LatO VI., št. 111. Poitnina platana v gotovini. V Ljubljani, v sredo 17. ma|@ 1922. P©sam. št. 75 p. S!?*|lo Socialistične stranke ^io Koren: Zatajil sem ga! ^err} naslovom je prineslo »Ju-SSJ zatamaia J10**00- da ie Predsednik več član + ’ Kocpyri'a s trditvijo, da ni ničesar svtranke in tudi nima s stranko j.:, ec onraiHK — Priznam, da sem Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane1 mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. mn o ^»ednaV+Č,0l>ra7iti: * ^ nisem zat^u iz^av^’ P3- vkljub temu ga ni več člTriieker ^ktično že dolgo časa ke*a ‘n zato nisem imel nika- sem to 22*» tajiti ali ščititL Zakaj pa v ie ui. — Organizacija obrtnikov nek 2 dripxf a za dan ciaia sesta-% bQjn{?l n™ redom: govor iz ljubljanska, da « blagajne. Radovednost me je Drepri^ri ^ šel tudi jaz na ta sestanek. 2vedel o' bom tam gotovo natančno nez£odoenin?vem delavskem bolniškem, ter o Dari+ i!1 starostnem zavarovanju ^Dravlipn1 zastopstvu in plačilu. S61n bil nastopiti proti vsaki 7z.a katere o’" ,Za£°varjati interese tistih, J,ei>e. t ?° bolniške blagajne ustanova c&n je ra7x^ banski noročevaiec g. Maj-SDodarstvn .^prizanesljivo kritiko o go-SetT1 Hm 7a ni§ke blagajne. Čeprav ^arneti1n razkritja zelo hvaležen, n te*n, ni vedel ničesar povedati < ttla^e ttii n-, bidi dobrega storilo. — Naj-,'znied K 0 W>trebno zatajiti katere-ait’ na tn^ ?Cmur^evcev. Kaj takega mi o prišl0- re^e. ki 0 bi zagovarjal morebitne Centrali7,vf°. Se storili pri ustvarjanju in ffvo p« u^?,u blagajn. Saj ima delav-*ak° rtiožn r^en^u vebkih ciljev ravno-*° «Čen; ^st Se zmotiti, kakor se zrno-stailo jm,.:?0®Dodje. Samo po sebi bi po-stv0 nakaQc5' ^ bi načelstvo in nadzor-^rtvovli svojemu uradništvu za ^vico , n? vztrajnost pri delu z vso ?*ki so sT^b^Ho nagrado. Ubogi urad-iraj d0 ivJn Se še trudijo od osmih zju-v&li na s«2?® no^i* nikoli se niso omeje-z razumlf10 .klavno dobo, marveč so k> .^v nič ^eni vedno še podaljševali. f'ik pJS? ni ia^no. če je sklical načela stya šam se3° načelstva in nadzor-^tne n! Zat?- da ^ med seboi razdelijo G ^ e* raJ vp^Ji aicen kot čian sosveta si je mo ^isnilru i.-V zaspisnike s silo priboriti. V ?°^azali • 80 Ra s s^no težkim srcem » Drlju razvidno. da ie g. podravna-°%) za ravnatdja Kocmurja 2a Dodr-n?1* ,nagracie in gospod Kocmur ^de Faf b*1 dr- Zužl» 25.000 K na-Dr®dktra.i , 1:^ed članov načelstva je 2a Sod?«* in?Celnika' Rožanca 10.000 K. 0staU^!,feln‘ka Mihevca 5000 K. vsi 2asluee načelstva pa so imeli različne dr»£i Pa d°bUi 3000 K, zorstvov t^^00 K: ™ ie bilo nad- ravnaniu hi aj -0® “J*?? rekk> takemu dobilo eDP Sam5’ Tudl nad^orstvo je čno se je sam!fra !e molča,°- Kon- 20 perte. 2. Ta komite mora potem tekom 3 mesecev skupno z eksperti izgotoviti1 predloge za rešitev ruskega problema, četrti mesec je določen za to. da se dr-= žave posvetujejo o predlogih komiteja. 3. V Haagu bosta zborovali dve komisiji? ruska in neruska. 4. Neruska lahko po-f vabi k svojim sejam tudi rusko, vendar pa k temu ni obvezana. 5. Na današnji seji podkomisij naj se sprejme tekst zavrnitve polemične note ruske delegacije: tekst je Llovd George sam sestavil. Sklep naj se nato naznaniJRusoin na prihodnji seji podkomisije s prečitaaiem. Vendar pa ni pomen te resolucije tako velik kakor bi hoteli zavezniki. Ker ni prišlo na konferenci niti do sklepa desetletnega premirja, ki ga j c forsiral z vso močjo angleški minister Lloyd George, bo naše čitatelie prav gotovo zanimalo sledeče poročijo iz Genove v preteklem mesecu: Angleški ministrski predsednik Lloyd George ie imel pred angleškimi in amern škimi časnikarskimi poročevalci govor, v katerem ie na slikoviti način orisal ne« vami položaj, v katerem se danes nahaja Evropa. Primerjal ie Evropo goreči lavi, ki se vsiplie iz bruhajočega vulkana, ter povdarjal. da .mora Evrooa brezpogojno vzeti v poštev lačno Rusiio iti cazljučeno Nemčijo. »Svet mora priznati dejstvo.« ie dejal Lloyd George, »da Rusija hi Nemčija1 skupaj vsebujeta dve tretjini vsega evropskega prebivalstva. Njih glas se bo slišal prej ali slej, in rusko_nemška po-> godba te prvo .svarilo tega glasu.« Kot dokaz obstoječe nevarnosti je navedel dejstvo, da ni od Baltiškega Da do Črnega morja nik&ke meje, ki bi bila splošna priznana. »2eljm je, da bi bila tudi Amerika navzoča,« ie vzkliknil tekom svojega govora. »Nekateri ljudje mislijo, da želimo Zedinjene države iz sebičnih namenov. Poda to ni resnica. Mi želimo Ameriko. m 'e n Stanu ’lzi-ravat! neko Posebno oblast. Ravno njena popolna neodvisnost od vseh drugih ji daje pravico govoriti. »Ameriki bi bilo mogoče izigravati vplive kot nobeni drugi državi. Bilo bi ji mogoče priti semkaj nevezano in svobod-no. in vpliv, ki ga ji daje njeno neodvisno stališče, bi prinesel besedo miru. »Toda Amerika ni tu. Vsled tega mora Evropa sama poskusiti vse. kar je v nieni moči, da reši probleme na svoj lastni način.« Lloyd George je izrazil mnenje, da bi uesorganizacija Evrope imela svoj učinek na ves ostali svet. vštevši tudi Zedinjene države. Izrazil je svoje začudenje nad ljudmi, ki se ne zavedajo velikanske odločitve, pred katero stoji danes Evropa. Ako se Evropa ne reorganizira, oziroma ako se genovski konferenci ne posreči ustvariti tak položaj, da bo mogoč mir, tedai je Lloyd George prepričan, da bo še on dočakal, ko se bo Evropa kopala v krvi, ako pa ne on, pa gotovo današnji mladi rod. ^ »Zmagali smo v vojni,« je dejal Lloyd George, »toda. naša zmaga ne bo trajala večno. Ako se naša zmaga spremeni v 0orosijo, bo sledilo maščevanje, ravno tako kot ie nemški akciji, ki te započela svetovno vojno, sledilo maščevanje.« ^ »Mi moramo biti pravični m pokazati moč. Mi moramo priznati, da evropski položaj ni dober, in da se pojavljajo Vilarji, katere moramo pomiriti.« Nato te Iioyd George slovesno opozarjal na dolžnost časopisja, da deluje na to. da se po vsem svetu razširi potrpljenje. dobra volja ai vzajemno delo. »Mi smo tu. da bi učili in vodili,« je dejal Lk>ya George aa koncu, »toda prosim vas v interesu svetovne bodočnosti, da ne večate zaprek, ki so že na potu, temveč da rabite svoi vpliv ter. pomagate rešiti težkoče, ki so polne nevarnosti.« SMRTNE OBSODBE. S smrtnimi obsodbami so naši državni funkcionarji zelo radodarni. V Sloveniji na primer ni bilo še nikoli toliko smrtnih obsodb na dnevnem redu kakor ravno po svetovni vojni. Drugod seveda tudi ni nič boljše. Poleg političnih smrtnih obsodb, izrekajo smrtne obsodbe v veliko večji meri nad zločinci, ki so koga umorili na ta ali oni način. Ravno preteklo soboto so obesili na sarajevskem dvorišču tamošnjega okrožnega sodišči Branka Antonijeviča. ki je meseca junija lanskega leta umoril in oropal v Derventi Dragico Kukovič in Ružo Petrovič. Ce bodo merodajni krogi odpravili s smrtnimi obsodbami vedno bolj in bolj množeče se zločine, ie zelo dvomljivo, da ne izrečemo še kai hujšega. Treba bi bilo odpraviti gorostasne socialne krivice in se v veliko večii meri pobrigati za naše šolstvo, pa bo takoj padla zločinska statistika na minimum! Toda ravno v tem oziTU se naša vlada premalo briga in tako plo-vemo nasproti zelo resnim časom. Ju se bodo za brezbrižnost naših vodilnih državnikov š.e krvavo maščevali. V Ameriki na prinjer, ki se najbolj odlikuje po številu s smrtnimi obsodbami, so že prišli do tega spoznanja in ravno v zadnjem času opažamo močna stremljenja za popolno odpravo smrtne kazni. Po celi državi se vrše protestni shodi in predavanja, v katerih govorniki najodločnejše ob.soiaio zakon smrtne kazni in naglaša-io. da nima noben človek jrLravjio tako ne družba pravice ubijat* kakor tudi ne za kazen usmrčati! Govorniki nadalje do-vdarjajo, da se ie v Zedinjenih državah najbolj razpasel sistem ubijanja, ki ie barbarski in ki postavlja človeka na nivo navadne živali. V Ameriki namreč, ki prednjači vsem državam na svetu po svoji civilizacijijn kulturi, usmrčaio zločince na električnih stolčkih v posebnih mrtvaških sobah. Politične vesti. ^ + Člčerinovo pismo italijanskemu ministru za zunanje zadeve. Vodja ruske sovjetske delegacije ie poslal italijanskemu ministru za zunanje zadeve pismo, v* katerem protestira proti nekaljsnemu je-i robstvu zaveznikov, ki so se s posebnim sklepom obvezali da ne bodo sklepali z Rusijo pogodb. Cičerin naglaša, da po-menia ta sklep novo prikrito blokado naperjeno proti _ koristim ruskega naroda. Kuska delegacija i obžalovanjem ugotav-ha. da staviia vedno kaka država svoje Koristi nad intcrgse Evrope in miru. Sovjetska vlada se bo energično uprla vsem poizkusom zaveznikov, ovirati jo v njenem napredovanju. Dnevne vesti. Ljubljana. . Skrijmo za mestne uboge Beda med ubo-eri>o nadlegovanje prebivalstva temveč se more smatrati kot ena imivaznejših zadev. Mestni magistrat se je na župana že obrnil enkrat do vseh imo-vitejSih krogov s prošnjo, da se zavežejo žrtvovati vsak mesec primerne vsote za mestne ubo-pe. I emu pozivu se je odzvailo le majhno število pozvanih tako. da ti mesečni prispevki ne za-za ma'jhno število ubožcev. V jxri-itodrmh dneh se obrne mestni magistrat ponovno 03 Prebivalstvo s prošnjo, da podpirajo s stateimi mesečnimi prispevki mestne uboge, v to svrho bodo predložene vsem interesiranim krogoni posebne izjave, na katerih se posamezniki izjavijo, kakšno vsoto so pripravljeni vsak mesa: žrtvovati za mestne uboge. Vsak naj-manjši dar je dobrodošel in uoamo. da bo odziv vecn, kakor je bil do sedaj. Te izjave bodo pobirale po hišah zastopnice ženskih organizacij, so prostovoljno prevzele to delo. v času od 2. do 10. junija t. 1. -•^a zavoda za slepe so darovali: iJruKma Rutar Din 50. nadučitelj Josip Kobal R®1. 72.50. Kranjska dež. banka, tu Din 200, Savinjska posojilnica, Žalec Din. 50, Hranilno in posojilno društvo, Ptuj Din 100. Tukajšnji oddelek ministrstva za trgovino in industrijo je poslal za lepe vojake delno zapuščino Din. 60.80 pokojne ge. Amalije Fuchsove. Znesek se je na zeljo pokojnice in zgornjega oddelka izplačal. Spored koncerta pevskega zbora »Mladosti« iz Zagreba v Ljubljani dne 22. maja v dvorani Filharmonične družbe. I. del umetni zbori: 1. Manojlovič: Prizremo stari. 2. a) Josefuvič: Zdrava Marija; b) Milojevič: Moje Lane. — 3. a) Dev: Kvišku riava; b) Hatze: Večernje Zv ono. — 4. Bersa: Prvi snijeg (zbor bez riječi uz gusle, harfu i 2 roga). — n del narodne pesmi: l a) Grgoševič: U čas dok se akšam čita . . . (Bosna): b) Stolzer: Kjdomo dimo, idemo . . . (Medji-inurje), 2. a) Krašna: Od. dekla, dekla . . . (Hrv, Zagorje); b) Mokraniac: Mir-jamo (Fragmet) arangement za muški zbor uz oris. uvod od Ca; c) Konjovič: Pod pednjeri: tenor — (Bosna) 3. Canič: Oj jesenske duge noči (Slavonija) (tri varijante); b) FajjgJ: Stara ljubezen (Kranjska). 4. a) Jozefovič: Jadri brode (Istra); b) P0.,1?' nič: Jadovanka (Srbija); c) Bersa: Popuhnu i® tilri vetar (Hrv. Primorja). 5- Mokranjac: At. r kovet (Srbija). Vstopnice od 18. t. m. dalje v P " sarni Glasbene Matice. Umetnostnozgodovinsko vodstvo PO Lj liani. Umetnostnozgodovinsko društvo prireflJ člane in po njih uvedene goste vodstvo P® .. raatovi hiši na trgu sv. Jakoba, ki je aajira*-spomenik poznega rokokoja v Ljubljani ® P-cerkva sv. Jakoba. S tem se otvarja serija os* d or,- umetnostno važnih spomenikov v R, na-in izven nje. Vodstva so združena s krabciffli govorom, ki bo pojasnil pomen »n kulturni n» dotičnega spomenika. V Virantovi hiši bo vow g. Gaber, po cerkvi sv. Jakoba pa Msgr. Š t e s k a, ki bo razložil tudi zgodovinsko grafijo okolice te cerkve. Vodstvo se vrši v rek. dne 16. t. m. ob 3. pop. Sestanek udel® cev točno ob 3. pri Mari jarem stebru aa tre*1 Jakoba. Mestna kopel zaprta. Vsled nujnih neoM ^ Jštvih poprav je bil mestni magistrat ljudsko kopelj v Kolodvorski ulici do Prei zapreti. Prihodnja številka »Športa« (8.) irk*e v tek to je 18. nraintka. Celje, Iz občine OkoBca Celje. V dne 14. t. in. je sodr. župan Hrastnik 0* ril sejo, prečital dnevni red kakor čajno. Nekateri gospodje, posebno i*. _ likalnega kluba, so se napravili ta ?nev-modne, da pošljejo, če jim kai na d ^ nem redu posebno ne ugaja, popoln^ nezakonito .svojega namestnika z: nao ^ ciro: Sem zadržan. To smo nek°J'ko__^ opazovali, ali končno ie tudi naID.?i^r kajlo potrpljenja, da bi še nadalhl mirno gledali, kai počenjajo tisti ie iz nasprotnega tabora. KUlt? S0P’ pe-svetnikov je protestiral proti nezaK , mu ravnanju nasprotnih strank in * val odstranitev neopravičencev pd ^ Sodrng župan je konštatiral. da l? ^stra-nito in zahteval, da se omenj^1 re-nijo, sklicujoč se n^ § 19, občinskega^ da za Štajersko, kateri je še do pravomočen. To pa ie prizadete SOi,lvggW hudo poparilo in so namesto neopra nih odbornikov odstranili sami sebe, vsi klerusi skupno z demokrati- ka ^ se je pridružil še en narodni social ^ korporativno. Ali vam je. gospodje. ^ znano, da ste se urezali, kajti s teILgjie ne boste nikdar preplašili, da bi se Vcicer upali nastopati za red in disciplino. ^ ge pa naibrže ni to dalo povod, da ste. ilc odstranili, pač pa bi vam najbrže ne ^ ljubo.zameriti se svojim prijateljem- ' tako., če dela tista elektrika tako v se sitnosti in so socialisti tako trmast ne dado zlepa dopovedati ničesar, d vsaki stvari sami ne pregledajo dna. ^ da, gospodje, do danes smo vse d®** kar se tiče remedure v občinskem 1 a darslvu. bolj z rokavicami, od se Ls(j, boste spoznali popolnoma, da snw> A ki ne maramo ničesar zadržati, tem ^ “c iiuutunu ničesar zaui ^ hočemo vse podrobno prinesti v iaVr, ‘ J dajx> vedela, kako se je gospodaril« . občinskim imetjem nekdaj, in kom — lic ivu aj. r^TllO ljubo, da mi socialisti tega ne mara* gledati. Tistemu gospodu, ki ie 0' da bo izvajal konsekvence. Pr'PorocapčiI naj občinski red počasi in pazljivo Pr ta. da se drugič ne bo tako moranc blamiral, kakor se je v nedeljo. ie čist fain gospod. — Vam, sodrugi- _ ste nas določili v občinski zastop. Pa ,a gotavliamo. da bomo delali tako dolgo, razjasnimo vse. kar se ie toliko **sa/-)b-vaš račun brez naše vednosti delaj®-čina ie ljudska in ljudstvo naj ot*~Tne občinsko gospodarstvo, ne pa posamc -osebe za kulisami. Občinski odborn'«-Gospodu Bizjaku v album. °»ia. je razjezil gospod Bizjak, ko sjno v » kSfe Ceda,i se »a Za stav-sili n °yinar,e v &eliu in se je z vso bi« K u- lvet z doT>J’-som v »Novi Do-Sičat?°f bl- h°tel vse ^Plašiti ali pre-AU fr h- e-nieKova trd>tev resnična. hu doživpieVeZ Vedei’ da 1e 1,aniesto stra-vrstami K- ro*an-,e med vsemi delavskimi dobra a. u ga dopisa ne °biavil. kajti zaviiati n DOZP'anl0- Da z«a tudi dobro nam ^ v?-?,koncno še zla^ati povrh, to S obS,h •Z?au°- Ali da se u»a z ne-lavstvn n l arbati p0 listu naše de-sledal le ze OTena:vno in naj bi^vsai straniV3 Jek®r,eye^ ne osmeši. Po eni biyaio "hni '' in kaIiko iih ie- ki d°- * »M te”j-.pri boiniši!i biaKa,ni-da strani n • 1 neupravičeno, 00 drugi skrbeli v l)ravi'_ da bodo že obrtniki po-iije * pravično delavsko zavarovati tthnris+i bll° mnoeo tekih obrtnikov, kD0 5 3 cut za delavstvo, bi se prav iaka S??1, zanje- Toda mi gosp. Biz-kaj ra?,,« ,ro razumemo in vemo, na 7-nalo n^a- Vendar delavstvo bo tudi v-^i ima r-^une prekrižati, kajti do- niki ikvuk n*’ kako se odlikujejo obrt- ^nkrat 5-0 0 tovarnarjem pri zatiranju, blatne < Vselei vam povemo: bolniške ^ti vitia^0 z?ra]'ene na delavskih žuljih, Rubite Jf1 nL vašega v njih. zatorej se Poidi v j^.^ih ustanov! Delavstvu pa: ne’ flanrn • Za v°litve v bolniške blagaj-Sr| boinfti^1 ^ in izloči škodljivce, ker sfranJcar C aga'ne tvoja last! — Izrazit Maribor. *° ,na K*avo Padli morajo biti pri ,^r,Ve ki le poslala pred obiskom po- 2 e. inž, žel av - komisfje v mariborske delavni izyaia»je' n .znico’ v kateri dela odgovorne 3raT ®> hutsW^ryne rezistence delavske zaup-stn s 2ahtava neiugosiovanskih delavcev, za »4L e celo n-,-Z raznim;> grožnjami popolno K-NnS?*^26116® buržoazni listi kakor 2e, /od« priznavajo, da se godi izstra-*v«;a, Pa ,^‘čarskermi delavstvu barbarska las?av' svoir. PT^e taka železniška uprava in 5^,° Uned ^koralo s tako cinično in zaiviijaško ^fniška bo javnosti. Kaj pa misli tale cikali nrava- da bo danes z ultrapatriotič-of.‘ o re- 1UJCI so res krivi, da ne samo v tej, ampak po *I .eTt>ači t, ' ^ grozen položaj, toda t5 tuje! so v „pa reveži, ki so prišli s prozornim h?11 Wno dr^vo za kruhom. Tistim tujj- izjavil- nekoč svoje okrožnice m njim žniim; SVoie zakor>e v redu in radu, ol>-”J^ini, jj: j* 1,3 tndi tistim elemerttom med do-;n ^mogoltnosti zavijajo bednemu do-TarfJ>Orsiki * V1emu ^oveku wat. Delavstvo v ^artio, kaln\5^ ’v,IT'Cl' ni še nikoli tako soli- • "t^rej^r; ie danes. Vse razlike, vsi medseboj-feyt: ohrariT° zginili pod pritiskom ene edine * fazšij-ii.' vsa] življenje. Ta želja se bo ne-£e, nc čuHfi v “d-arfla s pestjo in nihče naj bi n ^olja j! ce, *?° brizgnila pod ntjeraim udarcem ri^zeujvain _ u ,e Vedno manjša, zaupniki ne zadn[| ,?° 6?e, odgovornosti v«e za posle-n Su se ry! j,e pred — in V tem k tako JS sk-'^ai1 "»žgan pri železu, upravi r°g»ti se obupanem-u de-n 61 delaw^ iie "esramnost. H komisiji je ^8rtii, 0,i , ki ga plačujejo mesečno s 1900 kro-S 1J0 J,h ma. 5e odbijejo 450 K za pre-!f elovf.i- s naj.~‘V;i sei>e. ženo in otroke! AU fc se mu ^(rh1/000 megovih tovarišev pes, torei hV^. i i V070 za Negovo tix1o delo? krivec ^ jufi33? 1)udJ, k skratni odpomoCi. kdo ie 12 reid-jJl^ibor^J^kega značaja. Opozarjamo ^ se bo vrai! 0 na to lMe(tao Prireditev, sa^o enkrat. Na proicratnu ^ Clropin. Delibes, Dvorak, Oofinod. Graeg, Mozart itd. Predprodaja vstopnic pri glea. blagajni________________________________ Sam ali družba. Na svetu sta v glavnem dve vrsti ljudi. Prva misli, da je svet radi njih, da se mora vse njim na voljo goditi, da mora 'vse tako plesati, kakor oni godejo. Lep primer za našo trditev je genovska konferenca, kjer ima prvo besedo republika Francoska. Druga vrsta ljudi je pa tako ustvarjena, da vresnici pleše, kadar prva gode, da mirno drži, kadar vihti bič, da grize kislo jabolko, dela zadovoljen obraz in hvali »dobro« jed. Včasih pa se le najde kdo, ki mu to nd všeč. začne oznanjevati nov evangelij bratstva. enakosti, svobode. Ljudje ga sicer poslušajo. mu potrjujejo, mu ploskajo, gredo celo za njim. toda pri prvem kamečku, ki ga je treba odstraniti, jim pade srce pod kolena, oa zbogom. Nekaj pa jih še kLjub temu vstraja, gredo dalje, podirajo oviro za oviro, nemeneči se za nevarnost, v kateri se nahajajo. Komu pa koristijo uspehi, ki jih dosežejo? Največ tistim, ki so ostali lepo doma za pečjo. Ne, človeku ni dobro samemu biti, pravi že staro sveto pišimo. Ne, človek ne sme samo zase delati, pravo novo sveto pi-smo-sadal>istični katekizem. V ta nauk verujemo; toda vera brez del je mrtva in mrtva smo tudi mi, če po njej ne živimo. Kdor praivi, da je delavec, pa delavcu ne pomaga, tak ni vreden tega častnega imena. Kje je delavec najbolj pomoči pogreben? Na gospodarskem polju. Mu lahko pomagamo? Lahko. Nalagajmo vse svoje prihranke v svoji delavski hranilnici Konsumr.ega društva za Slovenijo, ki obrestuje hranilne vloge po 4 in pol, odnosno one proti daljšemu odpovednemu roku po 5%. ZAKAJ SE DELAVSTVO BOJUJE ZA SKRAJŠANJE DELAVNEGA ČASA? Minilo je že nekaj desetletij- odkar je organizirano delavstvo uoostavilo zahtevo: osem ur dela, osem ut za razvedrilo in izobrazbo in osem ur. počitka. Ko je zahteva po mednarodnem pariškem delavskem kongresu 1889. postala splošna, so delavci delali še po deset in enajst, dvanajst in več ur dne_yno. V Evropi v malih mestih je bilo v navadi, da so delali pri mojstrih od zore do mraka, poleti. Dozirni pa pri luči pozno v noč., da se je delavcem dremalo pri delu. Buržoazija je takrat žakricala, da so delavci leni, zato hočejo delati kot gospodje le po osem ur na dan. Veliko je bilo delavcev, ki niso razumeli te zahteve in ki so bili malodušni. Ti so rekli, da se osemurni delavnik ne bo nikdar dosegel. Danes zavedno in organizirano delavstvo zahteva že manj kot osem ur dela na dan. In gotovo ima vzroke za svojo zahtevo. In kakšni so ti vzroki? Delavec je že od mladih nog tepen. Ko prične Dohajati v šolo. mu ubijajo v glavo le, nauke druge vrste. Ves elementarni poduk v ljudskj šoli ie tako prirejen. da se le tega -tiči, kar mu služi pri delu. Delavskega otroka prav ničesar ne uče. kar bi razvilo v njem misel, da je siromak, ker kapitalstični interesi izkoriščajo njegovega očeta zaradi profita. Kier ie v šoli uveden verski poduk, ga uče, naj bo ponižen, krotak in pokoren, da tako iz njega napravijo voljnega človeka. ki je pripravljen nositi težko butaro izkoriščanja z veliko udanostjo in brez godrnjanja. Ko ie delavski otrok dovršil ljudsko šolo, so mu zaprta vrata do višjih učnih zavodov in mora na delo. Med delavskimi otroci se seveda najdejo izjeme, ki študirajo dalje, a to so izjeme. Kje nai torei delavec zadobi potrebno izobrazl>o? Iskati io mora sam. Izobraževati se mora sam po končanem delu. bodisi da obiskuje večerne šole. da hodi poslušat znanstvena predavanja, ali da čita poučne knjige. Dol# delavni čas pa onsmogočuje izobrazbo p0 končanem delu. Delavec, ki gara deset ali dvanajst ur na dan, je tako duševno in telesno nbit. da si zaželi počitek', ko pride od dela domov. Tega dejstva se prav dobro zavedajo kapitalistični magnatje. Tem ie 12-urni delavnik tako prirastel k srcu. da se ne morejo ločiti od njega. Znani kapitalist Carnegie je gradil knjižnice, njegovi delavci so oa garali v jeklarnah po dvanajst ur. Delavstvo zahteva skrajšanje delavnika. da ima dosti časa za svojo izobrazbo, katere mu ni daja ljudska šola. Izobraženo delavstvo se . ne da teptati in izkoriščati. Organizira se strokovno, politično in gospodarsko, da vodi ofenzivo proti s.vojim nasprotnikom in ustvarja boljše življenske razmere za svoj razred v človeški družbi. Skrajšanje delavnika .ie potrebno, da si delavstvo nabavi tisto znanje, ki ie zanj potrebno, da vodi uspešen boi v svojem interesu. Iz sfran&g. Krajevna politična organizacija SS.I v Spodnji Šiški naznanja, da se bo vršil me izredni občni zbor 24. maja ob 8. zvečer z zelo važnim dnevnici redomv Udeležba odbornikov dolžnost’ — Štefan Sušnik, tajnik. Vič-Glince, V torek ob 20. se bo vršil v »Delavskem domu« sestanek vseh, ki se zanimajo za delavsko gibanje. — Krajevni odbor SSJ. Članstvo Socialistične stranke Jugoslavije v Celju opozarjamo na člansko zborovanje, katero se bo vršilo v četrtek, 18. maja 1922 v gostilni »Zeleni travnik« v Celju ob 7. zvečer. — Ker je dnevni red nad vse važen, pričakujemo obilne udeležbe. Kraj. organ. SSJ v Celju. Iz strok, glbanfa. Kongres Saveze železničarjev Jugoslavije. Dne 13., 14. in 15. se je vrši! v Zagrebu v »Železničarskem domu« na Pe-trinjski ulici kongres železničarjev. Navzočih je bilo 48 delegatov iz vse države, ki so zastopali okoli 10.000 organiziran-cev. Sprejeti so bili važni sklepi, debate so bile stvarne in v nekaterih točkah zelo burne. Železničarji so se začeli gibati, separatizem umira. Daljše poročilo prinesemo. ko nam bo doposlano. Seja ožjega odbora Strokovne komisije se bo vršila v torek, 16. t. iu. ob 6. zvečer v orostorih Strokovne komisije. Tajništvo. Seja odbora podružnice kovinarjev se bo vršila v sredo 17. maia takoj po delu v drušive* nih prostorih, Selenburgova ul. 6. il. UMETNIŠKA PROSTITUCIJA. »Trije labodie«. druga številka, urednika Marij Kogoj in Josip Vidmar. Druga številka nas je presenetila po svojih nenavadno revnih prispevkih, izmed katerih vsebujejo vsi zelo očitne znake epi-gonstva. Take so n. pr. pesmi Pogačnika. Skalickyja. Kosovela. Prejnruja in Oniča. Prispevala sta tudi Župančič in Gradnik, ki sta nas presenetila s svojo revščino. Z črtico je zastopan Bevk, ki producira kar na debelo in zaraditega zanemarja poglobitev in Stante, ki se je vrgel na »Zidanje Babilona« s praznimi besedami, ki spominjajo močno na Premruieve pesnitve. Ciril Vidmar ni «e nič povedal s svojim razkrajanjem y »Pričakovanju« in ravnotako ne Melihar. Fran Tratnik .ie napisal več aforizmov in poleg tega nastopil s šestimi reprodukcijami. V »Ireh vrednotah« se je oglasil tudi Joža Vidmar. ki z veliko dolgočasno gostobesednostjo govori o pranem življenju. V »List- ku« si dale Kogoj izpričevalo »ene naiiac-ie reproduktivne site v Sloveniji« in prihaja končno srečno do zaključka, da so »Milan Skrbinšek. Marij Kosroj in Fran Krali tisti ljudje, ki bi jih vsaka uprava morala brezpogojno pritegniti k gledališču.« Ob tej priliki moramo pripomniti, da si je dovolilo uredništvo »Treh labodov« veliko nesramnost s tem, da .ie priobčilo Skerlovo pesem »Slovo od ladje« vkljub opetovankn opominom od strani avtorja, da pesem ni na razpolago »Trem labodom«. Ta slučaj dovolj jasno pokazu-ie. da je bilo uredništvo v veliki zadregi za prispevke in da bo v prihodnjih številkah pustilo v stiski tiskati še bolj reven material. Če revijo prav pazno pregleda-Juo, opazimo, da se prav nič ne razlikuje t>d »Ljubljanskega Zvona«, ali »Doma in Sveta«. Nasprotno, mi opazimo še bolj izrazito mahanje po zraku. Kogoj se opravičuje s tem, da »začenja pri korenini«. 1 o se reče v 41 vrsticah, tiskanih petit abSK3lyira obstoječi družabni red. Sploh pa opažamo pri njem. da bi mu zeio dobro delo, če bi se malo pobližje seznanil s socializmom. »Trije labodje« dokazujejo s svojo drugo številko, da nimajo pravice do obstoja in da je bil že skrajni čas, da so_se mladini ločili. Doba umetniške prostitucije mota namreč minuti! Kdor ie svobodomislec jrL-socialist se sme sode- lovati pri buržujskLh listih' hi niti najmanj opravičevati, da nima umetnost čisto nič opraviti z vsakdanjim življenjem! Tudi ne sme biti svobodomislec na tihem, temveč mora to svoje svobodomiselstvo pokazati tudi v dejanjih. Svoj takozvani »socializem« opravičevati s teni- da ne spada v umetniško revijo, ie absurdnost prve vrste. Današnja umetnost mora namreč biti s svojo elementarnostjo prosta vseh tradicionalnih spon, in sicer razredna, to ie proletarska! Po svetu, — Rusija ie podpisala 70 pogodb. Sovjetska vlada je v nekaj manj kot petih letih svojega obstanka sklenila 70 pogodb, dogovorov in konvencij s tujimi vladami. Vštete ua niso tri usiljfene pogodb be, med katerimi je bila znana mirovna pogodba s staro Nemčijo, ki je bila podpisana v Brestlitovsku in ki ie zdaj razveljavljena. Uradno poročilo, ki omenja pogodbe, jih deli v tri kategorije. Na prvem mestu so pogodbe z neodvisnimi sovjetskimi republikami, druge so s sosednjimi državami, tretje pa z državami zapadne Evrope, med katerimi sta tudi Velika Britanija in Francija. S sovjetskimi republikami te bilo sklenjenih 21 pogodb: te republike so: Armenija. Azer- bajdžan, Buhara, GeorgPfa. Ukrajina, Bela1 Rusija in Vzhodna Sibrija. V drugi kate-> trpriij ie 31 pogodb, ki so bile sklenjene s sledečimi sosednjimi državami: Poljska-Finska, Estonija. Letvija, Rumunija, Tur“i čija, Afganistan. Perzija in Mongolija. Najvažnejša je pogodba s Perzijo, .ki dovoljuje sovjetski Rusiji, da lahko posbe svoie rdeče čete v Pejzijo. če bi katera koli sovražna država hotela kdaj napast} Rusijo s perzijskega teritorija. — Y trefti kategoriji so pogodbe trgovinskega zna-’ čaja, repatrijaciie vojnih in civilnih ujetnikov in pomožne akcije ob Volgi. Taksno pogodbo ima Rusija z Združenimi drža-4 vami, Francijo. Veliko Britanijo, švedsko. Norveško. Nemčijo. Italijo. Cehoslovaško, Avstrijo in Ogrsko. _ UTRINEK, Če je kapitalistična logika pravili’ tedai ne bi bilo premoga, železa, olja. kruha, če ne bi bilo kapitalistov na sve' tu. Če je Bog dal yse te stvari samo 2* kapitaliste, ootem so nemogoče brez OJ1*;' Da — ampak večina delavcev še ne**’ da brez njih ne bi bilo kapitalistov, doc*1 so delavci lahko brez kapitalistov. ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS® Odgovorni urednik: Anton Podbevšfck. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubija®1- Izjava. Podpisani preklicujemo in obžalu jemo vse besede, kMere smo govorili napram gospodični Dragici Bostič in g. Lojzetu Kralju in se zahvaljujemo, da sta odstopila od sodne tožbe, vsled česar plačamo 50 K v občinski tibožnl sklad. Topilce pri Zagorja ob Savi, 15. maja 1922. Valentina Izlakar. Jurij in Antonija Lazanski. l tti ii 1 Mit (7-13 let) iščem popolne oskrbe. Ponudbe j pod ,Modemo vzgoja4 na upravo ,Napreja“. ^=7 Ogrska Najveifa zaloga in v lil se priporoča za nakup najboljših instru- _ ^ mentov izvrstnih to- TVRDKA 1. DOLENC, — po najsolidnejžih Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 in nizkih cenah. <»> »V/ * Medič, Rakove & Zanki, prti A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudn. barv ter Sakov Centrala: Lgubljana, d , z o. z, SkladlSte: Novlsad. Telefon 64. Breojnvi: MKHAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni |akl. Pravi ffirnež. Barva za poda. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. "" Ceniki se Mimo m razpošiljajo! Mesnega oddelka Urške mn ? Ljubljani ie pravkar dozorela. Izdelek ie {prvovrstnega okusa. Razprodala potenši s 15. majem kg po Din 64"-“- HF- V poštnih zavitkih od 5 kg dali* Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga z omejenim poroštvom ======= sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 V Na podlagi zadnjega računskega zaključka iina 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201*82. Društveni delež K 17.103*71. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,968.098*48. Delež znaša K 100*—. Clan postane lahko vsak.