 Glavnica 31. dec. 1911....... 1,462.70
sal, Za ni
društvenik predloži bol.
Coeva'°. ne da bi se javil bolniške-ve]jav 0l]u> je njegovo spričevalo ne-Pore "n° 111 toreJ ni opravičen do podlo (jr .^atorej, bratje, prečitajte paz-bQjt rus'vena pravila glede pomoči v Ž*. 2ll> in ravnajte se po njih! Potem ^-ovljeni, da se ne bode nobe-iel v e'aJa krivica. Vsak bode pre-
Opo P°Šteno' kar mu Sre-sv t °.Zariam pa tudi one člane, ka-
>'ia zvl* 53- da ie bila dne 13. ju,
4rv,j(v cr' na zahtevo sedmerih (7)
bratov, sklicana izvanredna
ail0) dena seja. Pri tej seji se je skle-
m,0a zaPustimo šolsko oziroma cer-
vršiie v°.ran0, v kateri so se dosedaj
sečh,, , "štvene seje.
Jo.- dru'" SlP R
cesti : p'0vi dvorani, na vogalu lOte Hi., doki idan Rd- North Chicago, yr se ne zboljšajo naše žalo-^Sak '10 ra7mcre- Na sramoto bil'0 at°bškega društva sv. Jožefa
Prihodnje me-štvene seje se bodo vršile v
Gotovine v bftgajni 30. junija 1912 ...................$1,480.65
Število članov 1. jan. 1912: 197 članov, 72 članic.
Pristopili od 1. jan. do 30. junija 3 člani.
Skupno število: 200 članov in 72 članic.
Odstopilo in suspendovanih je bilo 7 članov in 1 članica.
Skupno število članov(ic) dne 30. jun. 193 članov in 71 članic.
Iz tega poročila se vsak član lahko prepriča, koliko smo napredovali v preteklih šestih (6) mesecih v finančnem ali gmotnem oziru.
Kakor razvidite iz poročila, je društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. izplačalo nad 513 dolarjev samo bolniške podpore v preteklih šestih mesecih, iz česar je razvidno, kako prepotrebna so podporna društva. Zatorej rojaki, kateri še niste pri društvu, pristopite k društvu sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., ki plačuje po 6 dolarjev tedenske bol. podpore! Pristopite, dokler imate čas k našej najmočnejši slov. katoliški organizaciji, katera skrbi po tvoji smrti za tvoje ostale. Ona je takorekoč mati vdov in sirot. Zato rojaki ne odlašajte, da ne bode prepozno! Vedite, da k društvu in Jednoti lahko pristopite le, dokler ste zdravi! Marsikateri rojak je že zdihoval v bolezni in obžaloval svojo malomarnost, da ni že preje pristopil k društvu oziroma Je/dnoti.
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne organizacije, posebno pa društvo sv. Jožefa št. 53 ter želim, da bi društvo v novi dvorani in pod vodstvom novega dr. tajnika bolje napredovalo in procvitalo, kakor do sedaj.
S sobratskim pozdravom
John Petkovšek, tajnik.
naša dr -Ud' sklenjeno, tla se bVekU;?tVCna zastava ven iz cerkve, da se oropa cerkev Matere Mev e"eSa krasa, kateri je krasil
Prthorie °d 2ačetka-imel i0 nedeljo, dne 21. julija, bo-r«dn° ,štvo sv- Jožefa št. 53 svo-*tn0 Se° Mesečno in objednem polu-vSt)0.' K tej seji najuljudneje va-hvoli,; nštvenike, da bi se iste bla-
udeležiti v polnem številu. Na ""amo, poleg več važnih
Poslovanjetija dinastije se boji. "Cor-riere d' Italia" trdi, da je toliko kakor gotova poroka 181etnega prestolonaslednika bolgarskega princa Borisa z 181etno hčerjo rumunskega prestolonaslednika princezinjo Elizabeto. Kralj Ferdinand je menil izprva oženiti princa Borisa s princezinjo Vero črnogorsko, a pozneje je opustil to nakano, ker se je zbal (kralj slovanske zemlje) — poslovanjenja dinastije. Kralj Ferdinand je kakor znano iz nemške rodbine.
poleg
d« i'Uletni račun in volitev no-.Naim ICnega. tajnika.
"lane na
i.,. ■ "^icimi > r i^ii koncem
neseca
V«.
katerim se isti Potečejo, da si jih po-
tudi
one
Vj^iam pa
navado, da
J'm> mesečnimi doneski,
člane, ka-zmiraj zaosta-da
Ijj^e Se t) --'K na prihodnji seji, dru->n „a- ® ravnalo strogo po pravi-drU2(!,S1 bode potem za jednega tav in ^saki član, kateri je tva '.c'aven in mu je napredek neske ri srcu. bode svoje mesečne \	redno plačeval; na-
a, ako je član zdrav in lahko
^odol'
Kakšna mora in kakšna ne sme biti žena. Ljudski humor češki si je izmislil ta-le dovtip, ki je bil zapisan na ženitvi v Letoštici leta 1906. poleg razlage slavnostnega govornika J. Greslička: 1. 2ena mora biti kakor polž, to je mora biti vedno doma; a ne sme biti kakor polž, to je nima vsega, kar je njenega, nositi s seboj. —2. Žena mora biti kakor odmev, ima le tedaj odgovoriti, kadar je vprašana, ali ne sme biti kakor odmev, to je ne sme imeti vedno zadnje besede. — 3. Mora biti žena kakor cerkvena ura, ki vedno prav gre in kaže prav, a zopet ne sme biti kakor cerkvena ura, ki svoje pogovore vsemu svetu pripoveduje.
1. 2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 1.1. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61-62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
146.
111.
Minn.
111.
a
a ^
ui
o a
c a a ^t tAl
a o
be
N
C N
O Jč
»m O
O •o
5 D! o
e. ^
S S
cn
o •v
Sv. Štefana, Chicago,
Sv. Jožefa, Joliet, 111........
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Sv. Družine, La Salle, 111... Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.... Sv. Cirila in Metoda, Joliet,
Sv. Roka, Clainton, Iowa..................
Sv. Janeza. Krstnika, Aurora, 111............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa.................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik. Minil........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..........
Sv. Roka, Allegheny, Pa...................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich......
Sv. Jožefa, Federal, Pa.............:......
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.............
Sv. Barbare, B'.octon, Ala.................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich..................
Jezus Dober Pastir, Enumclavv, Wash.....
Matere Božje, Pittsburg, Pa..............
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans----
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...............
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa.................
Sv. Jožefa. Aiiaconda, Mont..............
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena Mont..
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.....
Sv. Alojzija, Chicago, 111.................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa......
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich..
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...........
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...............
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...............
Sv. Jožefa, Haser, Pa.....................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.......
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio...........
Sv. Jurija, Etna, Pa.....................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, » >......
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.........
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...............
Sv. Barbare, Irwin, Pa..................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo..............
Sv. Antona Pad., Goff, Pa...............
Sv. Antona, Pad., Ely, Minn.............
Sv. Jurija, Toluca, 111...................
Sv. Barbare, Springfield, 111..............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.........
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.....
Marije Pomagaj, Chicago, 111.............
Marije Pomagaj, Waukegan, 111..........
Matere Božje, So. Chicago, 111...........
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...............
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio.-
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo......
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..............
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.............
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..............
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr----
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...............
Friderik Baraga, Chisholm, Minn........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo
Sv. Alojzija, Broughton, Pa.............
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111............
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..........
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..............
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio..
Novi Dom, Newark, N. J...............
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis..............
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo...
Sv. Ane, New York, N. Y...............
Sv. Genovefe, Joliet, 111..................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...............
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.............
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio...
Sv. Jožefa, Ely, Minn...................
Sv. Roka, Denver, Colo.................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa.......
Sv. Veronike, Kansas City, Kans........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y..............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111..........
Sv. Ane, Forest City, Pa................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.....
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.........
Sv. Ane, Brdgeport, Ohio...............
Sv. Jakoba, Gary, Ind..................
Sv. Martina, Mineral, Kans.............
Sv. Ane, Waukegan, 111................
Sv. Barbare, Etna, Pa..................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr.....
Sv. Pavla, De Kalb, 111.................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn...
Sv. Roka, Frontenac, Kans.;..............
Sv. Ime Marije, Ironwood, Mich...........
Sv. Ane, Indianapolis, Ind................
Sv. irila in Metoda, Gilbert, Minn.........
Sv. Družine, Willard, Wis.................
Sv. Ant. Pad., Aurora, Minn...............
Marije Vnebovzete, Imperial, Pa...........
Sv. Ane, La Salle, 111......................
Sv. Rozalije, Springfield, 111...............
Sv. Janeza Nepomuka, Linton, Ind.........
Sv. Jurija, Lansford, Pa....................
Sv. Janeza Krst., Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis.....
Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa............
Sv. Jožefa, Cleveland, Ohio................
'205 385 166 104 140 401 128 14 55 320 66 215 169 259 33 58 118 43 39 461 306 409 75 151 63 22 135 96 122 86 229 60
49 80 56
259
41 154 264
85 61 160 171 87 241
56
77
31 218
78 116
42
50
87 26
88 35
100 53 68 65 177 119
114
115 95
113 106
32
42 108
57 82 18
111
43 103
71 94
53 73
54 38 43
19 81 43
53 68 21 48 24 124 61 16 77
43 18 47 63 68
54 23 38 65
20 18
15 59
44
16
Skupaj.
32 70 35
33 8
19 29 5
23 21 50 19 25
929.35|$ 1879.60] 763.40 481.10 704.00 1841.10 637.90 70.20; 270.00' 1559.45 344.10 1144.55 824.15 1303.50 190.35 278.80 531.70 223.90 205.00 1873.90 1522.00 2005.50 408.70 681.10 333.10 107.10 707.60 498.70 603.95 490.20 1143.55 294.70 196.35 371.25 261.00 1247.90 216.00 556.25 1238.45 463.4=:, 335. i 805.25 605.05 402.10 1181.40 299.45 394.00 135.60 894.75 356.40 544.65 183.30 260.50 504.50 138.00 404.50 188.35 462.10 265.40 357.90 327.40 873.85 542.90 533.70 595.50 496.20 607.00 533.10 157.80 204.90 536.60 293.50 394.70 90.65 503.25 234.70 559.70 361.55 484.80 257.70 392.85 246.40 222.65 202.90 76.85 387.45 229.20 182,05 278.00 81.55 200.00 89.85 638.20 324.80 102.00 331.55 205.15 91.70 191.15 223.40 340.90 205.80 117.40 189.05 292.75 111.50 65.65 72.20 314.80 180.80 91.50 94.75 340.50 123.55 174.20 42.90 63.30 131.70 59.80 72.15 77.70 156.10 78.60 52.90
2.00 6.00 3.00 .50 5.00 2.50 .50
1.00 1.00
2.00 2.50 4.50
1.50
2.50 6.50 2.00 3.00
1.00 .50
1.00 1.50 .50
5.50 2.00 1.00 3.50 2.00 9.50
1.50 3.00 1.00 1.50 2.50 3.00
2.00 1.00 2.50
5.00 1.50
2.50 1.00
1.00 .50 3.50 1.00 2.00 1.50 2.50
6.00 2.50 2.50 7.00 1.50 1.50 2.50
2.00 6.00 2.50 6.50 1.00 2.00 .50 4.00 8.00 .50 ,2.50 1.00 2.50 .50 1.00 .50 .50 1.00 .50 7.50 4.00 5.50 2.50 1.00 300 .50 10.00 1.00 .50 2.50 1.00 2.00 2.50 .50 .50 3.00 .50 2.50
1.50 1.00
1.00 1.00
.50
2.00 2.50 1.50 4.00 1.00 16.00 2.00 12.00
11.00 6.00 />.00 1.00 18.00 11.00 10.00 2.00 3.00 7.00 1.00 9.00 4.00 8.00 6.00 7.00 6.00 23.00 9.00 11.00 31.00 8.00 7.00 11.00 3.00 7.00 21.00 9.00 19.00 9.00 9.00 2.00 13.00 25.00 4.00 11.00 15.00 12.00 2.00 4.00 1.00 13.00 2.00 5.00 26.00 9.00 22.00 13.00 3.00 9.00 2.00 24.00 3.00 3.00 8.00 11.00 7.00 7.00 2.00 2.00 13.00 5.00 7.00
6.00 2.00
9.00 2.00 3.00 4.00
6.00 10.00 4.00 13.00 22.00 45.00 17.00 25.00
1.00 .50
2.50
11,487|$54,858.95|$277.00|$1,111.00|$144.50
52.25;$ 95.25 41.00 25.75
34.00 107.00
32.50 3.50 14.25 83.25 18.25 56.50!
44.001 69.00|
8.75: 15.25; 30.50| 11.00 10.00 113.50 78.75 109.50 19.25 39.00 16.75 5.50 35.25 25.25 33.00 22.00 56.00 14.50 12.25 19.00 13.25 63.75 11.25 43.00 67.25 27.50 16.50 39.50 43.75 22.75 62.00 14.50 18.75 7.75 55.25 19.50 29.00
198.00
.80
6.25
347.85
.75		.50	.25	11.00 13.00
.50		1.50		24.50
.25				6.25
1.75		1.50		22.25
.50		.50		9.25
1.00		.50		25.50
.75				14.00
1.25		1.50 1.00		17.50 17.25
3.00		2.50		46.00
1.25		1.50		29.75
2.00	12.50	2.00	' .50	30.00
3.50		.50		27.00
.75		2.50		23.00
.75				29.25
1.25		2.00 !		28.50 8.00
1.00		."".50		9.75
3.00	7.00	.50		26.75
1.25		. - .50		14.00
3.25		.50	....j 21.00	
.50				4.25
1.00'		2.50		27.25
.25		.50		10.75
2.00		2.50		26.75
4.00		.50		15.00
.50		1.50		24.50
1.25				12.25
.50		1.00		18.50
1.25				14.0)
.25		1.00		11.50
.50		1.50		10.75
.25		.50		5.00
.25		l.SO		20.00
.50		1.00		10.50
.50		1.00		13.25
3.75		1.00		15.75
2.00	3.00			4.00
3.00	6.00	2.00		12.25
1.25		.50		7.25
.50		1.00		33.75
1.50				15.50
.25				4.25
5.00		2.00		15.00
.75		1.50		10.25
.25				4.75
1.75		2.00		11.75
.50		3.50		15.50
1.00				16.75
1.50	3.90	1.00		12.25
.25				6.50
.25				9.50
1.75		2.50		16.00
.25		.50		5.00
1.25				3.50 3.50
.75		3.00	____	15.50
,5C	.....	.51		11.00 4.00
,S(	....			8.25
,5(		"l.OC	...	17.25
				7.50
.2!		,5C	...	9.50 2.00
1.0(	)			3.75
1.7	6.5<	31 l.SC	.. .	6.75
.7		1.5(	) ...	3.75
2.CK	3 3.CK	3 .....		5.00
.a	J 1.0	3 .....		5.00
8.01	3 18.3	5 .....		5.25
1.0«	J 12.0	3 .....		3.25
6.0	3 11.0	3 .....		
$90.25|$145.50
$2.25
2.20
.50 1.15
105.80
54.05
.10
.65
2.10
.80
71.00
22.60
44.65
57.90
.10
.05 .20 15.65
2.70
.05
52.10 1.25
36.10 57.55
99.30 32.25 46.30 32.90
16.05 54.55
10.00
1.00
4.50
1.00
$2,915.25|$ 1,368.00
1009.10! 2009.05 819.90| 510.10) 760.00i 1971.35| 676.15; 73.70] 293.25: 1654.70 364.35 1410.55 885.40 1394.25 199.10 297.10 566.70 235.40 235.00 2029.15 1614.35 2485.35 428.95 733.10 358.35 112.60 748.35 530.20 753.50 512.10 1236.05 320.20 211.45 406.75 285.50 1362.90 227.75 611.00 1325.20 493.35 420.20 863.95 669.30 425.35 1258.40 327.95 424.50 144.35 976.75 460.65 589.90 198.80 276.50 539.00 168.60 442.50 203.60 499.10 332.30 3S7.65 409.55 954.35 586.90 594.20 664.50 531.95 645.50 578.35 168.80 225.15 600.85 320.85 444.95 105.40 545.00 248.70 607.95 414.05 515.80 284.70 426.15 276.15 237.95 220.85 99.75 422.70 244.20 202.30 332.00 103.55 250.80 114.35 677.45 353.80 109.00 439.65 222.90 100.20 217.15 291.00 425.20 233.95 225.95 233.55 375.30 155.65 79.90 75.70 341.55 195.30 96.00 129.55 416.80 134.05 187.95 54.90 76.05 160.70 72.30 9915 107.20 253.20 113.85 106.90
$ 12.00|$ 60,900.70
C4 XJ
C«
> <u
(Nadaljevanje Jednotinega finančnega poročila na 7. strani.)
.-.•i I
=!=S

Van Li, pogan.
Angleško napisal Bret Harte.— Poslovenil Jaklič. 9
Ko sem odprl Hop Singovo pismo, je na tla zletel čuden košček papirja. Popisan je bil s hieroglifi, napisanimi s kitajskim tušem; takoj sem uganil, da je to Hop Singova vizitka. Dal sem si vse dobesedno prestaviti. Stalo je napisano:
'"Tujcem je moja hiša vedno odprta. Na levici stoji vrč z rižem in sladkosti na desnici, če vstopijo.
Mojstrovi nauki:
Čednost mladeniča je gostoljubnost in modrost naših prednikov.
Bogatin je dobre volje po žetvi, potem slavi praznik.
Če gre gost čez polje, z melonami posejano, ga ne opazuj preveč vidno. Najvišja oblika vljudnosti je često nepazljivost, sreča, mir in blagostanje."
Hop Sing.
Občudoval sem moralo in blagodejne Hop Singove nauke za življenje. Moj prijatelj Hop Sing je pravcati kitajski filozof, a jaz kljub temu nisem vedel, kaj naj počnem s tem sporočilom. Ko sem tako premišljeval brez vsakega uspeha, sem odkril v ovitku še drugo pismo, katero je Hop Sing najbrže sam sestavil v angleščini in napisal s svojo tipično trgovčevo pisavo:
"Bodite toliko prijazni in razveselite nas s svojo navzočnostjo pri čaši čaja v ulici Sacramento sto...
Hop Sing."
Sedaj mi je bila stvar jasna. Šlo se je pa za Hop Singovo razstavno skladišče kitajskih redkosti; po navadi smo eno uro kramljali v njegovi pisarni, zraven pili čašo čaja, ki ga nikjer ne dobiš boljšega razven v teh posvečenih prostorih, cigare in konečno še obisk kitajskega gledališča. To je bil navaden vspored pri zabavah, katere je prirejal kot ravnatelj družbe Ning-Foo.
Petek zvečer proti osmi uri sem prišel v Hop Singovo skladišče. Pozdravil me je oni tajnostni, čudoviti, eksotični duh, katerega sem itak dobro poznal. Isti tisoči predmetov v dolgih vrstah, vrči in vaze, iste zmesi z matematično natančnostjo, vse v pisani mešanici in vendar vsak predmet v najlepši in najredkejši barvi. Kače v podobi velikanskih zmajev, silni metulji, zmaji, obešeni v zrak, so kričali, oponašajoč jastrebov krik. Kitajski porcelan in bogovi iz brona, tako grozno ostudni, da je bilo obupati, če bodo vzbudili med človeštvom zanimanje zase. Vrči z tekočinami, vsi pokriti z nauki modrijana Konfucija. Klobuki, ki so bili podobni košaram in košare, podobne klobukom. Svila tako lahka, da jo potegneš lahko skozi najmanjši prstan. In k temu še množica predmetov, ki še vseh niti popisati ne morem. Šel sem po slabo razsvetljenem skladišču v pisarno, kjer me je pričakoval Hop Sing.
Predno popišem tega moža, prosim blagohotne bralce, da si naj izbrišejo iz spomina vse one slike in predstave o Kitajcih. Ne oblači se v mahadro-vo obleko, ki je obšita z zvončki. Tudi nima navade, da bi držal desni kazalec v pravem kotu proti trebuhu; ravno-tako ni pričel nikdar plesati brez posebnega povoda. Z eno besedo povedano, on je poštenjak in lep mož. Njegov obraz je bil obrit, do mesta, kjer pričenja rasti čop. Njegove oči so bile črne in svetle in obrvi so bile postavljene v kot petdesetih stopinj. Njegova usta ozka in zobje beli in očiščeni. Nosil je jopič iz temno-modre svile in hlače iz modrega brokata so bile pre-vezane pod kolenom in nad gležnjo. Njegovo vedenje in obnašanje je bilo prijazno. Govoril je francosko in angleško in dvomim, da bi mogel dobiti med krščanskimi trgovci v San Francisco trgovca, ki bi se mogel meriti s tem poganom.
Celo družbo so tvorili sodnik mirovnega sodišča, neki glavni urednik, višji vladni uradnik in bogat trgovec. Srebali smo čaj in jedli slaščice iz posebnega vfča.
Tedaj se je Hop Sing dvignil, namignil, da mu sledimo in stopil na stopnice, ki so vodile v klet. Presenetila nas je bleščeča svetloba. Na asfaltnem tlaku so bili razvrščeni stoli v polkrogu. Vljudno nam je odkazal prostore ter pričel:
"Povabil sem vas, da vam priredim predstavo, katere niso pred vami še nikdar videli tujci. Vany, ča'robnik na kitajskem dvoru, je včeraj prišel semkaj. Nikjer še ni priredil predstave, razven v palači. Naprosil sem ga, da jo priredi pred mojimi prijatelji. Ne potrebuje ne odra, ne aparata, ne tovariša — sploh ničesar! Prosim vas, da izvolite preiskati tla."
Tla so bila iz navadnih tlakovnih plošč, ki so po navadi položene na tla po skladiščih San Francisca, proti vlagi so bila prevlečena s cementom. Trkali smo s palicami po tleh in po stenah, da smo zadovoljili našega po-strežljivega gostitelja.
Imeli smo čast, da smo prisostvovali prvi predstavi te vrste na ameri-kanskih tleh. Vany je začel spuščati metulje iz pahljače, katero je napravil pred našimi očmi iz papirja in svile. Pustil jih je, da so ¥ letali do konca predstave. Še sedaj dobro viditn, kako je hotel sodnik seči po enem, kateri se je bil spustil na njegovo koleno, a živalca mu je ušla, kakor bi imela razum in življenje. Kazal je nato razne umetelnosti, n. pr. pomaran-
če so izginevale, izpod naših klobukov so frfotali ptiči, iz rokava je vlekel brezkončen trak svile in napolnil je vso klet z predmeti, ki jih je priklical na nerazložljiv način iz tal in iz svoje obleke. Požrl je nož, katerega bi moral leta in leta požirati. Zdelo se je, da je zamenjaval svoje ude in pričel je skoro plavati v zraku. Kaj takega nisem še videl vse svoje žive dni. Vse je pa prekosil čudež, ki nas je zelo pretresel.
Slednjič je pospravil vse predmete na prostor petnajstih kvadratnih čevljev in nas pozval, da preiščemo tla še enkrat. Storili smo to prav vestno, In našli nismo ničesar drugega nego cementna tla. Prosil nas je nato, da mu eden izmed nas posodi žepni robec, in ker sem bil jaz najbližje, sem mu dal svojega. Razprostrl ga je po tleh, položil nato čezenj velik, štiri oglat kos svile in čezenj zopet velik šal, tako da je bil odmerjeni prostor pokrit. Sam se je pa postavil v pravi kot in pričel je peti v enotnem glasu in guncal svoje telo v taktu semtertja.
Sedeli smo molče. Med petjem smo čuli bitje ur s stolpov in drdranje voz po uličnem tlaku. Napeta pozornost, temotna tajnostna poltema v kleti, ka tera je povečala kitajske bogove v o-zadju v neznansko veličino, fin opijev duh, pomešan z drugimi dišavami in grozna negotovost je povzročala, da nas je spreletaval mraz. Hoteli smo se s silo smejati in začeli smo se spogledovati. Kar se Hop Sing lahkotno dvigne in pokaže z iztegnjeno roko na sredino šala.
Nekaj je bilo pod šalom. Brez dvoma — nekaj, kar gotovo prej ni bilo. Najprej se je videla mala guba brez oblike; počasi je rastla in rastla in vsako minuto je dobivala jasnejšo postavo. Pri tem je petje še vedno trajalo in s čela je kapljal čarovniku znoj; skriti predmet je pa vedno in vedno bolj zavzemal obliko in postavo nase. Šal se je v sredini dvignil za pet ali šest palcev in sedaj so se pokazali čisto jasni obrisi male, toda popolnoma človeške postave z raztegnjenimi nogami in rokami. Nekateri izmed nas so prebledeli; mučno čustvo je ležalo nad nami. Končno je pretrgal molk šefredakter s šalo, katera je, čeprav ni bila prav na mestu, vzbudila vseobče veselje. Petje je prenehalo in Vany je z naglico potegnil svileno odejo: na robcu je mirno spal majhen Kitajček.
Zadovoljnost in veselje, ki se je odražalo v kleti nad tem odkritjem, je dečka vzbudilo. Najljubkejše dete v starosti enega leta: podobno je bilo Kupidu, izrezanemu iz sandalovine. In videli smo ga tudi izginiti. Ko mi je Hop Sing vrnil robec z največjo vljudnostjo, sem ga vprašal, če je oče tega otroka čarovnik.
"No sabe" (ni govora), je dejal razumni Hop Sing, kateri si je rad pomagal s to v Californiji udomačeno prislovico.
Saj je vendar dete?" sem vprašal dalje.
"Mogoče, kdo ve?"
"Kaj bode s tem bitjem?"
"To je čisto v vaših rokah, gospoda moja," je odgovoril Hop Sing z vljudnostjo. "Tukaj je rojeno — Vi ste njegovi botri."
Jaz sem napravil iz robca nekakšno vrečico, vrgel vanjo svoj dar in jo podal sodniku. Sodnik je podari! bankovec za dvajset dolarjev in dal robec naprej. Ko je robec k meni nazaj prišel, je bilo nabranega nekaj čez sto dolarjev. Zaveza! sem mošnjiček in ga izročil Hop Singu.
"Botri svojemu otročičku."
"Kako se naj imenuje?" je vprašal sodnik. In od vseh strani so prihajali klici: "Erebus." "Noe Plutus." "Terra Colta." "Anateus." Končno smo vprašali gostitelja.
"Zakaj ne bi obdržal svojega imena?" je dejal Hop Sing začudeno: "Van Li."
In pri tem je ostalo. Tako je bil Van Li rojen v petek zvečer, S. marca leta 1856. in zapisan v kroniko.
II.
Druga korektura "Severne zvezde" za 19. julij 1856 — edini časopis, ki ji izhajal dnevno v Klamote — je bi!;' ravnokar oddana v tiskarno. Bilo jf proti tretji uri zjutraj in že sem nameraval iti domov, kar zagledam med listi pismo, katerega sem moral prezreti. Ovitek je bil umazan in brez marke; spoznal sem takoj rokopis svojega prijatelja Hop Singa. Odprl sem ga hlastno in čital: "Čislani gospod!
Ne vem, če vam bode prinašalec tega pisma po volji. Če je služba raz-našalca pri vašem listu samo tehnične zadeva, potem ima vse zmožnosti za to. Hiter je, priden in šaljiv, razume angleško boljše kakor govori in pomanjkanje vzgoje zna dobro skriti s finim opazovanjem iu posnemanjem Treba vam je samo pokazati, kako se mora kaj napraviti, in takoj bode ponovil za vami, popolnoma enako, pa naj si bode dobro ali slabo. Sicer ga pa že poznate, saj ste njegov boter Van Li je, slavni sin čarovnika Vany-ja, k čegar predstavi sem vas imel čast povabiti. Mogoče je, da ste to že davno pozabili.
Poslal ga bom s tovorno pošiljatvijo ekspresno v vaše mesto. Če ga bo-dete mogli uporabiti, mi bodete storili
veliko uslugo in njemu rešili življenje, ker je v veliki nevarnosti. Mlajši čla ni vaše zelo civilizirane rase v San Franciscu, ga zasledujejo.
Po svojem očetu je podedoval precej ročnosti. Denar, ki ste ga takrat darovali, je bil porabljen za njegovo vzgojo. Na pamet se je naučil vse modrijane, a mislim, da ni pri tem prav nič profitiral. Ker se je njegov oče premalo brigal zanj, se je mogoče preveč pečal z amerikanskimi otroci.
Jaz bi bil že preje odgovoril na va še pismo, toda menil sem, da Vam bode Van Li zanesljivejše to pismo oddal.
S spoštovanjem,
Vaš Hop Sing."
To je bil dolgo pričakovani odgo vor na moje zadnje pismo na Hop Singa. Toda kje je prinašalec? Kako je pismo prišlo semkaj? Poklical sem tekača, vprašal faktorja, stavce, nobenega odgovora! Nihče ni vedel, kako je prišlo pismo na mojo mizo, nihče ni videl prinašalca.
Nekaj dni kasneje je prišel k meni perač ah Ri.
"Ali potrebujete kakega dečka? Prav, ga vam preskrbim."
Takoj se je vrnil z Kitajčkom, ki je imel komaj deset let. Njegova zunanjost in hitrost je napravila name zelo dober vtis in sprejel sem ga takoj v službo. Ko je bila službena zadeva končana, sem ga vprašal o imenu.
"Van Li," je dečko odgovoril.
"Torej ti si tisti, ki ga je poslal Hop Sing. Za vraga, zakaj prideš šele sedaj? Kako si pa oddal pismo?"
Van Li me je pogledal ter se smejal.
"Jaz vreči s cesta."
Nisem ga razumel. Gledal me je radovedno, pograbil pismo iz rok in stekel na ulico. Nekaj minut kasneje je priletelo pismo skozi okno, napravilo dvakrat obhod po mizi in padlo prav mirno na mizo, kakor bi imelo peroti. Na moje začudenje je nato pritekel Van Li, pogledal na pismo in mene ter dejal: "Tako, John."
Držal se je čisto mirno. Ta umetnost je bila njegovo prvo delo v službi.
Njegovo naslednje delo, kar moram povdarjati z žalostjo, ni imelo istega uspeha. Eden naših časnikarskih raz-našalcev je zbolel. Nadomestovati ga je moral Van Li.
Da bi se ne zmotil, smo mu pokazali že zvečer prej njegovo pot. Ob zori je dobil potrebno število izvodov. Eno uro kasneje je prišel praznih rok in zelo zadovoljen. Vse je raznesel, kakor je dejal.
Na Van Lijevo nesrečo so prišli o-škodovani naročniki že pred osmo uro v časopisno ekspedicijo. Dobili so časopise. Ali kakšne. Močno zvite in stlačene papirnate krogle. Zmetane so bile z vso močjo v spalnice, da so bile vse šipe pobite. Marsikaterega naročnika, ki je bil že ustal, je zadela krepka stlačena krogla v obraz. Tudi skozi dimnike in postrešna okna, ali pa nalepljene na duri, ali pa skozi klju-čavnične luknje so dobili svoj časopis, a razrezan v ozke, dolge trakove.
Eden izmed naročnikov je čakal dolgo časa v ekspediciji; hotel je govoriti z Van Lijem, kateri se je bil skril v mojo spalnico. Pripovedoval je jezen, s solzami v očeh. Ob petih ga je zbudil grozen ropot. Prestrašen je skočil s postelje. Naenkrat se je prikazal izvod lista "Severna zvezda", v obliki indijskega bata. Priletel je skozi okno, opisal v sobi strahovito kroge, preobrnil luč, zadel otroka v brado, njega, naročnika pa udaril ob čelo in končno zbežal skozi okno in nazadnje padel prav nedolžno na dvorišče.
Cel dan so prinašali v ekspedicijo papirnate krogle, ki naj bi bile predstavljale jutranjo izdajo "Severne zvezde". Ogorčenost je bila obča. Iz-boren članek o "Virih blagostanja za Humboldov okraj", katerega sem bil napisal dan preje in od katerega sem pričakoval, da bode izboljšal trgovske zveze za prihodnje leto in da bo izše! San Francisco popolnoma uničen iz tega gospodarskega boja, je sedaj prav lepo splaval po vodi.
Slednjič se je določilo, da se bode Van Li prihodnje tri tedne uporabil v tiskarni in da bode prijel le za mehanično delo. Pri tem je razvil nenavadno izurjenost in kmalu si je pridobil naklonjenost vseh faktorjev in stavcev. Naučil se je hitro in korektno staviti, pri čemer mu je zelo dobro služila izurjenost njegovih prstov. Neznanje jezika je povečalo njegovo mehanično napenjanje — pri čemer ji hotel dokazati stavek, da je slab stavec oni, ki gleda na zmisel manuskrip-ta. Stavil je z isto skrbnostjo dolge stavke, ki so jilt napisali njegovi tovariši v zasmeh, kot kratke stavke z za-sramovanjem: "Van Li je satanov o-trok" ali "Van Li je mongolski pes" (Konec prih.)
IVI rs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Josip Klepec
javni notar, N. Chicago St., Joliet, Hi
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se ru ha ▼arska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
Alexander IWas/*
C hi. Phone 376.1/ N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemv občinstvu v Joiietu. Velika zaloga. Nizke cene. «4 Jefferson St. blizu mosta, Joliet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Popravljamo
Delo jamčifflO'
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL
Kam pa greš Jo ie?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču ceS treko. Tam dobim dobro pivo, zSa' nje, smodke in izvrstno domače vin®' ki je rudeče in belo, in bo teklo veselO' Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj' se sami.—Na svidenje pri
]
IVlat. Stefanič-u,
Joliet, ®
400 Ohio St.

Oscar i. Stephen
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard'
Stefan Jakše, lastnik. Box 657.	Crockett CtL
Sobe 201 Id 202 Barber fcldg JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja z»nljiifc« J v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali ^rug po škodbi.
Zavarjje tud. življenje proti nezgodam in bole..um.
Izdeluje vsakovrstna v notar- «, ako m. oko spadajoča pisanja
Govori nemško in angleško. J, WW.VVWAWWAVSV.W
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE-
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domač*. Pri meni boste najbolj postreže"1
John GersicB
1000 N. Chicago St JOLIET, &
Rojaki, če hočete imeti lepo oc^ no perilo pošljite ga v edino slove"5 perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. u N. W. tel. 218. Chicago telefon \ Naše delo je izborno. PodpW domačo obrt!
ii
National Studi«
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet
1»
Edina slovanske fotografij®1 Joiietu.
Zmerne cene.
Najboljše
Nenavadna Slabost.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
trinerjevo
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je nar ejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker itn a zdravilno moč v nerednostih prebav-orsrnnov, kateri sc temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
bitter-wine
trinerovo
HORKEVIHO
* JOSEPH TBI*** 739 SAsKUnd Ave. CHICAC.O. ILL^
joseph triner,
1333 1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHIC!G0,Ui
0
m
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. 1912 DO 30. JUN. 1912
Naloženega društvom:	Plačanega od društev ......$60,900.70
Za asesment .............$54,858.95 Imeli kredita .............. 12.00
Za pristop ..............................277.00
Za rezervni sklad..................1,111.00
Za vrh. zdravnika..................144.50
Za znake ................................90.25
Za certifikate in charter...	145.50
Za poškodovane....................2.25
Za upravne stroške ..............2,915.25
Imeli dolga ................................1,368.00
$60,912.70
$60,912.70
EN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JANUARJA 1912 DO 30. JUNIJA 1912.
Preostanek dne 1. jan. 1912 $230,196.06 Plačanega od društev ......$60,900.70
Plačanega za o-bresti od posojil .........
Najemnina dvorane ......
5,517.99
76.00 66,494.69
$296,690.75
Izplačana posmrtnina......$ 33,360.40
Izplačana poškodnina ..... 375.00
Izplačano za razne stroške. 5,015.34 Preostanek 30. junija 1912.. 257,940.01
$296,690.75
raf
K
del« %
PODROBEN PREGLED STRr sKOV OD 1. JAN. 1912 DO 30. JUN. 1912.
Plačana posmrtnina:—
9473 Matija Širola ................................$1,000.00
{% 1874 Ana Prešern..................................................................500.00
11242 Jernej Tavžel ..............................................................1,000.00
8656 Peter Pezdirc, del........................................................400.00
1092 Marija Kolman ............................................................500.00
17197 Franc Zaverl, del........................................................500.00
1237 Urban Debelak, del......................................................1,000.00
12981 Frank Doles ................................................................1,000.00
10879 Frank Glavan, preost. del........................................700.00
2640 Marija Z. Puhek ..........................................................1,000.00
12933 Frank Tisel, del..........................................................800.00
14050 John Lahkar..................................................................1,000.00
4625 John Perušek ................................................................500.00
1353 John Jernejčič, preost. del..........................................10.00
6784 John Oblak, del............................................................100.00
5700 Alojzij Stubler, del........................................................1,000.00
882 John Cerovšek ................................	1,000.00
15136 John Perovšek............................................................1,000.00
8705 Jurij Živčič, del..............................................................500.00
2963 Marjeta Trdina ............................................................1,000.00
5509 Vinko Robnik, del........................................................600.00
2876 John Skala, del..............................................................500.00
3383 Katarina Glavinič..........................................................1,000.00
4259 Lucija Rotter ................................................................500.00
4084 Frank Logar ................................................................1,000.00
1550 Marta Mesojedec .........................j..	500.00
7366 Anton Jakša ..................................................................1,000.00
12474 Anton Dolinar, del ..................................................300.00
855 John Slamič, del ..........................................................200.00
16402 Mirko Windišman, preost. del..................................900.00
17606 Alojzij Smolej, del...............................................200.00
8037 Josip Kernz ...................................................500.00
7427 Andrej Terselič, preost. del ..................................455.40
1789 Nikolaj Sumič ..............................................................1,000.00
52 Ana Pleše ..........................................................................500.00
3794 Marija Lekovec, preost. del......................................200.00
474 Martin Kužnik ........................................................1,000.00
6177 Anton Majdič ..............................................................1,000.00
11406 Peter Mihor ................................................................500.00
13250 Tomaž Corn ................................................................1,000.00
9070 Matija Maček..................................................1,000.00
12468 Frank Gazboda . ....................................500.00
,; ftJ°hn petrič, preost. del..............................................125.00
17139 John Mukavetz ....................................................1,000.00
3739 Marjeta Kastelc ... ............................................1,000.00
1112 Frank Zidar, del.. ' ' ..................................600.00
1761 Alojzij Glač, reost del ....................................200.00
10466 John Zupančič, del ...................................100.00
1518 Matija Nemanič .. ......................................1,000.00
545 Katarina Klemenčič, del..............................................470.00
V
Plačana poškodnina:
$33,360.40 $33,360.40
2369 Frank Mihovar ..............................$ 125.00
312 Valentin Gornik .............................. 250.00
Glavn ni dn,P stroški:
uradnikom za zamudo časa in vožnjo pri sejah °dl>ora; pregledovanje računov in umeščenju no-
Won Uradnikov:
GeoOIlu Nemanich za zamudo časa 7 dni...............$
Wd onichu za zamudo časa 7 dni....................
J Osi!,.! 2a zamudo časa 7 dni .....................
*ranlt r> ' za zamudo časa 7 dni ....................
I r?peka> za zamudo časa, $28.00, za vožnjo $4.70..
'"^sin, v hk"u' za zamudo časa $32.00, vožnja $7.00.....
Dr Compare, za zamudo časa $24.00, vožnja $2.00....
John p *vec-u, za zamudo časa 4 dni..................
^rahek-u za zamudo časa $28.00, za izbris vknjižbe
3ohn rrva 75c.......................................
toarti„*7ha' za zamudo časa $28.00, za vožnjo $26.96.. Ant0n pUchitz-u, za zamudo časa $28.00, vožnja $49.96.
John iil °'°t>itsh, za zamudo časa ....................
Av6Us":ravintz, za zamudo časa $24.00, vožnja $26.48.....
not ,glaien> za zamudo časa $8.00, za vožnjo $1.60, GCo ~,rska zaprisega $1.00
IBo
$ 375.00 $ 375.00
^mas, za zamudo časa $24.00, vožnja $58.20.
Paul <5 u"u> zamudo časa $42.00, za vožnjo $58.00.
H T1®11" za zamudo časa $20.00, vožnja $26.28.....
sto Ivec-u, za pregled zdravniško-preiskovalnih li-
"eril °d L jul- do 31. dec. 1911......................
n 'danskemu Slovencu kot glasilo za leto 1911 $200.00,
tajn-C-?lna isteSa za društvene tajnike $123.00........
tJ. S p 0 P°moč v uradu gl. tajnika za leto 1911.......
; fost. ~
Or.
^tD

Dept. za koverte z 2c znamkami.......
njjj er. Bros. & Livingston, Dr. za poroštva gl. urad-
» *«blic c ,društvenih zastopnikov za leto 1912..........
■I', dv, erv'ee Co. za električno razsvetljavo gl. urada in
Mils .............................................
r?rg0 ^Pi-ess Co. za ekspresne stroške..........
433 • ' City Collector, Special Assess. Warrant No. W 434 (voda in odtok) ...................
rc5 W. Joli
. • Potter, zav. supt. za vlogo letnega fin. poročila : Jeto 19H

f
fiUsh govenic Coal Co. za premog.....................
P°l>r- dwerk Co. za 2 rešetca (grates) k peči in
V,/Vek malih stvari v pritličju Jed. hiše ...........
Hoi'JC Ufada in dvorane $20.25; drugo delo pri Jcd-
Jolietl'm hiši $2.00 in dr..........................'......
30 1 }[ Water Works, za vodo od 1. avg. 1911 do 30.
Ve ?'1912 .....................................
^he qi' Co. za različne potrebščine v uradu gl. tajnika v u >c Wernicke Co., Chicago, 111., za pisalno mizo _ in , adu gl. tajnika $38.50; mizo za pisalni stroj $23.50
Siffiwo......................................
in potj' oddelku, Springfield, 111., za prisego nt°nu p k°Pije letnega fin. poročila za leto 1911.... " H00 !°bitsh, za zamudo časa pri nhpravi posojila , in „' Sejah gl. odbora $8.00, vožnja v Chicago, 111. JosiJ^'J $1.48 ......................................
28.00 28.00 28.00 28.00 32.70 39.00 26.00 16.00
28.75 54.96 77.96 8.00 50.48
10.60 82.20 100.00 46.28
150.75
323.00 100.00 343.44
1,130.50
21.51 173.33
38.91
5.00 62.19
9.50
22.25
14.22 68.19
M:
i V
h.-jB*
-..tfij-A

J.y
ea«l
Zala,-,
Sel
vožnja v Chicago, 111. in nazaj
68.00 2.00
13.98 1.34
form !®r> za pregledovanje knjig in vpeljav ali različnih organizacij in nabave potrebščin za v
urad gl. tajnika Jednote: Za zamudo časa $32.00, vožnja $62.48 ..................................................................................94.48
Telephone in telegrami ................................................................38.56
Poštnino ............................................................................................40.87
Freight od shramb za listine (files)........................................5.23
Derby Desk Co. za shrambe listin (file) ................................232.60
Avgust Poglajen za zamudo časa pri naravi posojila Thos. Walsh $4.00; 2 dni zamudo časa pri sejah gl. odbora in nakupu potrebščin v urad gl. tajnika $8.00; vožnja
$3.16 ..............................................................................................15.16
John Žulič vožnja iz Clevelanda v Chicago in nazaj po Jedn. opravkih $19.50, zamudo časa dva dni $8.00; notarsko potrdilo in zaprisega $1.00 ......................................28.50
Frank Petkovšek, vožnja iz Waukegan—Chicago—Joliet in nazaj po Jednotinih opravkih $3.68, zamudo časa
dni $14.00 ......................................................................................17.68
W. W. Gifford County Treas. davek od Jednotine hiše in
in zemljišča za leto 1912 ........................................................59.51
John Grahek za zamudo časa po Jednotinih opravkih $4; vožnja v Waukegan in nazaj $2.92; dva dni zamudo časa (13. n 14. marca 1912) pri sejah gl. odbora $8.00;
zamudo časa pri posojilu Thos. Walsh $2.00....................16.92
Frank Banich, zamudo časa 3 dni po Jedn. opravkih
$12.00; dve vožnji v Joliet in nazaj $2.96............................14.96
Plača gl. predsedniku od 1. jan. do 30. jun. 1912..................150.00
Plača blagajniku od 1. jan. do 30. jun. 1912............................150.00
Plača gl. tajniku od 1. jan. do 30. jun. 1912 ............................900.00
Dr. Jos. V. Grahek za ekspresne stroške $2.85; mali izdatki 40c; pregled dveh poškodovanih članov $2.00............5.25
James B. Herbert za oljenje ceste pred Jedn. hišo..............3.00
Mali izdatki glavnega tajnika za potrebščine v uradu
$4.95; ekspresni strošek 85c; freight $3.78........................9.58
5,015.34
$38,750.74
Preostanek dne 30. junija 1912............. .....................$257,940.01
Jednoti pripadajoči denar 30. junija 1912, a še ne vplačan oziroma vplačljiv:
Obresti od posojil na posestvah in zemljiščih...........$1,013.70
Obresti od obveznic ................................... 683.82
Obresti od bančnih vlog............................... 500.67
2,198.19
Skupno denarno premoženje dne 30. junija 1912...................$260,138.20
Inventar Jednote: —
Inventar Jednote: —
Notranja oprava gl. urada ....... ....................$ 432.13
Shrambe za listine ..........................................................................494.10
2 pisalna stroja (Typewriters) ................................................152.00
Soštevalni stroj (Adding Machine) ...«.......................266.75
Blagajnica (Safe) ............................................................................85.00
Pisalna miza .............................................................38.50
Miza za pisalni stroj in stol......................................................29.50
Check Protector ..........y......................."....	30.00
Druge male potrebščine v uradu ..............................................16.80
Pečat Jednote ..................................................................................18.00
2 kovčega ..........................................................................................11.00
Mineograph ....................................................................................35.00
Zastava ........................................................153.50
Stiskalnica ........................................................................................10.00
Mali pečati ......................................................................................29.88
Znaki za člane ................................................................................243.15
Znaki za članice ..............................................................................17.05
Znaki gl. uradnikov ....................................................................150.75
Knjige, tiskovina in pravila ............................ 1,200.00 $ 3,413.11
Skupno Jednotino premoženje in imetje......................... $263,551.31
Dolg Jednote: —
Še neplačana posmrtnina .............................$20,980.00
Vrhovnemu zdravniku za pregled listin................ 144.50
Glasilo in naročnina istega za društvene tajnike....... 162.00
Uradnikom plača .................................... 172.50
Drugi neplačani dolgovi .............................. 290.75
Skupni dolg Jednote 30. junija 1912..........................$ 21,749.75
Čisto Jednotino premoženje in imetje dne 30. junija 1912..........$241,801.56
ŠE NEPLAČANA SMRTNINA 30. JUNIJA 1912.
Ime Bmrlega(e), mesto in država in datum smrti. Neplačana	svota.
John Oblak, Federal, Pa., 7. sept. 1906............................$	300.00
Marija Rosandič, Pittsburg, Pa., 22. apr. 1907............................................100.00
Marija Podobnik, Federal, Pa., 17. sept. 1907..........................................500.00
..................................100.00
..................................50.00
Matija Skedel, Biwabik, Minn., 31. dec. 1907. Ignac Kaučič, Forect City, Pa., 6. okt. 1908.
Tomaž Kazele, Trimountain, Mich., 28. aprila 1909 ..............................400.00
Marija Meden, St. Louis, Mo., 3. nov. 1909 ..............................................300.00
Anton Vidmar, Virginia, Minn., 6. okt. 1909 ..............................................450.00
Ignac Mišmaš, Pueblo, Colo., 10. nov. 1909..............................................1,000.00
Alojzij Domenko, Crested Butte, Colo., 24. avg. 1910......................400.00
Peter Colarič, Virginia, Minn., 17. jan. 1911..............................................100.00
Franc Guzel, Federal, Pa., 22. maja 1911....................................................900.00
Blaž Hauptman, Forest City, Pa., 16. jun. 1911........................................950.00
Josip Senkovič, Ely, Minn., 8. jul. 1911...................................................1,000.00
Alojzij Smolej, Ironwood, Mich., 3. nov. 1911..........................................700.00
Jakob Kristan, Calumet, Mich., 19. nov. 1911............................................1,000.00
Frank Zaverl, Forest City, Pa., 11. dec. 1911............................................500.00
Frank Tisel, Virginia, Minn., 15. sept. 1911..............................................200.00
Peter Pezdirc, Pittsburg Pa., 25. dec. 1911................................................600.00
John Malovrh, Blocton, Ala., 24. febr. 1912..............................................1,000.00
Jurij Živič, Allegheny, Pa., 27. febr. J912..................................................500.00
Vinko Robnik, Chisholm, Minn., 13. marca 1912 ......................................600.00
John Skala, Leadville, Colo., 29. febr. 1912..............................................500.00
John Slamič, Forest City, Pa., 5. marca 1912............................................800.00
Anton Dolinar, Chisholm, Minn., 23. febr. 1912........................200.00
Ivan Ivetz, Enumclaw, Wash., 17. aprila 1912..........................................1,000.00
Josip Penko, Crested Butte, olo., 14. apr. 1912..........................................1,000.00
Frank Zidar, Virginia, Minn., 2. aprila 1912 ................................................400.00
Frank Karaš, Youngstown, Ohio, 25. maja 1912..................................1,000.00
John Zupančič, Fleming, Kans., 29. maja 1912.........:......................900.06
Katarina Klemenčič, Clinton, Iowa, 24. maja 1912............................30.00
Mihael Frankovič, Joliet, 111., 28. junija 1912....................................1,000.00
Peter Kerže, Eveleth, Minn., 28. junija 1912..............................................1,000.00
Angela Mensinger, Waukegan, 111., 15. junija 1912..................................1,000.00
Frank Werhovnik, Frontenac, Kans., 13. marca 1912............................500.00
$20,980.00
OPOMBA: Vzrok neizplačila je, ker v nekaterih slučajih so dediči v stari domovini in niso še vposlali pooblastil; nekateri dediči so mladoletni in nimajo še postavnega varuha; za nekatere dediče se ne zna kje bivajo in v nekaterih slučajih so listine prepozno dospele v gl. urad, da bi se zamogla posmrtnina pred zaključkom računa izplačati.
Uloženega na obresti na First Nat'l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa.	5,000.00
jednotina hiša....................................................................................................9,000.00
Uloženega na čekovni promet po 2y3 obresti na First National
Bank, Joliet, 111..............................................................................26,690.01
Skupno denarno premoženje 30. junija 1912 ................$257,940.01
RAZPORED SKLADOV:
Smrtninski sklad ..............................................$ 93,675.51
Rezervni sklad ................................................ 157,793.30
Poškodninski sklad ............................................ 3,029.65
Stroškini sklad .................................................. 3,441.55
$257,940.01
Predstoječe računsko poročilo gl. uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednoti na sejah dne 15. in 16. julija 1912 bratski predloženo v potrdilo.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PAUL SCHNELLER,
gl. predsednik.
JOHN GRAHEK,
blagajnik;
ANTON GOLOBITSH, AUGUST POGLAJEN, JOHN MRAVINTZ, GEO. THOMAS, JOHN POVSHA, nadzorniki.
STATE OF ILLINOIS,
SS.
Will County
The Trustees of the G. C. S. C. U. of U. S. A. have declared upon oath the above statement to be true and c orrect to the best of their knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this 16th day of July 1912.
(Seal.)	JOSEPH KLEPEC, Notary Public.
Spomini na moje roma- ^ nje y Sv. Deželo, g p°u»k
Rev.rJos.
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K.
JEDNOTE 30. JUNIJA 1912.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111., Lot 1, Block 1, Cas-
seday Addition to Joliet .....................................$	10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111....................................17,800.00
Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111............... 2,500.00
Posojenega na različna posestva in zemljišča na 1. mortgage ali
Trust deed ......................................................................................................61,150.00
15 obveznic Comc'l Nat'l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000..	15,000.00
10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000......................10,000.00
Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111..................................10,000.00
20 obveznic City of Waukegan Street Improvement.............. 9,200.00
Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111..... 6,600.00
Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111....................30,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, III________20,000.00
Uloženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, 111.. 5,000.00
Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111.......... 5,000.00
Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111....... 5,000.00
Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo. 5,000.00 Uloženega na obresti na perman Nat'l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa.............*......................................... 5,000.00
26. Haram eš-šerif.
(Dalje.)
Ko je v Davidovem času divjala strašna kuga po Izraelu, je videl pobožni kralj pri gumnu na polju na hribu Morija angelja, ki je imel svojo roko stegnjeno nad Jeruzalemom. Zato je David kupil ta kraj, da na njem postavi altar, kjer bo Gospodu daroval. Tedaj je začel misliti, da bi prav tukaj Gospodu sezidal veličasten tempelj. David sicer ni storil tega, pač je pa njegov sin, kralj Salomon, na tem mestu sezidal tempelj tolike lepote, da se mu je po pravici čudil ves svet. Kralj Nabuhodonozor je ta tempelj razdejal, ali Zorobabelj ga je z velikim trudom zopet sezidal. Res je, da drugi tempelj ni bil več tpko krasen, kakor prvi; zato so, ko je bilo delo končano, tudi jokali starčki, ki so nekdaj v svoji mladosti še videli krasoto prvega tempeljna. Vsmiljeni Bog pa je poslal žalostnim judom v tolažbo preroka Hageja, ki je prerokoval: "Veče bo veličastvo te poslednje hiše kakor prve, pravi Gospod vojnih čet, in na tem kraju bom dal mir, pravi Gospod vojnih čet," 2. 10. "Prišel bo Zaželeni vsim narodom; in napolnil bom to hišo z veličastvom, pravi Gospod vojnih čet" 2, 8. In, kar je Bog napovedal, se je zgodilo. Pred prihodom Zveličarjevim je kralj Herod Zoroba-beljev tempelj tako okrasil, da je po lepoti prekosil celo Salomonovega. Ko je prišel Kristus na svet, je bil tempelj dostojno, da, veličastno prenovljen. Vanj je zahajal Gospod in nanj je gledal z Oljiske gore, ko je prerokoval, da kamen na kamenu ne bo ostal. Ta prerokba se je izpolnila že 36 let pozneje. Ko so vzeli Rimljani Jeruzalem, je zoper Titovo povelje vrgel neki vojak skozi okno gorečo bakljo v svetišče. Akoravno se je storilo vse, da bi ogenj zadušili, je vendar tolikanj ponosno poslopje postalo popolnoma žrtev nenasitljivega plamena.
Cesar Hadrijan je postavil na mestu starega tempeljna Jupitru svetišče, katero je cesar Konštantin zoper razdejal. Leta 636 pa je kalif Omar sezidal tukaj prekrasno mošejo, katera je pa kmalu pogorela. Mošeja, ki sedaj stoji, je bila sezidana v osmem stoletju. V križarskih časih je bila premenjena v cerkev, toda 1. 1187 je po padcu latinskega kraljestva postala zopet mošeja, ki je mohamedancem za svetišči v Meki in Medini prvo svetišče na svetu.
Spremljala sta nas dva kavasa, dva turška vojaka in nekaj redovnikov. Prišli smo na Haram-eš-šerif. Tako imenujejo sedaj ves tisti prostor, kjer je stal nekdaj tempelj. Ta prostor, ki se da primerjati z največimi trgi naj-večih mest, je ves obzidan. Zidovje stoji približno tam, kjer je stalo staro obzidje, ki je služilo za ograjo raznovrstnim tempeljskim poslopjem. Južni in vzhodni del tega zidovja je ob enem mestni zid. Proti severu je palača turškega paše. Zapadna stran zida je pa nekoliko bolj skrita, ker so tamkaj poslopja judov, ki stanujejo večinoma v dolini Tiropeon med Morijo in Sionom. Ko smo stopili skozi vrata, smo prišli na trg, ki je 500 metrov dolg in 300 m. širok. O nekdanjem tempelj-nu ni več sledu: vidi se pa takoj, da je stal na planoti, ki pada jako strmo proti dolini Jozafat in dolini Tiropeon. Koliko je bilo pač'treba truda in dela, da se je na hribu napravila tako velika in lepa ravnica! Treba je bilo odstraniti skale in napolniti dupline. Ker je bilo pa še premalo prostora, so morali zidati silna podzidja, katerim se čudi celo sedajni,svet. Ta podzidja so napolnili in tako naredili obsežno planoto. Srednji prostor, kjer zdaj trava in nekaj dreves raste, je bilo nekdaj dvorišče ajdov. "Is tega prostora se pride po stopnjicah navzgor na drugi precej velik s kamenitimi ploščami pokrit prostor, ki je bil nekdaj dvorišče judov. V to dvorišče je bil ne-judom pod smrtno kaznijo prepovedan
vhod. Sredi tega prostora stoji veličastna Omarjeva mošeja, ki je zidana okroglo, ali bolje rečeno na osem voglov. Pred mošejo je lopa na deset voglov. Streha sloni na lepih stebrih; tla so pokrita z marmornatimi ploščami.
Turek se pripravlja, da bi nam odprl mošejo in sili nam na noge slamnate copate. Med tem se mi zbujajo spomini iz starodavnih časov. Spomnim se častitljivega bogoslužja stare zaveze, klavnih in žgavnih darov. Spomnim se neštevilne množice, ki se je nekdaj gnetla krog teh prostorov. Tukaj so darovali Bogu duhovniki, tukaj je molilo in se zahvaljevalo ljudstvo. Bučale so trobente levitov in odmevali sv. psalmi, katere je spremljevalo bren kanje harp, cimbalj in citer. Koliko častitljivih kraljev in svetih prerokov je stalo nekdaj na tem svetem mestu! Kolikrat se je mudil sam Božji Sin v tempeljnu, v katerega so ga prinesli že kot majhno dete, v katerem je pokazal kot dvanajstleten deček svojo veliko modrost! Tukaj je oznanjeval Gospod svoje božje nauke, tukaj je delal svoje čudeže. Pa kmalu so se časi spremenili. Tempelj, ponos judov, je bil tudi njih poslednje zavetišče. Sem so pribežali zadnji čas obleganja in tukaj so našli svoj konec s tempeljnom vred, ki se ni nikdar več vzdignil, ker so bili minuli časi pred-podob.
Poglejmo sedaj mošejo, o katere lepoti se toliko čuje in bere. Reči moram, da me je kar očaralo njeno bogastvo in njena krasota. Mošeja ima 8 voglov, vsaka stran meri 20 m. tako, da meri obseg cele mošeje 160 m. Na vshodni strani je prizidana nekaka lopa, ali kapelica, katere streko nosi 17 lepih marmornatih stebrov. Skozi to lopo smo vstopili.
V mošeji stoji dvojna vrsta stebrov, ki deli prostor. Stene so pokrite B prekrasnim mozajikom, v katerem prevladuje zlato in zelena barva. Nad njimi se razprostira mogočna kuplja. Prav v sredi pod kupijo stoji čisto navadna 17 m. dolga in 13 m. široka skala, krog katere je lepa ograja. Na tej skali je daroval David, pozneje pa je stal na njej skoraj gotovo veliki žgav-ni altar. Pod to skalo je duplina, kamor je odtekla kri klavnih darov. Mo-hamedani pa trdijo, da je to kamen iz paradiža, središče sveta, da se je s te skale Mohamed vzdignil proti nebu, da je skala letela za njim, da jo je pa vstavil arhangelj Gabrijel. Mohame-dani trdijo nadalje, da zna ta skala govoriti, da velja vsaka tukaj oprav-jena molitev prav toliko, kakor, ko bi bila v nebesih opravljena in da ta skala plava prav za prav v zraku, akoravno se vsak sam lahko prepriča, da to ni r<sničnr
(Dalje prih.)
Hrana in zdravje.
Da ima hrana mnogo opraviti z našim zdravjem, je dobro znano dejstvo, toda pomniti moramo, da deluje ista hrana različno na različne ljudi. Nekatera hrana je v slast nekaterim ljudem, dočim je zoprna drugim. Zdravo-misleč človek seveda ne bo hotel jesti hrane, ki mu ne tekne in bo celo ob najmanjšem nerazpolOženju po jedi u-žival Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da uravna prebavo. To zdravlo prav izdatno vpliva na prebavila in je izvrstno zdravilo v neprili-kah želodca in drobja, kakor tudi v nervoznosti in slabosti, v bolečinah in ščipanju, pri nenadnih napadih rev-matizma in nevralgije. Ne vsebuje škodljivih primesi, ker je izdelano samo iz grenkih zelišč in rdečega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Po mnogih preizkusih pod vladnim nadzorstvom v Nemčiji so dognali, da je sol najboljše varovalo za sirovo maslo.
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	i Y~1 1 ®fr\
brez odbitka rentnega davka. Ti XXX S /O
Naš zaupnik ▼ Z jed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset miljonov kron.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Sheboygan, Wis., IS. jul. — Tukajšnji sodnik Trester je v soboto popoldan ob 2. uri poročil Meto Dreger s Frankom Babich. Po poroki, ki je nemara prisiljena, se je par podal na potovanje. Povrneta se za nekaj dnij.
Springfield, 111., 15. jul. — G. urednik, prosim, priobčite teh par vrstic v naš nam priljubljeni list Amerikanski Slovenec. Naznanjam, kako se kaj nam tukaj godi v Springfieldu. Delavske razmere so kakor je navadno poleti bolj slabe; kdor ima štiri ali pet otrok , težko izhaja. Pa je bilo pred več leti bolj slabo, kakor je zd&j. Jaz sem bil tukaj, ko se je delalo po en dan v dveh tednih; seveda, to ni dolgo trpelo, samo par mesecev in to tudi ne bo, če Bog da, se bo kmalu zaobrnilo.
Dragi bravec, naznanjam tudi, da sem bil pred par dnevi v Joiietu. Šel sem k slovenskemu zdravniku, ker me revmatizem že dolgo časa "martra". JSem jih že prav veliko probiral angleških in nemških, zdaj navsezadnje sem pa še slovenskega zdravnika poskusil. Pa ta zdravnik dr. Ivec je jako liišen človek. Pa vse se mi je v Joiietu lepo dopadlo. Pred štiriindvajsetimi leti sem "tam bil, pa se je vse zaobrnilo ta čas. Kako so dobri ljudje tam, dobri katoličanje! Jaz sem bil tam 14. julija. Ob polosmih v nedeljo, ko se je zvon oglasil, sem mislil, ko so tako šli ljudje skupaj, da bo kaj posebnega, sveta birma ali obhajilo. Potem sem pa tudi jaz šel ob osmih k sveti maši, pa sem videl polno cerkev ljudi, vsi stoli zasedeni, tudi na koru in povsod. In jako so tudi deklice lepo pele. — Potem sem pa k Jakobu Solncetu prišel iz cerkve, pa sem ga vprašal, če je vsako nedeljo toliko ljudi v cerkvi. On mi je pa rekel, da vsako nedeljo pri šesti, pri osmi, pri deseti in popoludne ob treh pri ve-černicah jih je zmeraj toliko. Potem sem pa tudi malo opazil domačo gostilno, z imenom Plahačevo gostilno. Pa pred mašo ni bilo nič ljudi notri in med mašo tudi nič. Ko so šli od maše ven iz cerkve, so ga šli pa vsak en "glaž" pit. To je lepa navada. Po nekih mestih je pa tako, kakor se maša bere, gredo ljudje v salun, v cerkev pa ne. Jaz ne morem jolietskih ljudi zadosti pohvaliti, kako se lepo obnašajo, ko svojo očetno in materno ob-
l:ubo držijo. Pa sem tudi obiskal Ame-rikanskega Slovenca, mi je jako do-
padlo, in Jednotin dom. Ko bi jaz mogel vse povedati, kako je. bilo tam, bi
vzelo pol lista Amerikanskega Slovenca. Pa tudi drugi naj tja pogledajo. Moram tudi pohvaliti gospoda župnika, ki je imet tako lepo pridigo ob osmih; in ob desetih pa gospod Pollak. Pa posebno gospod Pollak, koliko novih novic daje v list iz svete dežele! To je jako dobro, vsaki katoličan rad bere. Zdaj pa sklenem pa lepo pozdravim Jakob Solnceta in njegovo soprogo. Rečem: z Bogom vsem Jolietčanom!	Frank Germovšek.
Tower City, N. Dak., 13. jul. — Ko pošiljam naročnino na Am. SI., Vam obenem sporočam, ako mi dovolite malo prostorčka v listu, da tukaj v Da-koti letos prav dobro kaže letina, kakor ni že deset let. Žetva se prične, mislim, čez dva tedna. S pozdravom Marko Vivoda.
s parnika "Kaiser Franz Josef I."— Kakor labud plava mogočno že deset <lnij novi parnik Cesar Franc Jožef I., Austrijske linije iz New Yorka proti naši domovini. V osmih dneh smo prišli čez ocean do Gibraltarja. Ocean je bil celi čas miren kakor ogledalo, brez najmanjše nevihte, najmanjših valov, tako da si lepšega morja nismo mogli želeti. Vendar pa nam morska bolezen ni prizanesla. Takoj prvi večer jih je zbolelo precej. Drugi dan, v nedeljo, jih je bilo pri obedu jako malo. Pravili so, da so podili parnik kakor hitro mogoče, zato se je malo zibal in to je povzročilo bolezen. Pozneje smo bili pa vsi zdravi in na vseh krovih je bilo jako živahno od ranega jutra do poznega večera.
Družba na parniku je bila jako prijetna. Slovencev nas je skoraj 100 v vseh treh razredih. V drugem razredu nas je 9 družin in nekaj samcev in nekaj deklet, vsi jako dobra in prijazna družba. Mej drugimi imamo v drugem razredu č. g. Kazimirja Za-krajšek iz New Yorka in v I. razredu
g. Frank Sakserja; prvi se pelje v
Rim, kamor je poklican po važnih o-pravkih, drugi se gre pa zdravit v Toplice na Dolenjsko.
Kar je posebno zanimivo, naj sporočam, da imamo vsaki dan po eno ali 4ve sv- maši. Kompanija je postavila na krov drugega razreda lep oltar, posvečen Mariji, morski zvezdi, in sv. Rafaelu, patronu izseljencev in
Rafaelove družbe. Oltar je opremljen r vo potrebno mašno opravo. ■ Ima plašče v vseh barvah, kelih, ciborij,
sploh vse, kar se v vsaki župni cerkvi rabi. Duhovnike imamo tri. Poleg našega rojaka sta še en Nemec bene-diktin iz Oregona in en Italijan, škofijski kancelar iz Lincolna, Nebr. Sv. maša je vsaki dan okrog 7. ure. Žalostno je le, da se je potniki tako malo udeležujejo. Največkrat smo sami Kranjci navzoči. V nedeljo smo imeli tri sv. maše. Prva je bila slovenska ob 8. uri, kjer se je prebral evangelij tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Druga je bila nemška takoj za slovensko, in tretja angleška ob 9. uri, pri kateri je igrala tudi godba znano cesarsko mašo. Ta maša je bila za vse pokojne, ki počivajo v morju, zlasti one s parnika "Titanic".'	.
Na parniku jako pogrešamo točnega reda. Hrana je sicer precej dobra in snažna,, drugače bi bilo pa marsikaj lahko bolj urejeno in uradniki bi morali paziti bolj na red. Na vseh parnikih je več ali manj tudi kakih slabih ljudij. Vendar uradniki skrbe, da ne gredo predaleč. Tu so pa pustili marsikako nerednost. Zlasti nekaj deklet se je jako slabo obnašalo. Zvečer pozno v noč ni bilo miru po krovih in kabinah, kar bi se nikdar ne smelo dopustiti. Sploh pa se bo o tem še pisalo, kakor smo slišali. Katera kompanija hoče imeti poštene potnike, mora skrbeti za red.
Mej potjo je umrl potnik drugega razreda, Srbin iz Hercegovine. Prišel je jetičen na parnik in v enem tednu umrl. Vest o tem se je takoj razširila po parniku. Ko so zvedeli njegovi rojaki, naprosili so č. g. Zakrajšeka, da bi jim pomagal doseči, da bi se telo ne vrglo v morje. Toda, bilo je prepozno, ker so ga že vrgli v morje, kakor je zatrjeval kapitan. Značilno je, da se nihče, ne zdravnik, ne kapitan, ne postrežniki, nihče ni zmenil, ko so videli, da bo umrl, za njegovo vero. Vedeli so lahko, da so Avstrijci katoličanje v veliki večini, imeli smo tri duhovnike na ladiji, pa se nihče ni zmenil. Bil je slučajno pravoslavne vere. Toda vzemimo, da bi bil katoličan. Ali ni to žalostno in značilno za upravo parnika? Kapitan je rekel deputaciji, da je bil ranjki jetičen do skrajnosti, da so ga po naročilu zdravnikovem vrgli takoj drugi dan v morje. Nekateri so pa povedali, da to ni bila resnica, ker so ga še-le drugo noč za tem ob dveh zjutraj. Sicer nisem zdravnik, vendar se mi zdi, da jetika ne spada med kužne bolezni. Kot od kompanije, ki hoče reprezentirati katoliško državo, bi bilo po pravici želeti in pričakovati malo več človekoljubnosti, da ne rečem kršč. spoštovanja do mrtveca. To postopanje je povzročilo veliko nevoljo mej navzočimi rojaki ranjkega, ki o tem slučaju ne bojo molčali.
Umrlo je tudi neko dete v tretjem razredu.
Plesa' in zabave je bilo dovolj. V soboto večer je imel I. razred, v torek zvečer pa II. razred.
Prvič se je vstavil parnik na otoku Sv. Mihaela v Azorskih otokih. Časa je bilo. 4 uri, tako da smo si mogli i ogledati mesto. — Otoki so portugalj-ski, zato so se gospodje malo bali izstopiti v strahu, da bi jih gospodje portugaljski socijalisti ne napadli. Toda ljudstvo je viditi jako pohlevno in dobro. Jako prijazno so'jih pozdravljali povsodi. Posebno zanimive so bile cerkve, zlasti dve jako stari s krasno rezbanimi oltarji. V mestu so bili tudi frančiškani in nune, pa je oboje nora republikanska vlada zapodila iz dežele kot nevarne sovražnike države in naroda. Oba samostana in aerkvi sti prazni in zapuščeni. — Nekaj posebnega je krasni park, ali bolje botanični vrt Bili smo očarani od lepote. Stoletja, da morda tisoč let je bilo treba, da je bil ta urejen, kakor je sedaj. Drevesa so same palme najrazličnejše oblike in vrste. Na vsak korak se človeško oko ustavi in s« čudi krasoti stvarstva, o katerem mi severni ljudje komaj malo vemo. — Župnik mesta nas je dobil v cerkvi in bil jako prijazen in nas potem spremil na čoln. — Nekaj posebnega je ženska noša. V začetku smo mislili, da so to kake nune. Voznik nam je povedal, da so to navadne ženske. Po vrlini obleki ima ogrnjen višnjevkast suknjen plašč, ki ji sega prav do tal. Na glavi ima velikansko kupuco, izpod katere se le malo obraza vidi. Kapuca je na vrhu glave do hrbta tako «kupaj stisnjena, da se vidi, kakor velikanska petelinova roža. Možje hodijo vsi bosi, le bogatejši nosijo črev-lje. Ženske so zvečine bose, druge nosijo pa lesene črevlje. Ljudstvo je vitke postave in lepo zraščeno, vendar jako majhne postave. — Dobilj smo utis, da je ljudstvo dobro in verno in da je prekucijam v državi vzrok le nekaj kričačev in brezvercev, katerim se je posrečilo priti do veljave in so potem ubogo ljudstvo preslepili in dobre prekričali. Župnik je pa omeni! še en vzrok — duhovščina ni skr-I bela za dobro katol. organizacijo in
katol. časnikarstvo. Rekli so, da "duhovnik nima nič pri politiki". Sedaj pa imajo! Zato pa brezverci toliko kriče, da vero proč od politike, sami pa takoj spravijo vero v politiko, ko pridejo na krmilo in prvo jim je boj proti veri.
Drugič smo se ustavili v Afriki v Algiru. Krasno mesto! Posebno zanimivo je bilo opazovati življenje domačinov Arabcev. Videli smo Tur-kinje z zakritimi obrazi. Mesto ima nekaj posebnega in nihče naj ne zamudi prilike ga obiskati, ko gre mimo. Parnik se je ustavil za 8 ur.
Tretjič se bomo ustavili v Neaplu, kjer Vam pa mislim oddati to sporočilo. Zato skončam in iskreno pozdravljam čitalce tega lista in vse Jo-lietčane, posebno one, ki so me prišli obiskat ob mojem odhodu v staro domovino.	John Mahkovec.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaje na drobno in debelo najbolj!* cilifornijska vina. VSI DOBRODOŠLI!
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite s« oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111
Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cen« najnižje.
J. P. KING,*
0bLltioa	Lesni
trgovec.
Clinton in Desplainei SU. Joliet
POZOR. ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mc •o po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najbolj!« »veže in prek. jene Idobaae in najokusnejie mest Vse po najnižji ceni. Pridite torej «* poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežb* > uit geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-1« Broadway and Granite Street«. TJHe Phooe 4SJI N W. Phone tu
Joliet Steal Dye House
Professional Cleaner« end Dyer«
STRAKA ft co. Office and Work«, 642-644 Case Oba telefona 488
PIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop* ogenj pojdite k ANTONU S C H A O E R North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet Nationn) Banke.
0+04+0*0«0«0*0+0>0+G+0+C40+0 »O+O+O^O+O+Oee+O'tO^C'eO+OI
I Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
Fiite E 13s. Brand." pivo \
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, lil.
N. W. Phone 809.
mihael kochevar
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, HI-
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, lil.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
fino pivo v steklenicah.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za Čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% otresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00.-
MALI OGLASI.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
- V
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 109», urada tel. Chicago 564. Boynes Band and Orchestra, soba 2, D'Arc? Hammond Bldg., Joliet, 111. J05, A. Boyne.
_
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lep3 prilika za Slovenca. Več pove up«v-"A. S."
J
uftt
KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, z® 10 naj se sam javi za pojasnilo ali p4 kdo drugi naj pošlje njegov nasIQr? na: Amer. Slovenec, Joliet, M- "f
IŠČEM SVOJO SESTRO: MARY Katolič. Kdor ve njen naslov, pf°" sini naj ga sporoči: Kate Petrus'-206 Midland Avenue, Rockdale, IZ-
RABIMO 50 DELAVCEV, DOBKA
plača. American Refractories C0-'
Rockdale, 111.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge
222 Jefferson St. nad Will Co. Ban** vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naž jezik.
Poštenost in pravica — gesK>--—
t Vt: P C
Sta RE
dui
viti
ho\
Pra
ki
ga
V
Ve
mei
toli
Poli
Both Telephones 26.
Garnsey, Wood & LenDO"
Advokati. Joliet National Bank Bid«-Oba teL 891.	JOLIET. ^
Geo. Lopart/
Grocerijska prodajaln®
N. W. telefon K* ♦02 Ohio Street	JOLIET,
C. w. moon^
pravdnik-advokat.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldfr, Jf**
Ko imate kaj opraviti » s""*1^ oglasite se pri meni
vici spo
V \ <*
in .
V Pisj toli Pos Sre Kan nad va Po2 Ved
I 8an Jak
dn,
in
ni
trost&kretz
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM^*
Posebnost so naie
0 fjp:
The U. S." 10c. in "Meersch««"* V> Na drobno *e prodajajo p
na debelo pa s*	^
IM Jefferson Street J*8*1'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
^ E
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, «1:
'0, Svc doi
kiif it
Po< kal
str; '111 <le6 lo set Hi
lie
«tv
'm,
tež bo
t>a »et
Ho, «»
"a,
k A, i«
Ota telefona 405.