I GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 19. OKTOBRA 1987 S seje izvršnega sveta Več reda na dupliškem smetišču Izvršni svet je na svoji predzadnji seji med drugim sprejel poročilo Komunalnega podjetja. Direktor Andrej Skodlar je na seji med drugim poudaril, da gradnja mrliških vežic v vsaki krajevni skupnosti vsekakor ni smotrna, saj bi imeli komunalci ob njihovem prevzemu preveč stroškov in ostalih (tudi kadrovskih) težav. Predlagal je, da bi vežice gradilo več KS skupaj, saj bi bilo vzdrževanje manjšega števila takih objektov bistveno lažje (za več mrliških vežic - vsaka KS pa danes že hoče svojo - je potrebno tudi več celotnih pogrebnih ekip, kar pa bi bilo za Komunalno podjetje skorajda nemogoče), hkrati pa bi tudi lažje spoštovali predpise o pokopališkem redu. Na seji so govorili tudi o gospodarjenju s športnimi objekti. Tudi s temi imajo namreč kamniški komunalci nešteto preglavic. Seveda se vedno ustavi pri denarju - vzdrževanje športnih objek- športna dejavnost se povsod širi precej hitreje, kot priteka denar za vzdrževanje vseh športnih objektov in terenov. Denar, ki ga Komunalno podjetje dobi za tov je zelo drago, denar pa po besedah komunalcev iz telesne kulturne skupnosti prihaja prepočasi in tudi premalo ga je. Tudi vzdrževanje, zadošča le za minimalno ohranjanje objektov, zmanjka pa ga celo za stroške ogrevanja vode in za obnovo dotrajanih objektov. Na seji je eden od članov izvršnega sveta predlagal, da bi za vzdrževanje zbrali potreben denar pri komunalno cestni skupnosti, seveda s povišanjem prispevnih stopenj. Komunalno podjetje je v centralno upravljanje namreč dobilo le vse športne objekte in terene, ne pa tudi dodatnega vira financiranja. Zato je na seji direktor Komunalnega podjetja Kamnik predlagal, da bi športne objekte ponovno prevzeli v svoje roke športni klubi sami. Na seji so člani izvršnega sveta sklenili, da se ustanovi posebna občinska komisija za športne objekte, ki naj določi standarde vzdrževanja in višino stroškov, ki nastanejo pri vzdrževanju objektov. To naj bi bilo znano v enem mesecu, do konca letošnjega leta pa naj bi v naši občini naredili še seznam vseh športnih objektov in ugotovili, kdo je njihov lastnik. Člani izvršnega sveta so na seji še posebej opozorili, da je treba čimprej usposobiti športno halo Frana Albrehta, da bo res postala večnamenska, za kar je bila tudi proglašena. Treba pa bi bilo preurediti strop in tla ter poskrbeti za boljšo akustičnost dvorane. Hkrati pa bi morali pripraviti tudi nov terminski načrt za uporabo tega večnamenskega objekta. Na seji izvršnega sveta, bila je 6. oktobra, je direktor Komunalnega podjetja povedal tudi novico o odlagališčni jami na Duplici. Smetišče, ki je bilo precej časa že zelo zanemarjeno, bo v kratkem malo bolje urejeno. Varovala ga bo žična ograja, uvedli bodo celodnevno nadzorstvo (delavci Varnosti), pazniki bodo bolj strogo nadzorovali vsakogar, ki bo tja pripeljal smeti. Preprečili naj bi predvsem odlaganje nevarnih odpadkov. Na seji smo slišali tudi, da je Zavod za družbeno in prostorsko načrtovanje sklenil pogodbe z Dinosom in štirimi obrtniki, ki naj bi svojo dejavnost v bodoče opravljali v obrtni coni B-17 na Duplici. Gradnja se bo zato verjetno začela še ta mesec. Pri obravnavi posledic požara v hotelu Malograjski dvor pa je izvršni svet sprejel sklep, naj Planinka od zavarovalnice čimprej dobi zavarovalnino, da bi lahko ob pomoči občine čimprej, vsekakor pa še pred zimo, zgradili novo streho. R. GRČAR Spomenik akademiku dr. Francetu Letos, ko mineva sto in prvo leto od rojstva velikega kamniškega rojaka, se je končala akcija, katere cilj je bil postavitev spomenika profesorju dr. Francetu Steletu. Pobudnik akcije je bilo Turistično društvo Kamnik, podprlo pa jo je celotno mesto, saj se Kamničani zavedamo, kako velike zasluge ima prof. dr. Štele za slovensko umetnostnoz-godovinsko znanost. Bil je tudi najpomembnejši raziskovalec slovenske umetnostne preteklosti, saj si je zabeležil vse spomenike, ki jih je odkril, in pa tiste, ki jih je rešil pred propadom. Teh beležk je 150, koliko je torej šele spomenikov? Njegove raziskave so bile odmevne tudi zunaj naših meja, kar je bila leta 1966 še dodatna spodbuda, da ga je skupščina občine proglasila za častnega občana Kamnika. Naslednjo potrditev za svoje pionirsko delo v umetnostni zgodovini pa je dobil v nedeljo, 4. oktobra, ko je bil v navzočnosti mnogih Kamničanov odkrit njegov spomenik v Tunji-cah. Arhitektonsko ureditev, kot tudi načrt ureditve okolice, je uspešno in domiselno izvedel arhitekt Vlasto Kopač, kamnoseška dela in hortikulturno uredi- tev okolja sta opravila kamniški kamnosek in Arboretum Volčji potok, skulpturo pa je na podlagi fotografskih posnetkov oblikoval kipar Stojan Batič. Ker je tudi kraj, kjer je postavljen spomenik, skoraj idealno izbran - blizu tunjiške osnovne šole, se je že pojavila zamisel, da bi se osnovna šola imenovala po svojem znamenitem rojaku. Upajmo, da se bo uresničila. Omembe vredna je tudi akcija članov pripravljalnega odbora, s katero so zbrali precej denarja za postavitev spominskega obeležja. Ostala sredstva pa so prispevali krajani Tunjic, ki so skupaj s svojim predsednikom vložili še veliko ur prostovoljnega dela pri gradnji in ureditvi okolice. Vsa prizadevanja in sad teh prizadevanj so Tunjičanom, kot tudi ostalim Kamničanom, lahko le v ponos, saj nas bo spomenik med tunjiškimi griči opozarjal, naj ohranimo umetnostnozgodovin-sko dediščino, ki je zelo bogata, in spodbujal k nadaljnjim raziskavam. Na to je v svojem govoru opozoril tudi prof. dr. Emili-jan Cevc, saj Slovenija, kot tudi njen narod, še vedno skrivata do-beršen del svojih zakladov. Odkrijmo jih! MATIC ROMŠAK Varujte se pred steklino! Steklina v občini se še naprej širi. Ogrožena je že neposredna okolica mesta Kamnik. Stekle lisice so v Tunjicah in okolici, v nedeljo 4. 10.1987, pa je bila najdena stekla lisica na Rudniku. Ker veste, da je steklina smrtno nevarna neozdravljiva virusna bolezen, vas prosimo, da dosledno upoštevate navodila. Glavni vir stekline v naravi so lisice, vez med njimi in ljudmi pa so psi. Zato morajo biti psi privezani in ponoči zaprti. Nevarnost predstavljajo tudi mačke. Naprošamo vas, zaradi vaše varnosti in varnosti vaših otrok, da cepite proti steklini tudi mačke. Pokličite Veterinarski zavd Kamnik-Domžale (832-207 ali 832-960) in se posvetujete z veterinarjem, v nasprotnem primeru pa mačke odstranite. Otroci! Na poti v šolo se izogibajte potepuških psov in mačk. Ne božajte živali!!! Če vidite v gozdu katerokoli žival, se ji hitro izognite. Divje živali (lisice, srnjad...) se človeka boje in se mu približajo le v primeru, če so bolne. Starši! Naprošamo vas, da ne puščate otrok samih v gozd, dokler ne mine nevarnost stekline. Če je le možno, otroka spremite do šole ali do šolskega avtobusa, pfedvsem še, če vodi pot do šole skozi gozd in po gmajni.' OBČINA KAMNIK Veterinarska inšpekcija Darovalci za spomenik Sorodniki akademika dr. Franceta Steleta 290.000 KS Tunjice in krajani 250.000 Kulturna skupnost Kamnik 100.000 Obrtno združenje Kamnik 100.000 Sob Kamnik 100.000 Občinska izobraževalna skupnost Kamnik 100.000 Turistično društvo Kamnik 100.000 »Menina« Kamnik 100.000 Obč. konferenca SZDL Kamnik 100.000 »Svilanit« Kamnik 50.000 »Titan« 50.000 Boris Ciglič, Kamnik 40.000 Župnijski urad Kamnik 25.000 Župnijski urad Komenda 25.000 Peter Pečevnik, Mekinje 20.000 De Ceeco - družina 20.000 KS Perovo 20.000 KS Kamniška Bistrica 10.000 Janko in Minka Koželj, Kamnik 10.000 Ivan Trnovec, Tunjice 10.000 Garijcla Rechbach-Žegarac, Kamnik 10.000 Prof. Andro Mačkovšek, Kamnik 10.000 Franc Vinšek, Tunjice 10.000 Franc Kosirnik, Tunjice 10.000 Po 5.000 din so darovali: Elza Budau, Kamnik; Rajko in Marija Vcrdnik, Kamnik; Ivana Repanšek, Homec; Edita Kladnik, Kamnik; Jože in Milka Juvan- čič, Kamnik; Dr. Niko Sadnikar, Kamnik; Prof. Hermina Šinkovec, Kamnik; Dr.Albert Čebulj, Kamnik. Naknadno je še »Arboretum« Volčji potok daroval 50.000 din. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Spomin mrtvim Bližajo se dnevi, ko naše misli in občutja najgloblje navdihne spomin na najbližje, ki jih ni več med nami, na svojce, prijatelje in znance, da njihov zadnji dom tišine za hip povrne jih mecV nas. Prižgane bodo lučke in cvetje bo krasilo njih grobove, vendar bolj kot ta zunanji blišč je pomembna zavest, da niso živeli zaman. Spominjali se jih bomo v lepem, obiskali jih bomo na osamljenih grobovih in spominskih obeležjih, v gozdovih, na planinah, na mnogih krajih, poznanih iz NOB in se poklonili žrtvam tistih, ki so umrli zato, da bi mi živeli, svobodni, brez okov, ponosni in neuklonljivi.' V dneh pred 1. novembrom se bodo zvrstile številne žalne slovesnosti v organizaciji Zveze borcev, krajevnih in občinske konference SZDL, ki se jih bomo s spoštovnjem do umrlih tudi udeležili. ★ ★ * Občinska konferenca ZSDL v sodelovanju z ZZB NOV krajevne organizacije Kamnik vabi na žalno svečanost na pokopališču na Žalah v petek, 30. oktobra ob 15. uri. Po zaključku žalne svečanosti, ki bo potekala ob grobišču NOB na kamniških Žalah, se bo prvo slovensko pevsko društvo Lira s pesmijo poklonilo tudi padlim v prvi svetovni vojni. * ★ ★ KO ZB Srednja vas skupaj z organizacijami SZDL in mladinskimi organizacijami Srednja vas in Sela ter osnovnimi šolami Loke, Sela in Vranje pač organizirajo žalne svečanosti - v soboto, 31. 10. ob 14. uri pri osnovni šoli Sela ob 15. uri na Veliki Lasni ob 16.30 pri osnovni šoli Loke Istega dne pa bodo mladinci KS Srednja vas položili cvetje na spominska obeležja v Srednji vasi, Lokah, Vasenem, Pirševem in Snoviku. Mladinci Sel pa v Sovinji peči, v Markovem (pod Kavranom) in na Kočevem - Bela peč. ZRVS Zaprice vabi na tradicionalni pohod k spominskemu obeležju padlega partizanskega kurirja Petra Robleka v Repov kot. Zbrali se bomo v nedeljo, 25. oktobra ob 8.30 pred do-, mom v Kamniški Bistrici. Vabljeni člani ZB, ZRVS, OŠ Toma Brejca in ostali občani! * ★ ★ v petek, 30. 10. ob 9. uri pri spomeniku na Duplici ob 10. uri pri spomeniku v Šmarci ob 11. uri pri spomeniku v Rudniku * ★ ★ ob 9.30 na pokopališču v Motniku * ★ ★ ob 10. uri na pokopališču v Špitaliču * * * ob 10.30 pri spomeniku padlim v Komendi za KS Moste, Križ in Komenda ★ ★ * ob 15.30 pri spomeniku padlih v Stranjah / ★ * ★ ob 16. uri pred spominsko ploščo na šoli v Nevljah ★ ★ ★ ob 16.15 pri spomeniku v Črni ' ★ ★ ★ v nedeljo, 1. 11. ob 9. uri pri spomenikku padlih borcev na Prevojah pri Tuhinju ob 10. uri pri spomeniku v Gradišču ★ ★ * ob 14. uri pri spominski plošči na Češnjicah V Mariboru odkrili spomenik kamniškemu rojaku, generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu V soboto, 10. oktobra, je bivši Maistrov borec, dr. Ervin Mejak iz Celja ob navzočnosti okrog sto še živečih borcev za našo severno mejo v letih 1918-1919 in številnih Mariborčanov ter delegacij slovenskih občin v osrednjem mestnem parku v Mariboru odkril spomenik voditelju borcev za severno mejo, generalu in pesniku Rudolfu Maistru — Voja-novu. Več kot tri metre visok spomenik, realistična upodobitev kle- nega in odločnega vojščaka z roko na meču, je delo akademske kiparke Vlaste Zorko-Tihec. Za njegovo postavitev so zbrali okrog 10 milijonov dinarjev ob-' čani in delovni ljudje iz vse Slovenije. Svoj prispevek je dala tudi naša občina, ki so jo na slovesnosti zastopali predsednik občinske skupščine Anton Ipavic, predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Janez Prezelj, sekretarka Delovno srečanje pravobranilcev samoupravljanja Konec septembra so se v Kam-i niku na delovnem posvetu zbrali družbeni pravobranilci iz vse Slovenje. Obravnavali so aktualna vprašanja svojega dela v luči zadnje seje CK ZKS o idejno političnih in gospodarskih razmerah v naši družbi. Udeležence posveta sta pozdravila in jim predstavila trenutne družbene razmere v naši občini Anton Ipavic, predsednik ob- . činske skupščine, in Davorin Gregorič, predsednik občinske konference SZDL. Družbeni pravobranilci samoupravljanja so v razpravi opozorili na vprašanja in probleme, s katerimi se kot organi družbene skupnosti srečujejo pri varstvu družbene lastnine in samoupravnih odnosov v združenem delu. Ustavnost in zakonitost po mnenju pravobranilcev še nikoli nista bili tako ogroženi kot danes. Istočasno pa se v praksi vse bolj krepi državno administrativni sistem urejanja družbenih in gospodarskih vprašanj. Rešitve bi morali iskati v blagovno tržnih odnosih, ne pa v posegih države. Dotaknili so se tudi začasnih ukrepov družbenega varstva, ki jih vse prevečkrat uporabljamo za »odstranjevanje« direktorjev; s temi ukrepi razlaščamo že tako razlaščene delavce, ki praktično lahko odločajo le še o delitvi ustvarjenega dohodka in o manj pomembnih vprašanjih. Zavzeli so se tudi za večjo samostojnost družbenih pravobranilcev samoupravljanja, ki je pogoj.za večjo učinkovitost te institucije. Pravobranilci bi morali vztrajati, da se zakoni dosledno spoštujejo. V kolikor pa so ali postanejo posamezni predpisi neživ-ljenjski, pa jih je treba spremeniti, ne pa delati v nasprotju z njimi. Kritično so ocenili tudi pojave izsiljevanja večjih osebnih dohodkov s prekinitvami dela, čeprav zato ni podlage v ustvarjenem dohodku. Več bi bilo treba storiti za večjo motiviranost delavcev za ustvarjanje večjega dohodka. Sedaj te mstivacije ni. F. S. predsedstva OK ZKS Brigita Za-lezina ter predstavniki učiteljev in dijakov srednje ekonomsko naravoslovne šole Rudolf Maister iz Kamnika. Slavnostni govornik, predsednik republiške konference SZDL Jože Smole, je v svojem govoru poudaril pomen Maistrove odločitve pred 69 leti, ki je prispevala, da je Maribor s spodnjim Po-dravjem pripadel Jugoslaviji. Govornik je opozoril tudi na obveznosti sosednje Avstrije do slovenske manjšine, ki jih narekujejo obljube in zagotovila Slovencem ob plebiscitu leta 1920 in sedmi člen avstrijske državne pogodbe. V kulturnem programu je igralec Polde Bibič predstavil prav za to priložnost napisano pesem Janeza Menarta Odo generalu in pesniku Rudolfu Maistru Voja-novu. Akademski pevski zbor iz Maribora pa je zapel nekaj Maistrovih pesmi, med njimi Zavr-ške fante, ki je že ponarodela. Sinov generala Maistra, Hrvo-ja in Boruta, ki sta se pred 17 leti udeležila odkritja Maistrovega spomenika v Kamniku, žal ni več med živimi. Po slovesnosti smo se lahko srečali le z Maistrovima vnukoma, sinovoma Boruta Mai- Umrla je MARICA BREJC dolgoletna članica uredniškega odbora Kamniškega občana. Spominjali se bomo njene prizadevnosti in ohranjali njen ustvarjalni prispevek pri bogatitvi vebinske zasnove glasila. Uredništvo Kamniškega občana. stra, ki sta bila leta 1970 z očetom še kot otroka, kot sama pravita, ob odkritju spomenika v našem mestu. Ob tej priložnosti sta izrazila željo, da bi jima pomagali dobiti fotokopijjo listine iz leta 1924 o podelitvi naslova častnega meščana Kamnika Rudolfu Maistru, ki smo jo leta 1970 objavili v Kamniškem občanu. Listina je bila delo slikarja Maksima Gasparija. Na sprejemu, ki ga je za Maistrove borce pripravil predsednik mariborske mestne skupščine, je zbrane preživele borce pozdravil tudi predsednik kamniške občinske skupščine Anton Ipavic in izrazil zadovoljstvo Maistrovega rojstnega Kamnika, da se je tudi Maribor in s tem vsa Slovenija oddolžila spominu velikega kamniškega rojaka. FRANC SVETELJ Iz delovnih organizacij Alprem: »Verjetno bo treba zmanjšati število zaposlenih...« Kljub temu, da so bili rezultati v enoviti delovni organizaciji Alprem v devetmesečju boljši kot v polletju (zato so prav v tem mesecu dvigniti osebne dohodke za 25 odstotkov) in podobne rezultate pričakujejo tudi ob koncu leta, pa jim za drugo leto po besedah direktorja Marjana Vrha ne kaže dobro. Investicijska potrošnja se namreč iz meseca v mesec zmanjšuje (intervencijski ukrepi), sedaj je padla že pod 15 odstotkov bruto družbenega proizvoda (drugod v svetu dajejo vsaj 20 do 22 odstotkov za investicije, da je proizvodnja vsaj kolikortoliko normalna). Večina Alpremovih proizvodov (98 odstotkov) pa je vezanih izključno na investicijski dinar. »Zaenkrat imamo v naši delovni organizaciji sicer še dovolj dela, za naslednje leto pa že predvidevamo večje težave. Padec investicijskih naročil je namreč katastrofalen. Za leto 1988 imamo sklenjenih šele deset odstotkov pogodbenih poslov. Težave pa izhajajo tudi iz trenutno vse bolj zaostrene situacije, ki je posledica menične afere. Ta je namreč posredno sprožila neverjeten val splošnega nezaupanja bank, ki nočejo več, na primer, kreditirati trgovinske opreme (kar izdeluje naša delovna organizacija). Prodaja v zadnjem času poteka le za gotovino, to pa danes zmore le malo naročnikov. Rešitve v Alpremu iščejo predvsem v razširitvi trenutno najuspešnejše proizvodnje (proizvodnja predelnih sten, pred- vsem za bolnišnice), razmišljajo pa tudi "o možni ukinitvi nekaterih delovnih mest, je dejal direktor Marjan Urh. Sicer pa v Alpremu trenutno razvijajo požarno varna vrata; za vojaško bolnišnico v Zagrebu bodo tako naredili okrog 2000 takih vrat. Preusmerili so se tudi na opremo trgovin z butično in diskontno prodajo. Prek švedske trgovske organizacije IKEA bodo izvozili žične izdelke za široko potrošnjo v vrednosti približno 250 milijonov dinarjev. Tudi s Philipsom, za katerega izdelujejo žične elemente za toasterje, še vedno dobro sodelujejo. Pred kratkim so zaključili posel za Bagdad v vrednosti 1,4 milijarde dinarjev. R. GRČAR Status kmeta in zaščita kmetije Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik je na zadnji seji obravnaval informaciji o pogojih za pridobitev statusa kmeta in o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Menimo, da sta obe informaciji zanimivi za širši krog občanov, zato ju v celoti objavljamo. Kdo lahko pridobi status kmeta Opredelitev pojma kmet je eno od pomembnih vprašanj, ki jih obravnava zakon o kmetijskih zemljiščih. Od priznanja lastnosti kmeta je namreč odvisno ali bo občan lahko uveljavljal pravice, ki mu jih omogoča omenjeni zakon. Kmet sme po zakonu o kmetijskih zemljiščih imeti v lasti 10 ha, v gorskih in hribovitih predelih pa celo 20 ha obdelovalnega zemljišča ter 45 ha vseh kmetijskih zemljišč in gozdov. Občan, ki po tem zakonu ni kmet, sme imeti 1 ha, v gorskih in hribovitih predelih pa 3 ha kmetijskih zemljišč, od tega največ 0,5 ha gozda. Opredelitev pojma kmet po tem zakonu je torej tudi način za določitev obsega lastnine kmetijskih zemljišč in gozdov. S statusom kmeta pa so povezane še nekatere druge pravice in dolžnosti: — kmetu pripada za odvzeto zemljišče poleg odškodnine po predpisih o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem zemljišču; — kmetu pripada posebna odškodnina, če je zaradi onesnaževanja kmetijskega zemljišča ali gozda moral opustiti svojo proizvodnjo; — kmetje lahko s pravnimi posli med živimi pridobijo in so lahko lastniki najboljših kmetijskih zemljišč (zemljišča v 1. območju kmetijskih zemljišč po družbenem planu občine); - kmetje imajo ob določenih pogojih prednostno praavico do nakupa kmetijskega zemljišča ali gozda; - kmet sme podariti kmetijsko zemljišče ali gozd samo najbližjim sorodnikom, itd. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se za kmeta šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen, ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost. Za kmeta pa se šteje tudi občan: - ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zaradi starosti, delovne nezmožnosti ali začasnega dela v tujini ne obdeluje kmetijskega zemljišča z osebnim delom, če poskrbi za njegovo obdelavo; - ki da izjavo na zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost. Kot vidimo, so osnovni pogoji za pridobitev statusa kmeta obdelovanje kmetijskega zemljišča z osebnim delom, ustrezna usposobljenost in opravljanje kmetijske dejavnosti kot glavne ali dopolnilne dejavnosti. Kot glavna oziroma dopolnilna dejavnost se po zakonu šteje dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje, dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj dve tretjini bruto osebnega dohodka na zaposlenega v občini (v 1. 1986: 181.330 din) ali pa tolikšna vlaga-1 nja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje točke vrednosti proizvodnje. V gorskih in hribovitih predelih se v vrednost proizvodnje všteva tudi vrednost gozdarske proizvodnje ter vrednost, ustvarjena v dejavnostih, ki so povezane s kmetijstvom (kmečki turizem, domača obrt). Ne more pa pridobiti statusa kmeta občan, ki sicer pridobiva dohodek iz kmetijske dejavnosti, vendar le iz dejavnosti, ki ni vezana na obdelavo kmetijskega zemljišča (čebelarstvo, reja perutnine). Zakon podrobno opredeljuje tudi vprašanja usposobljenosti za obdelovanje kmetijskega zemljišča. Šteje se, da je občan, ki je mlajši od 25 let, ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če ima končano najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo oziroma drugo ustrezno šolo za kmetovalce. Če želi postati kmet občan, ki je mlajši od 25 let, pa nima končane predpisane šole, se presoja usposobljenosti odloži za tri leta. Po izteku tega roka občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, po uradni dolžnosti ugotovi, ali je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča. Občan, ki je starejši od 25 let, je ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, če ima končano omenjeno kmetijsko šolo ali če najmanj pet let z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče. Potrdilo o statusu kmeta izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. V primeru, da upravni organ dvomi, ali je občan kmet in kadar želi pridobiti status kmeta občan, ki se doslej ni bavil s kmetijsko dejavnostjo, pa upravni organ o zadevi izda odločbo po predhodnem mnenju Kmetijske zemljišče skupnosti. Status kmeta in pravice, ki izvirajo iz tega statusa, so občanu priznane samo toliko časa, dokler izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa kmeta predpisuje zakon o kmetijskih zemljiščih. Če ti pogoji prenehajo, izgubi občan status kmeta, s tem pa prenehajo tudi pravice, ki izhajajo iz tega statusa. Zaščitene kmetije Skupščina občine Kamnik je na seji zbora združenega dela, dne 9. 7. 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 11. 2. 1976, sprejela odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur. list SRS, št. 4/76). S tem odlokom je bilo v seznam kmetij uvrščenih 598 zasebnih kmetijskih gospodarstev, kasneje pa se je z dopolnitvijo odloka število kmetij povečalo na 599. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur. list SRS, št. 26/73) jc določal, da mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, odlok pregledati in uskladiti z občinskim prostorskim planom, na osnovi predloga Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po predhodno opravljeni javni razpravi. Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik je v letu 1981 začela s pripravo odloka o dopolnitvah omenjenega odloka, yendar je bilo sodelovanje krajevnih skupnosti dokaj slabo. Skupščina občine Kamnik je predloženi predlog odloka na seji dne 19.9 1981 zaradi nepopolnih podatkov o kmetijah umaknila z dnevnega reda. Pregledane in popravljene spiske kmetij je Kmetijska zemljiška skupnost dne 27. 1. 1982 ponovno posredovala v obravnavo krajevnim skupnostim, vendar je bil tudi tokrat odziv krajevnih skupnosti nezadovoljiv, kar je bistveno zavleklo pripravo odloka. Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik je tako predlog odloka obravnavala šele na seji dne 20. 1. 1983 in ga posredovala Izvršnemu svetu SO Kamnik. Skupščina občine Kamnik naj bi predlog odloka ponovno obravnavala na seji dne 28. 10. 1983, vendar je bil zaradi nepopolnih seznamov kmetij umaknjen z dnevnega reda te seje. Na sestanku delavcev s področja kmetijstva, ki ga je 15. 11. 1983 sklical Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik, je bil sprejet sklep, naj Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL ponovno organizira javno obravnavo do konca leta 1984. Tudi ta obravnava ni potekala po pričakovanjih, zato je skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik ponovno obravnavala odlok šele 29. 6. 1984 in ga 14. 8. 1984 posredovala Skupščini občine Kamnik. Izvršni svet SO Kamnik je na seji, dne 13. 3. 1984, obravnaval poročilo Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik o poteku javne obravnave predloga odloka, vendar ga ni sprejel. Predlagal je, da se poročilo dopolni in obravnava na Skupščini Kmetijske zemljiške skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost je bila s sklepom seznanjena, vendar ga ni izvršila, kljub večkratnim opozorilom Komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik, zato Izvršni svet SO Kamnik ni posredoval predloga odloka v sprejem zborom občinske skupščine. V decembru 1985 je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur. list SRS, št. 1/86), kije pristojnost za določitev kmetije prenesel na občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, s tem pa so prenehale aktivnosti v zvezi s pripravo odloka. Navedeni zakon namreč določa, da kmetijo določi z odločbo o upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo. Osnova za določitev kmetije je katastrski dohodek, ki mora trenutno znašati najmanj 157.500 din. V primeru, da katastrski dohodek kmetijskega gospodarstva ne dosega tega zneska, je pred določitvijo kmetije potrebno pridobiti mnenje kmetijske zemljiške skupnosti. Zakon tudi določa, da kmetije, ki so bile določene z odloki občinskih skupščin, ohranijo ta sta-taus, ne glede na določbe tega zakona, razen, če lastnik, kmetijska zemljiška skupnost ali krajevna skupnost predlaga, da pogoje za določitev kmetije po tem zakonu o upravnem postopku preveri občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Iz navedenega razloga se pri izvajanju določb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, še vedno uporablja odlok iz leta 1976. Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik --x Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK Cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina na Duplici zaradi večje preureditve zaprta predvidoma do 10. 11. 1987 Boljši časi za našo godbo Da je med godbeniki zavel nov veter, smo lahko opazili že na Dnevih narodnih noš, saj so fantje pod vodstvom novega kapelnik Francija Lipičnika, ravnatelja glasbene šole in aktivnega kulturnega delavca, igrali precej bolj vzneseno in razigrano, kot na nekaj prejšnjih nastopih. Kaj se torej dogaja med godbeniki, smo vprašali predsednika Kamniške godbe, tovariša Boža Mati-čiča? »Kljub temu, da je godba v zadnjih letih precej napredovala, smo imeli izredno težke pogoje dela, predvsem zaradi neustreznih prostorov in nestalnega vodstva. V zadnjih treh letih so se zamenjali kar štirje kapelniki, kar prav gotovo ni prispevalo k razvoju godbe. Temu smo sedaj naredili konec, saj smo pritegnili tovariša Lipičnika, ki je sprejel mesto kapelnika na naše veliko zadovoljstvo. Upamo in verjamemo, da bo sodelovanje z njim uspešno in dolgotrajno, kar je pogoj za nemoten napredek. Tega bo omogočil tudi v kratkem rešen problem: to je pridobitev novih prostorov. Do sedaj smo bili namreč večni podnajemniki, največkrat v premajhnih, slabo akustičnih prostorih. Novo dvorano, ki bo samo naša, urejajo nad kavarno Veronika, v uporabo pa nam bo dana pred koncem leta. Opremili jo bomo sami, saj smo akcijo za pridobitev opreme že sprožili. Z delovno organizacijo STOL smo že sklenili pogodbo, po kateri so nam stole podarili, mi pa jim bomo uslugo poplačali z igranjem na njihovem prazniku. Po petih letih igranja pa bodo stoli postali naša last. Podobno uslugo nam je dal tudi Alprem, ki nam je odstopil aluminijasta ogrodja za izdelavo pričvršćenih pultov ali stojal za note. Do sedaj smo namreč vse preveč časa izgubljali s postavljanjem stolov in stojal, za samo vajo pa nam je skoraj vedno zmanjkalo časa. Novi prostor nam bo omogočil tudi več časa za vadbo, saj so vaje dvakrat tedensko res premalo, če hočemo godbo napraviti kvalitetno, kot jo kraj s sedemstopetdesetletno preteklostjo zasluži. Vadili bomo lahko po sekcijah, trobila posebej, tenorji in baritoni spet posebej, kar do sedaj ni bilo mogoče. Zato lahko rečem, da bo že naslednji koncert zvenel še bolje. Prihodnje leto bomo praznovali devetdesetletnico slovenske godbe, ob kateri bomo pripravili manjšo slovesnost, izdali brošuro, v kateri bo opisana naša preteklost in predstavili nekaj god-benih dodatkov, ki jih verjetno nimajo nikjer v Sloveniji. To so visoke lesene bakle z bakreno posodo, v katero se nalije petrolej, služijo pa za osvetlitev ob nočnem igranju. Že sedaj vas vabim, da si ogledate našo nočno parado, osvetljeno z baklami.« Sodelovanje z Glasbeno šolo pa nam je predstavil njen ravnatelj in kapelnik, Franci Lipičnik. »Trenutno poskušamo razširiti in ojačati godbo, ki ima več kot petdeset članov, čeprav vsi niso aktivni. Kadrovsko se nameravamo okrepiti s pomočjo Glasbene šole in pa glasbenikov, ki so pri nas že igrah, a so jo iz različnih vzrokov zapustili. Na GŠ imamo letos vpisanih okoli štiristo učencev, med katerimi se jih bo kar nekaj odločilo za sodelovanje v godbi. Na oddelke trobil in pihal učence vpisujemo tudi med šolskim "letom, tako da ni ovire, da se zainteresirani mladeniči in mladenke ne bi prijavili, kasneje pa vključili v godbo. Veljalo naj bi namreč nepisano pravilo, da bi vsak nov godbenik že imel opravljene tri letnike na naši šoli. To bi bilo vse o povezavi s kamniško Glasbeno šolo. Kar se pa mojih načrtov pri godbi tiče, bi povedal, da nameravam s pomočjo vseh godbenikov in predsednika ustvariti podobno godbo, kot jo imajo na Ravnah, v Velenju, v Trbovljah in Zagorju. Možnosti za to bomo odslej imeli, potrebna bo le volja, saj godbe ni moč »narediti« v enem letu. Mislim, da bo potrebno vsaj pet let, da bomo orkester res postavili na trdne noge, čeprav pogoji za razvoj kulture niso ravno najboljši. Upamo pa, da nam bodo pri tem pomagale delovne organizacije, DPO in obrtniki, saj vseh naložb ne bomo mogli pokrivati iz že obstoječih virov. Naša največja želja, ki jo bomo poskusih uresničiti, je nabava novih uniform, kar ob tem, da naj bi nova godba štela od šestdeset do sedčmdeset članov, ne bo »mačji kašelj«. Sicer pa, pustimo času čas. Za konec pa še pregovor, ki ga glasbeniki radi uporabljamo - Kakršno mesto, takšna godba. MATIC ROMŠAK Petje naših ptic izumira Okrog nas je vse manj zelenja in tudi vse manj ptic pevk, ki so se morale prešerni v parke in v naše sadovnjake. Mnogokrat naletijo na nerazumevanje in pa tudi na preganjanje ah' celo na smrt. To je rezultat slabe vzgoje, neknlture in sovraštva do teh nedolžnih prebivalcev naših gozdov, parkov in domačih dvorišč. Vse to kaže, da je treba zaščititi vse ptice pevke in druge. To bomo dosegli s humano vzgojo najmlajših, pa tudi s splošno, za vse občane. Pripomogel bi tudi »ZAKON O ZAŠČITI PTIC«. Osnovno pravilo je, da ptice ne vznemirjamo, da jih pustimo gnezditi. Ljudi je treba prepričati, da je koristno vse, kar storijo za ptice, tudi če jih samo pustimo pri miru. Veliko bi lahko za zaščito ptic naredili mladi. V svojem prostem času bi lahko izdelali krmilnice, valilnice, stojala za večje ptice ujede... Na žalost so o tem premalo poučeni in imajo premalo osebnega interesa. Ko se ohladijo dnevi in zapade sneg, je potrebna še večja zaščita pticam. Dovolj je, da postavimo krmilni-co ah jim naredimo pogačo. Take ponudbe so ptice pozimi zelo vesele. Krmilnice se lahko postavljajo v parkih, gozdovih in domačih dvoriščih. V šolah bi bilo potrebno ustanoviti razne sekcije ali krožke, pri katerih bi se mlajši poučevali o skrbi za ptice v naravi. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pomaga pri vzgoji občanov s svojimi razstavami, katere prirejajo skoraj v vsaki občini v Sloveniji. Tudi Kamnik ima svoje društvo, ki vsako leto prireja tridnevno razstavo v počastitev dneva republike. Tudi letos bo razstava v OŠ Frana Albrehta. Naše društvo letos praznuje 10-letnico, zato bo vse nekoliko bolj svečano in popestreno s srečeio-vom, zato se že vnaprej zahvaljujemo delovnim organizacijam za pomoč. Žal si naše razstave ogleda vsako leto manj ljudi, posebno mlajših, ki bi morali biti veliko bolj zainteresirani za take razstave. Za ptice pa redno skrbijo lovska društva in zlasti pozimi pomagajo našim malim prijateljem. Več odgovornosti pa bi lahko prevzele tudi razne šole in pa občani. Moramo si privzgojiti dolžnosti do zaščite naših pevk, sicer bo čez nekaj let prava redkost slišati petje ptic. Ta prispevek pišem z upanjem, da se bo to zimo izkazalo, koliko humanosti je v nas do narave in življenja v njej. FRANC BOJEČ opus v akvarelu V organizaciji Kulturne skupnostim ZKO Kamnik je od 9. do 30. septembra 1987 razstavljal akademski kipar Aladin Lanc. Obenem je bila predstavljena tudi njegova pesniška zbirka Šatu- Ija utrinkov, ki avtorja širše predstavlja tudi kot pesnika. Aladin Lanc, ki je ob svoji sedemdesetletnici v kamniškem razstavišču Veronika razstavil retrospektivo svojih del, je svojevr- sten fenomen v slovenskem slikarstvu. Že nekaj desetletij se namreč ukvarja izključno z akvarelom. Redki so ustvarjalci, ki bi ves svoj umetniški potencial usmerili v raziskovanje in obvladovanje te slikarske tehnike, ki je sicer ena najstarejših in med najbolj razširjenimi v geografskem in zgodi-vinskem smislu. Relativna lahkotnost in »mehkoba« akvarela lahko vodi v nevarnost nekritičnega pristopa k tej tehniki. Pri Aladinu Lancu je takšna bojazen odveč, saj je v vsaki sliki dovršen in mojstrski, obenem pa nežno liričen. Lanc je predvsem subtilen poet v sliki in besedi. Poezija, s katero se tudi ukvarja, mu je dopolnilo, oziroma več, nadaljevanje likovnega snovanja. V pričujoči, lahko rečemo kar tematski retrospektivi, prevladujeta dva motiva: krajina in cvetje. Govorica rož in poezija barv cvetov ter prosojne, zračne barve krajin govore o čutnosti avtorja, ki je vseskozi samosvoj in prepoznaven. Narava Lanca navdušuje in radosti. Vendar njegove krajine niso samo naturalistično odslikovanje motiva, temveč doživetje njegovega bistva; zgolj objektivni sliki se pridruži tudi lepota. Njegovi akvareli so razpoloženja, ujeta v trenutkih, resničnost naključij in naključja resničnosti. Aladin Lanc je v svojem akva-relnem slikarstvu očuval danes vedno bolj redko vrlino: umetniško poštenost. DUŠAN LIPOVEC Jubilejno retrospektivno razstavo Aladina Lanca Akvarelni utrinki in izid njegove pesniške zbirke Šatulja utrinkov so v otvoritvenem programu v razstavišču Veronika na pot pospremili predsednica skupščine kulturne skupnosti Kamnik Mojca Podobnik, umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, dramski igralec Aleš Valič ter Komorni ansambel Domžale—Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Posebnost otvoritvene slovesnosti, ki se je je udeležilo doslej največje število obiskovalcev, sta bili tudi praizvedbi dveh samospevov in pesniški besedili Aladina Lanca iz zbirke Šatulja utrinkov v uglasbitvi Tomaža Habeta: Jaz Moram in Ne dotikaj se moje tišine. Med prvimi je jubilantu, slikarju in pesniku ob otvoritvi retrospektivne razstave in izidu pesniške zbirke čestital dr. Cene Avguštin. (Foto: Drago Štefula) Komisija za delovna razmerja Mercator - ETE, Živilske industrije Kamnik objavlja prosta dela in naloge pri predelavi povrtnin za nedoločen čas Pisneprijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 15 dni od objave. Modna revija z dodatki V začetku oktobra seje v starem mestnem jedru spet (čeprav preporedko, saj je zaprti del mesta kot nalašč za prireditve na prostem), natančneje na Kidričevi ulici, pred butikom »In*, nekaj dogajalo. Že ob štirih popoldne so v tistem delu Kamnika začeli odzvanjati prijetni zvoki glasbe, kije vabila mimoidoče. Ob petih se je začelo. Kar na prostem (v tistih dneh so bili večeri že kar prijetno sveži - škoda, da revja ni bila že v septembrskih, toplih dnevih) so nam manekenke in manekeni prikazovali jesensko modo za vse priložnosti, ki jih je sešila Milena Šuštar, lastnica butika »In« in glavna organizator omenjene prireditve. Kot je rekla, ni imela namena prikazati le najnovejših modnih novosti (oblačilnih, zlatarskih, frizerskih in kozmetičih), ampak je poleg vsega poskrbela za prijetno popestritev v starem delu Kamnika. Da so njene trditve resnične, je potrdila tudi dokaj dobra udeležba obiskovalcev, ki so kljub hladu vztrajali v večini do konca revije. S to revijo pa gledalcem, morebitnim kupcem, niso hoteli približati le prijetnih oblačil, temveč so prikazali tudi zlatarske izdelke Jožeta Sterna, kozmetičarka Amalija Ivančič pa je pred Navdušene Kamničanke so pozabile na mraz in navdušene opazovale privlačne manekene v še privlačnejših oblačilih in spretne roke frizerke Mihaele. občinstvom naličila dekle in na kratko opisala nego različnih vrst kože. Za popestritev so bili tu še cvetlični aranžmaji cvetličarne »Letnar« in gostinska ponudba gostišča »Bunder«. Poleg znanih obrazov manekenk in lepih oblek, ki so jih prikazovale, je veliko pozornost pritegnila tudi demonstracija striženja in oblikovanja modnih frizur, ki jih je prikazala mlada frizerka Mihaela Žavbi. Poleg modelov, ki sta jih frizerki strigli »v živo«, so mojstrovine modnega frizerskega salona »Mihaela« prikazali tudi že sfrizirani »manekeni-amaterji«, »obrazi s kamniških ulic«, kot je lepo urejene manekenke imenoval Boris Kopitar, ki je duhovito povezoval ves program. Za nameček je Mihaela sfrizirala še prostovoljko iz vrst gledalcev. Zanimivost na modni reviji je bilo nagradno žrebanje. Vsak izmed sodelujočih obrtnikov (poudariti je treba, da je tudi uspešno sodelovanje več obrtnikov na taki prireditvi izjemno in zelo pohvalno!) je prispeval nagrado - gostinec večerjo, zlatar izdelek iz srebra, cvetličar trajnice v stekleni posodi, kozmetičarka brezplačno nego obraza, frizerka brezplačno pričesko, lastnica butika pa bon za nakup njenega izdelka v butiku »In«. ROMANA GRČAR Odmevi, polemike, kritična mnenja... Kam s plakati? Delovanje športnih, kulturnih in sploh vseh društev v Kamniku temelji skoraj izključno na prostovoljni, amaterski osnovi. Društva so podobno aktivna, srečujejo se s podobnimi finančnimi in drugimi problemi, skupno vsem pa je problem informiranja. In sicer gre za obveščanje o tem, kaj društvo organizira, pripravlja. Problem je plakatiranje v Kamniku, saj ni nobenega prostora, kamor bi društva lahko namestila svoje plakate; na fasade jih ne smejo, na zasebne hiše prav tako ne, prostor pri avtobusni postaji - prepovedano (če plakat izobesiš tam, storiš prekršek!?) ..., edini, ki se še »usmilijo« društev, so trgovine. Na nji- hova okna, vrata, izložbe društva še lahko namestijo svoje plakate, toda koliko časa še, saj trgovine tudi potrebujejo reklamo, izložbena okna... V vsako delo, četudi je amatersko, je treba vložiti mnogo prostega časa, zato bi morali imeti v Kamniku panoje, kjer bi društva lahko obveščali javnost o tem, kaj se dogaja, kaj pripravljajo. Mar bi bilo res tako težko zagotoviti nekaj dovolj velikih panojev, saj prostor verjetno ne bi bil problem? Obveščanje po stavbah društev je namreč odločno premalo, namenjeno le stalnim članom društva, ki pa so z delom društva itak seznanjeni. Konec koncev tudi izdelava plakatov ni ravno poceni, zato bi društvom veliko pomagali že s tem, če bi jim omogočili brezplačno plakatiranje. Toliko v razmislek! MAJA Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo organiziralo jesenski odvoz kosovnega materiala in sicer: 26. oktobra bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek in torek 27. oktobra pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na sredo, četrtek in petek Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj. Mesec požarne varnosti Aktivnost gasilskih organizacij naj bo skozi vse leto usmerjena v preprečevanje požarov, kakor tudi v strokovno usposabljanje gasilcev. Vzroki naraščanja števila požarov in požarnih škod so še vedno malomarnost in površnost človeka. Zato je nujno, da prodremo v zavest ljudi, da dobra požarna preventiva nudi našo boljšo prihodnost. Zmenili smo se, da bodo gasilci v tem mesecu pregledali hiše, stanovanjske bloke, gospodarska poslopja, za katere menijo, da so najbolj ogroženi. Prav tako bodo v vseh podjetjih aktivirali požarne preventivne komisije, ki bodo pregledale vse proizvodne prostore, pa še skrite shrambe povrh. Preskusili bodo znanje o uporabi malih gasilskih aparatov pri zaposlenih na ogroženih mestih. Pregledovali bodo hidrante v zunanji in notranji napeljavi, njihovo brezhibnost, uporabnost ter označenost. Ponovno bodo pregledali in ugotovili, kje je nujno zgraditi dostope v struge tekočih in drugih voda, uporabnih za gašenje požarov. Želimo,, da vodstva šol pripravijo predavanja o nastanku in nevarnostih požarov vsem učencem. V sodelovanju z gasilci lahko organizirajo obisk gasilskih domov, ogled gasilskih filmov, kakor tudi pogovore o požarih. Če s temi ukrepi preprečimo en sam požar, je bila s tem naša letošnja akcija v mesecu požarne varnosti uspešna. S temi aktivnostmi seveda lahko nadaljujemo še v naslednjih mesecih. Marsikdaj pride do požarov zaradi tehničnih napak, površnosti, malomarnosti, tudi hotene požige imamo. Tako požigalec planinske koče na Marijaninih njivah in gospodarskega poslopja v Podstudencu še vedno ni znan (samo osumljen). Mesec požarne varnosti smo v Kamniku pričeli s številnimi alarmi. Tako sprva ljudje niso vedeli ali gre za požare ali gasilske vaje. V dneh od 4. do 6. 10. smo imeli kar sedem alarmov, kar štirikrat smo gasili velike kupe premoga na Grabnu. Prišlo je do samovžiga zaradi različne debeline, oblik, velikosti, teže in mladega premoga. Dne 4. 10. ob 10. uri smo iskali Tilko Drolc v podgorskem gozdu. Sodelovalo je 130 gasilcev, članov civilne zaščite, 20 lovcev ter nekaj miličnikov. Po enoinpol urnem uskanju smo našli mrtvo med praprotjo. Še isti dan ob 21.40 nas je alarm zopet poklical - h gašenju hotela Ma-lograjski dvor v Kamniku. Varnostnik v sosednjem samskem bloku Graditelja je opazil dim in plamen na vrhu strehe. Takoj je obvestil dežurno gasilsko službo v Kamniku in Postajo milice. Telefonski številki 93 in 92 sta v slučaju alarma stalno zasedeni, v glavnem zaradi »firbcev«, s čimer nam močno ovirajo komuniciranje s sosednjimi gasilskimi društvi in milico. Naša vroča želja je, da nas vsaj 10 minut pustijo v miru, da tako vsa akcija v redu steče. Prva gasilska avtocisterna je bila že v petih minutah na kraju požara, naslednja takoj za njo. Ko smo ugotovili, da spi na podstrešju več delavcev, smo takoj pričeli z reševalno akcijo. Gasilske lestve smo postavili k oknom spalnic. Dva gasilca sta po lestvi vstopila v sobe ter stanovalce usmerjala k lestvi. Dva stanovalca sta že prej skočila skozi okno v globino osmih metrov, pri čemer si je eden poškodoval nogo. Drugih 13 se je brez poškodb rešilo po lestvah. Koliko je bilo stanovalcev v hotelu, ni poprej nihče vedel, ker je bil hotel zaprt zaradi obnove. Gasilca sta takoj pregledala vse postelje v stanovanjih, in nista našla nikogar. Šele po ponovnem temeljitem pregledu gorečega in močno zadimljenoga prostora sta našla še enega delavca. Bil je poleg postelje na tleh, stisnjen med zidom. To je bil 15-letni Izudin Mehanovič iz vasi Tegarane pri Bratunu (BiH). Zastrupil se je z ogljikovim monoksidom. Dežurni zdravnik kamniškega zdravstvenega doma je ob pregledu ugotovil smrt. Zaradi močnega ognja ga nismo mogli takoj odnesti na prosto, temveč šele po pogasitvi ognja. Istočasno s to reševalno akcijo smo že izvedli notranji napad s tremi cevmi na podstrešje. Takoj za njim pa zunanji napad z lestvami od vseh strani. Kljub hitremu in uspešnemu posredovanju gasilcev pa je pogorel del ostrešja, lesen strop ter večji del spalnic na podstrešju. Rešeno pa je bilo celotno I. nadstropje in pritličje ter komaj meter oddaljena soednja stanovanjska hiša. K tako uspešnemu gašenju so pripomogle nove avtocisterne, in to dve iz Kamnika, po ena iz Stola in Srednje vasi. Ker cistern ni bilo mogoče polniti iz hidrantov, smo organizirali polnenje z motornimi brizgalna-mi iz struge Kam. Bistrice. Vendar je dostop za starim gasilskim domom in ob avtobusni postaji izredno težak. Požrtvovalnim gasilcem pa je tudi to uspelo. Vse- kakor so dostopi v strugo Bistrice rak rana obrambnega načrta mesta, posebej centra Kamnika. Ta požar je gasilo 45 gasilcev, enako število jih je bilo še v rezervi. Vzrok požara raziskujejo kriminalisti UNZ Ljubljana -okolica. Pri tem gašenju je bil poškodovan eden naših gasilcev, ki je poiskal zdravstveno pomoč v ambulanti. V ponedeljek, 5. 10. ob 21.30 je alarmna sirena tovarne TITAN poklicala na gašenje požara v livarni. V talilnici železa je počila dovodna cev za mazut. Tako je tekel po žareči cevi ter močno gorel. Pričeli smo gasiti zračno peno in z monsum ročnikom. Nujno je bilo ustaviti dotok mazuta. Zaradi močnega ognja in dima je bilo treba najprej ohladiti in zaščititi cev. V močno zadimljeni stolp smo poslali gasilca, ustrezno oblečenega z izoliranim dihalnim aparatom na stisnjeni zrak. Posrečilo se mu je hitro poiskati ventila ter ju zapreti. S tem je bil požar že pogašen. Pričelo pa se je delo vzdrževalcev, ki so delali vso noč, da so zamenjali cevi in poškodovane vode elektroinstalacij. Naša nova avtocisterna se je spet izkazala kot vsestransko uporabna. Med tem časom pa je gorel tudi kozolec, last Jerneja Vom-bergarja v Nevljah. Zažgali so ga otroci pri igri z vžigalicami. Pogasili so ga neveljski gasilci. Pogorelo je seno v treh oknih, del strehe, stebri pa so bili ožgani. V teh dneh smo gasili še kozolec dvojnik na Črnem vrhu pri Kozjaku. V kraju je zbiralnik pitne vode, a je premajhen za gašenje požarov. Z vodo iz avtocisterne je bil požar hitro pogašen Prva akcija nevefjskih gasilcev z novim avtomobilom je bila ob Nevljici, ko je v nedeljo 20. septembra zagorel Vombergarjev kozolec. MATIC ROMŠAK ter tako prepre/eno širjenje na sosednje hiše. Uničeno je bilo kmetijsko orodje in traktor. To dokazuje, da kozolec z senom ni pravo mesto za shranjevanje traktorja, ki lahko povzroči požar s svojim izpuhom. Zagorelo je še gospodarsko poslopje, last Žiberta na Raki-tovcu. Puhalnik, Ri je rezal in transportiral seno na podstrešje, je presenetil kamen, ki je prebil električni kabel in tako povzročil požar. Ogenj so omejili že domačini z napeljavo cevi iz hidranta, ki je bil v neposredni bližini stavbe. Kasneje so prispeli še gasilci iz Kamnika s cisterno ter iz Šmartna z orodnim vozom. Mnogo več škode bi bilo, če ne bi delovala samopomoč in v omarici nameščeno orodje za gašenje. Kamniški gasilci so že nekaj časa zaskrbljeni zaradi stalne gradnje večjih stanovanjskih blokov in stolpnic. V slučaju požara v višjih nadstropjih so brez moči. Njihove lestve dosežejo samo še tretje nadstropje. Kaj. pa višje? Počakati bi morali na pomoč ljubljanske brigade, kar bi trajalo 40-50 minut. To pa bi lahko bilo za marsikaterega prebivalca bloka usodno. Na helikopter ne gre računati. Zato se menimo s SIS za varstvo pred požari občine Kamnik za nabavo avto lestve 30 m, ki jih izdeluje podjetje v Mariji Bistrici pri Zagrebu. Nakup imamo sicer v srednjeročnem načrtu za prihodnje leto, a problem je denar oziroma visoka cena. Potrebno bo organizirati zbiranje denarja s samoupravnim sporazumom, v katerega bi vključili vse prizadete. Poleg SIS za varstvo pred požari še stanovanjsko skupnost kot lastnika teh zgradb, zavarovalno skupnost Triglav, krajevne skupnosti Kamnik, Pe-rovo, Duplica, Komunalno podjetje ter vsa večja podjetja v občini. Dolžnost gasilcev je, da na vse negativne pojave v požarni varnosti opozarjajo vse gospodarske in politične dejavnike v občini, da v slučaju nesreče ni izgovora »nismo vedeli, nismo krivi«, gasilci so krivi ker nas niso opozorili na tako kritično stanje. Toliko v premislek vsem občanom z željo, da bi bilo čimmanj požarov; najbolje nič! JOŽE BERLEC • Črna kronika Vse več Da je naše mesto mesto razbojnikov bi bilo zaenkrat še pretiravanje, res pa je, da se pri nas dogaja vse več lumparij, takšnih aH drugačnih. Eno od njih je po posvetovanju s komandirjem PM, Francem POTOČNIKOM, opisal in pojasnil vodja varnostnega okoliša Kamnik-Center in Mekinje Janko BRINOVEC: »Za primer, ki ga bom opisal, sem se odločil zaradi značilnosti dogodka. Bojana B. smo osumili, da je storil kaznivo dejanje poneverbe, po tem, ko je brez pojasnila pustil delo sprevodnika pri DO Integral, enota v Kamniku. Med raziskavo smo ugotovili, da kljub temu, da je hodil na delo, denarja - dnevnega izkupička ni odvajal na sedežu delovne organizacije. Ko je delo pustil, smo skupaj z delavci omenjene delovne organizacije opravili preiskavo na njegovem domu. Pri pregledu strojčka za izdajo voznih kart smo ugotovili, da si je protipravno prisvojil 765.169 dinarjev. Od skupnega zneska je imel doma še 266.638 dinarjev v drobižu, razliko pa je odnesel s seboj na potep po Ljubljani, Kopru in Beogradu, kamor je odpotoval s prijateljem Pavlom K. Ko se je po nekaj dneh vrnil z izleta, smo ga prijeli in privedli na PM. Ker nam je med izjavo večkrat grozil s samomorom, smo ga predali v zdravstveno oskrbo. Ugotovili smo, da je v času potovanj denar zapravljal za prenočevanje, hrano in pijačo, domov pa se je vrnil brez dinarja. Njegov prijatelj Pavel K. pa nam je povedal, da je osumljenec že med potjo izražal misli o samomoru. Bojana smo kazensko ovadili, in čez nekaj dni se je vrnil domov v normalno življenje. Upamo, da je bila to zanj dovolj grenka izkušnja in da česa podobnega ne bo več poskušal. Istočasno bi opozoril še vse ključne storilce kaznivih dejanj, da naj na pregovor - priložnost dela tatu - raje pozabijo. Mesec oktober je mesec požarne varnosti, september pa je bil mesec požarov, če zraven prištejemo še ogenj v edinem kamniškem hotelu v začetku oktobra. 4. oktobra je vratar samskega doma na Maistrovi ulici ob 21.37 telefonično obvestil miličnike o požaru v hotelu. Na kraj je takoj odšla ekipa, dežurni pa je sprožil alarm ter o požaru obvestil vse zakona pristojne organe. Komisija in preiskovalni sodnik so ugotovili, da je požar nastal v zgornjih prostorih hotela, povzročila pa ga je verjetno dotrajana električna napeljava. Poleg tega požara so ognjenega petelina krotili še v Malem Rakitovcu, v tovarni Svilanit, v Kemični industriji Kamnik, v Nevljah in najbrž še kje. Vzrok za prekomerno število požarov nam ni poznan, najbrž pa drži, da bi se z večjo mero samozaščite lahko kateremu tudi izognili. Prometne nezgode - 42 Število PN je septembra doseglo že kritično mejo, prav tako število nezgod s telesnimi poškodbami. Slednjih je bilo kar deset. Preradi pozabljamo, da je poletja konec, da je promet močno zgoščen in da vremenske razmere ne dovoljujejo več brezskrbno hitre in drzne vožnje. Prav zato je še vedno največkrat vzrok nezgode neprimerna hi-trot, izsiljevanje, prekratka varnostna razdalja, vinjenost ali pa kar vse skupaj. 3. 9. je voznik tovornega avtomobila Milan B. iz Komende peljal po Korenovi cesti iz smeri Duplice. V križišču Podgorske ceste je uveljavil pravico močnejšega, izsilil prednost in povzročil hudo trčenje s Fikretom D. iz Križa, ki je svoje vozilce pripeljal po prednostni cesti. Fikret se je laže telesno poškodoval, njegovo vozilo pa huje, saj je bilo kar za novi milijon škode. Voznika nista kazala znakov vinjenosti, povzročitelja so kazensko ovadili. 7. 9. se je pripetila že tretja huda PN, skupno pa kar enajsta, tako da lahko ugotovimo, da se opozorila o previdnejši vožnji zaradi pričetka šolskega leta bolj malo upoštevajo. Marko Š. iz Gradišča je v Soteski, pred barom Sušnik, prehiteval prav v trenutku, ko je nasproti peljal nič hudega sluteči Igor P. iz U tika. Tako imenovane »škarje« so povzročile čelno trčenje, po katerem je Marka odbilo še v vozilo, ki ga je prehiteval. Lepa zmešnjava. Igorja so zaradi telesnih poškodb odpeljali v KC. Marka so ovadili, tretji, Franc, pa je odnesel celo kožo ... ne pa tudi njegov avtomobil. 11. 9. je miličnik pripravnik Igor E. v poznih nočnih urah v križišču pri Metalki z rdečo lučjo zaustavljal voznika kolesa z motorjem. Fant, ki je brez luči pripeljal iz smeri Duplica, ga ni ubogal, ampak z nezmanjšano hitrostjo zapeljal vanj; menda je strastni oboževalec bikoborb. Z desnim krmilom je zadel miličnika, tako da sta oba padla po tleh. Nudili so jima prvo pomoč, Petru R. še preskus z alkotestom. Balonček se sicer ni razpočil, je pa pozele-nel čez polovico, kar je bilo več kot dovolj za sprožitev postopka. Kazniva dejanja — 33 Precej kaznivih dejanj je starega tipa, se pravi, kraje koles, vlomne tatvine, kraj denarja, nekaj pa je povsem novih - pa o tem kasneje. 1. 9. je na Postajo milice prišel Tazin T., delavec v Graditelju, in povedal, da med delavce, ki delajo na gradbišču nove pošte na Malograjski dvor po požaru Bakovniku, otroci večkrat streljajo z zračno puško. Ker je obstajala resna nevarnot, da bi koga od delavcev ranili, so miličniki uredili zadevo. Pri zbiranju obve-til so ugotovili, da je »navdušeni lovec na ljudi« mladoletni Z. T. iz bližnjega bloka. Zasegli so mu zračno puško. 8. 9. je neznani občan sporočil svoj sum, da si delavka farme Jata ,v Potoku pri Komendi protipravno prilašča hrano ... za kokoši. Miličnika sta sum potrdila, saj sta zalotila Ano K. iz Komende pri avtomobilu, v katerem je bilo skrito 90 kg krme in 120 jajc . . . prav tako kokošjih. Po temeljitem pregledu njenih prostorov sta odkrila še nadaljnjih 9 vreč krme. Vse skupaj so vrnili oško-danemu podjetju, lastnico požrešnih kokoši pa so kazensko ovadili. 9. 9. - Prav tako priljubljen šport je v Kamniku postalo zastrupljanje rib, saj tega dne miličniki in ribiči niso prvič pobirali iz Kamniške Bistrice mrtve ribe. Bilo jih je kar 150. Vodno gospo-darslca inšpektorica je sicer vzorce vode, skupaj s poginulimi ribami poslala v analilzo, vendar jo bo krivec, če bo seveda odkrit, odnesel le z minimalno kaznijo, kot vedno doslej. Ribe pa naj le poginjajo? 11. 9. je Mihaela M. iz Nasovč prijavila vlomno tatvino. Neznanec (od tistega dne tudi težek milijonar) je v hišo prišel skozi okno, ki ga je sam odprl, potem pa oplenil spalnične prostore. Iz omar je pobral 150.000 dinarjev, 600 DM, 110 USA dolarjev, 300 čeških kron, 350 francoskih frakov, dve zlati ogrlici, zlat obesek in ročno uro znamke Seiko. 20. 9. se je na Postaji milice oglasil doktor Boris K. iz ZD Kamnik in prijavil več primerov zastrupitve otrok s sladoledom. To omamno slaščico so kupili v slaščičarnah Šutna in Jurček, last Abdirahima S. Sanitarna inšpektorica je nemudoma vzela vzorce sladoleda za laboratorijsko analizo, slaščičarni pa je bil lastnik prisiljen zapreti. Res škoda, da tudi sladoled ni več tisto, kar je bil včasih. Na srečo nas s podobnimi primeri niso razočarle še Ljubljanske mlekarne, saj je v družbenem sektorju le strožja kontrola. Če ljudje pravijo, da se zarečenega kruha največ poje, bo kar držalo. Istega dne se je namreč zastrupilo še 40 delavcev iz tovarne Svilanit in to s hrano iz obrata družbene prehrane. Šest delavcev so morali odpeljati na infekcijski oddelek Kliničnega centra Ljubljana. Bo kontrola sladkarij in tovarniške hrane od sedaj strožja? po 20. 9. je v Kamniku gostoval zabavni park, ki je »mulariji« prinesel vesele in žalostne trenutke. Vesele takrat, ko so se zabavali ob igralnih aparatih, žalostne pa takrat, ko jih je preganjal in tepel uslužbenec parka Oto Š. Njegovi izgredi so bili že tako hude narave, da so ga bili miličniki prisiljeni pripeljati na sodišče, kjer ga je sodnica po obravnavah (v prisotnosti prič) obsodila na zaporno kazen. Bomo naslednje leto v Kamniku spet »gostili« podoben zabavni park? Javni red in mir-26 4. 9. je bilo veselo v gostilni Planinka, saj je Dževad S. iz Domžal razgrajal in izzival k pretepu brata Camiza in Rašita A. JANKO BRINOVEC Miličnika sta na kraj prispela pravočasno, saj se pretep še ni razvil. Kršitelja sta odstranila iz lokala, ga prijavila in najbrž rešila pred »bunkami,« ki bi jih dobil v primeru spopada. Razmerje sil je bilo le 2:1. 11. 9. so se v U toku prepirali delavci, eden pa je celo grozil z nožem. Uporabil ga ni, saj sta miličnika Murata L. in Selima M., ki sta izzivala Suada M., odstranila iz njegovega vidnega polja, njega pa pomirila. Nož je seveda tudi zapustil prostore delovne organizacije, prav tako kot prijava zoper kršitelje. 13. 9P. sta si na prireditvenem prostoru v Kamniku v lase skočila Džafer L. iz Mekinj in njegov sovaščan Čamil T. Fizični obračun se je skoraj spremenil v krvavega, saj je Čamil potegnil nož na vzmet, ki je po akciji mož v pla-vem, skupaj z veselima »narodnima nošama«, pristal na postaji milice. Resno so ju opozorili in izpustili. Toda zgodba se je nadaljevala, saj je besni Čamil v me-kinjskem parku pričakal svojega partnerja in ga s kolom »pogumno« pobil na tla. Na tleh ležečega je še pretepel in jo pobrisal. Nič mu ni preostalo niti naslednjega dne, ko sta ga Braho in Sahajet L. pričakala na Neveljski poti in ga poskušala napasti. Kot smo že omenili, jima napad ni najbolje uspel, saj Čamilovih nabrušenih pet nista mogla dohajati. Miličnikom se je prišel zaupat tudi njegov brat Zečir, ki se je menda že nekajkrat moral umakniti s poti »razjarjenima« članom družine L. Kdaj se bo vojno stanje med sprtima stranema končalo, ne ve nihče. 18,9. se je skrajno nehuman in nasilniški dogodek pripetil v stanovanju na Zikovi ulici. Dragan S. je najprej pretepel svojo ženo Ivanko, potem pa prepovedal zdravnici, da bi ji nudila prvo pomoč. Zaradi nedavne operacije so se ji namreč odprle rane, zaradi katerih je začel krvaveti. Miličnika, ki sta bila poklicana na pomoč, sta omogočila zdravniško intervencijo, kasneje pa še prevoz v bolnišnico. Dragana sta kazensko ovadila. Brez komentarja. Verjetno najbolj pester mesec, kar se tiče kršitev javnega reda in miru je za nami, prav tako kot Dnevi narodnih noš, ki so razveseljevali predvsem vinske bratce. Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni izpustiti še nekaj zanimivih dogodkov, kot so bili; napad in ugriz nemškega volčjaka, pretep v ŠCRM, napad na miličnika in pobeg in podobno. Ne moremo pa mimo stekline, ki je spet na pohodu po naši občini. V preteklem mesecu je bilo opaženih vsaj deset steklih lisic. Najraje si za svoje obiske izbirajo samotne kmetije in pa-gozdne vasice. Zato opozarjamo vse občane, naj imajo domače živali privezane ali pa v ogradah in tako preprečijo morebitni stik s steklo lisico. Vsak stik je treba takoj prijaviti, kot tudi vsako sumljivo žival. Le tako se bomo namreč obvarovali pred še večjim širjenjem stekline v naši občini. Najditelji poslovodja Kos - pekarna Žito, Darja Južna - Domžale, Draga Zarnik - Suhadole, Ivan Mave-ren - Perovo, Omer Barič -Kamnik, Jernej Mali - Snovik, Franc Sitar - Kamnik, Hajrudin Kočan - Kamnik. MATIC ROMŠAK Iz društva upokojencev Motnik- Špitalič Naše društvo je bih ustanovljeno le leta 1953, je med tremi samostojnimi društvi v občini Kamnik, po številu članov najmanjše, čeprav je med prebivalci tretjina upokojencev, od tega tudi 16 kmečkih. Dve tretjini upokojencev je starejših od 70 let, najstarejša, ustanovna članka društva Justina Grabnar pa je 26. 9. praznovala svoj 95. rojstni dan in ji tudi s tega mesta čestitamo! Društvo deluje v okviru danih možnosti. Plan dela, ki smo ga sprejeli na letošnji letni konferenci spomladi, smo v glavnem že izpolnili. Občasno obiskujemo bolne in nepokretne člane, za rojstni dan pa pošljemo vsakemu članu čestitko na dom. Na »Mot-niškem sejmu« so naše članice pripravile razstavo ročnih spretnosti, ki je bila zelo lepo urejena in dobro obiskana. Osmega avgusta smo se srečali z našimi upokojenci v lovski koči na Taboru (Špitalič). Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo lahko lepo, sončno sobotno popoldne v prijetnem razpoloženju, ob glasbi in dobri volji preživeli v naravi. Vabilu na srečanje se je odzval tudi predsednik društva upokojencev Kamnik, Stane Simšič in Slakvo Šuštar. Vsi zadovoljni z organizacijo tega srečanja, smo se proti večeru razšli z željo, da bi se prihodnje leto srečali spet na tem lepem, prijetnem kraju! Avgusta so se pri »Majdi« pod Kozjakom srečali naši člani, kolesarji (tri ženske, trije moški) s kamniškimi kolesarji. Prvi planirani pohod smo opravili julija v Češnjice do spomenika Dr. Petra Držaja; bilo nas je 22 pohodnikov, tov. Rezka Poljanšek pa nas je seznanila s potekom borb v času NOB v vasi in o pomenu postavitve spomenika padlim. Pri spomeniku smo položili cvetje in prižgali sveče. Ob tej priliki smo obiskali našo članico, Hribarjevo mamo, ki je prav tiste dni praznovala svoj 90. rojstni dan, in jo skromno obdarili. Zelo smo bih presenečeni in obenem veseli, ker nas je ona in vsi njeni tako prijazno sprejela, poleg tega pa še odlično pogostila. Mnogo smo si imeli povedati, tako, da je čas kar prehitro mineval. Medtem so trije člani odbora obiskali še nepokretnega člana Antona Zajca s skromnim darilom, bil pa je zelo vesel naše pozornosti. Dobre volje smo odšli dalje v Okrog, kjer smo po kratkem počitku posedeli pri prijazni Ivici, pojužinali, obiskali in obdarili še članico Marjetko Cenclej, in nato pri spomeniku v Sp. Okrogu položili cvetje in prižgali sveče, nato pa nadaljevali pot proti Špitaliču in Montiku. Avgusta smo se podah na naš drugi planirani pohod iz Špitaliča v Novo Reber do Vrbaneta, kjer je na hiši vzidana plošča v spomin družini Vrbanetovi, ki je bila iz doma upokojencev Novi prostori nas razveseljujejo 2. septembra smo stanovalci imeli prireditev ob otvoritvi zadnjega prizidka - večnamenske dvorane, nove ambulante in sobe za delovno terapijo, s programov, namenjenim prav nam. V nedeljo, 13. septembra, ob zaključku Dnevov narodnih noš v Kamniku, smo imeli v novi dvorani koncert noneta »Rog« iz Željn pri Kočevju. Pevke so nastopile v narodnih nošah in nam zapele stare slovenske pesmi, ki so nam šle do srca. Njihova voditeljica je prizadevna Trkovnik Kristina. Napovedovalka Marjeta Karničnik pa nam je predstavila zbor in sodelovala s pojasnili o pesmih in recitacijah. Zasluga pevk tega zbora, ki ohranja in prepeva stare slovenske pesmi, iz lastenega veselja do petja in drugim v razvedrilo, je, da smo slišali pesmi, ki so že skoraj utonile v pozabo. V zboru so starejše žene iz 4 kočevskih-vasi, iz delavsko kmečkih družin, ki pojejo ob vsakdanjih delih in skrbeh. Pogoji za njih kulturno poslanstvo niso najboljši zaradi medsebojne odaljenosti, a veselje do petja jim premosti vse težavve. Pojejo že 19 let, v sedanji sestavi od leta 1983. Narodne noše si krojijo same. Nastopajo pa v Sloveniji, po Jugoslaviji in v zamejstvu, saj so aktivne pri izseljenski matici. Za svoje delo imajo že veliko priznanj in pohval. Ob koncu so odšle prijazne pevke še na bolniški oddelek in zapele tudi po sobah. Z zahvalo in dobrimi željami smo se poslovili. Bili smo ganjeni ob lepem doživetju, in upamo, da nas ta prijazni zbor še kdaj obišče. ' MARIJA LAVRIČ Slovenski madrigalisti v Kamniku V petek, 23. oktobra ob 19.30 bo v Frančiškanski cerkvi v Kamniku nastopil komorni zbor Slovenski madrigalisti iz Ljubljane, ki ga vodi dirigent Janez Bole. Nastopih bodo s progi amom duhovne glasbe. Poleg Gregorijan-skega korala bodo predstavili še motete in madrigale Jakoba Gallusa in tri skladbe Stevana Mo-kranjca iz cikla Musica saera. Popravki V 17. številki Kamniškega občana je v tiskarni prišlo do treh nenamernih napak, in sicer - v prilogi Uresničevanje programov samoprispevkov je na 6. strani pri poročilu za KS Podgorje navedena napačna stopnja krajevnega samoprispevka. Krajani KS Podgorje od 1. 6. 1986 plačujejo 2% krajevni samoprispevek, - v isti prilogi sta na 8. strani za pogovorom s predstavnikom KS Pšaj-novica objavljena pogovora s predstavnikoma KS Tuhinj in KS Nevlje brez mednaslovov - na 11. strani pa se je v prispevku Utrinki iz kina Dom vrinil tiskarski škart, in namesto letni napisal lastni kino. Torej je pravilen stavek naslednji: Seveda le pod pogojem, da tudi Kamnik dobi letni kino. Za napake se opravičujemo Uredništvo Novi prizidek Skupščina KS Duplica in Predsedstvo KK SZDL Duplica sklicujeta sejo skupščine krajevne skupnosti in programsko volilno sejo krajevne konference SZDL, ki bo v sredo, 28. oktobra ob 18. uri v Kulturnem domu Duplica. Dnevni red: 1. Obravnava in sprejem plana KS za leto 1988 2. Poročilo o delu predsedstva KK SZDL 3. Programske usmeritve s poudarkom na ekoloških vprašanjih krajevne skupnosti 4. Izvolitev predsedstva KK SZDL in nadzornega odbora 5. Obravnava in potrditev kandidatnih list za organe občinske konference SZDL in nosilcev vodilnih funkcij v OK SZDL 6. Evidentiranje možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v skupščini občine.in samoupravnih interesnih skupnosti , 7. Razno Krajani, vabljeni ste, in veseli bomo vaše udeležbe. Sploh pa bomo veseli vaših predlogov za boljše delovanje krajevne skupnosti, pri čemer mislimo, da lahko tudi kritično spregovorite o dosedanjem delu. Preklic Homar Ludvik, Soteska 28, Kamnik se opravičujem Mariji Lampret, Soteska 26, Kamnik za izrečene žaljive besede. Preklic Kramar Franc, Jakopičeva 16", Kamnik se opravičujem Ceciliji Kralj, Jakopičeva 16, Kamnik za žaljive besede. Hišni svet Zikova 1, Kamnik išče žensko za čiščenje skupnih prostorov. Javite se pri predsedniku HS, stanovanje št. 4. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Instruiram matematiko za osnovne šole ter 1. in 2. letnik srednje šole. Naslov v uredništvu. Osnovnošolcem nudim instrukcije iz angleščine. Naslov v uredništvu. Nudim instrukcije za osnovno šolo in 1. letnik srednje šole ter osnov nemškega jezika za mlajše in starejše. Tel. 832-350. med NOB ustreljena in vržena v ogenj. Gospodar nas je prijazno sprejel, nam opisal potek te strašne družinske tragedije, nam ponudil okrepčila, kavo in piškote. Zadovoljni smo se poslovili in odšli dalje mimo Šimnove mame, ki je tudi naša članica proti Sla-pem. Pri spomeniku padlim smo prižgali sveče in se z enominut-nim molkom oddolžili njihovemu spominu. Malica, ki smo jo prinesli s seboj, nam je dobro teknila, tov. Matevž pa ni pozabil prinesti s seboj dobre kapljice in soka. Imeli smo čudovit razgled, med sprehodom po travnatih ravninah smo občudovali naravo, ki nam je nudila toliko zanimivosti in naravnih lepot. Oglasih smo se pri kmetu, ki edini živi z družino na tej višini (800 m n. v.), se po kratkem pogovoru poslovili, zadovoljni, polnih lepih nepozabnih vtisov. Približno tako bomo nadaljevali z delom tudi v bodoče, ker si vsled našega števila članov in finančnih nezmožnosti ne moremo ustanoviti raznih sekcij, ki si jih lahko organizirajo in vzdržujejo le večja društva. Vse naše delo pa je opravljeno z dobro voljo in željo ustreči in pomagati članom v njihovo zadovoljstvo. J. C. Kamniška Bistrica - kdo si? Dneve in dneve jo lahko občudujemo, kako se vsa ponosna m nasmejana vali mimo nas. Često smo lahko navdušeni nad njenim smislom za barve, ki pa ga - na žalost - izbirajo drugi. Zadnje čase »naša reka« ni več le svetlo zeleno ali sivo obarvana, ampak si lasti še krvavo rdečo, žvepleno rumeno in umazano rjavo barvo. Morda ribe pograjajo še v drugače obarvanih odplakah in strupih, vendar to niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je to, da pogled na reko, ki teče mrtvo mimo nas v treh različnih odtenkih, ni ravno spodbuden. O onesnaževalcih ne bom izgubljal besed, saj ni vredno. Včasih, če jih identificirajo, jih doleti zaslužena, a le simbolična kazen, največkrat pa — nič. Ali bo tudi v bodoče tako, bo naša pozornost še vedno usmerjena le v industrijski napredek, medtem, ko bo narava umirala? MATIC ROMŠAK Marici Brejc V nedeljo, 11. oktobra, je v Kamniku prezgodaj ugasnilo življenje Marice Brejc. Rojena je bila 26. novembra 1915 v Novakih pri Cerknem kot peti otrok matere Marije in očeta Tomaža, kije bil rudar. Življenje Brejčeve družine je potekalo v nenehni skrbi za preživetje, posebno po I. svetovni vojni. To je bil čas, ki je primorskim Slovencem, zaradi priključitve Italiji, prinesel nove skrbi in boje za narodni obstoj. Med tistimi, ki so emigrirali v tedanjo Jugoslavijo, je bil tudi Viktor Brejc. Naselil se je v Kamniku in leta 1934 se je k bratu priselila tudi Marica. Delo je dobila najprej v Ljubljani, nato pa v kamniški Smod-nišnici, kjer je za skromno plačilo delala tudi po 16 ur dnevno. Tudi sicer je bilo to težko obdobje njenega življenja, saj sta ji umrla oče in brat Viktor, ki se je smrtno ponesrečil v kamniških planinah, poleg tega ji je nenehno grozil odpust, saj še ni imela jugoslovanskega državljanstva. V Kamniku je pričela zahajati v delavsko knjižnico in se sestajati z naprednimi delavci, Jakobom Moljkom, Romanom Potočnikom, Francem Poznikom, Ivanom Pregljem, Francem Vidmarjem in drugimi, ki so po navodilih Komunistične partije delovali v kamniškem kulturno prosvetnem društvu Solidarnost. Marica Brejc je postala njen delaven član, udeleževala se je sestankov, shodov in drugih prireditev in aktivnosti, med katerimi je bilo tudi zbiranje podpisov za prijateljstvo in naslonitev na Sovjetsko zvezo. Leta 1940je ob preiska vi Mari-činega stanovanja policija našla partijsko literaturo, zaradi česar je bila odpuščena z dela v Smod-nišnici. Po dveh mesecih iskanja je dobila zaposlitev v novi tkalnici Jugopamuk v Kamniku, katere lastnika sta bila Čech & Nemec, kjer je nadaljevala delo kot tkalka tudi po okupaciji leta 1941. Tik pred vojno je pri družini v Kamniku občasno ilegalno živel brat Tomo Brejc, takrat že prekaljeni ilegalni partijski delavec in kasnejši organizator oborožene vstaje na Kamniškem, ki se je začela 27. julija 1941. Takrat je Marica vzdrževala zvezo med prvoborci, bratom Tomom Brejcem, Jakobom Moljkom, Avgustom Vidmarjem in organizirala materialno pomoč. Z razvojem narodnoosvobodilnega gibanja se je širilo tudi njeno aktivistično delo v povezanosti z OF, ter njen politični vpliv, predvsem med delavkami. Štirinajstega aprila 1943je bila Marica Brejc, z ilegalnim imenom Darinka, na sestanku pri Poznikovih na Jeranovem, s ta- kratnim sekretarjem Kamniškega okrožja Viktorjem Stražiščar-jem — Silvestrom in drugimi o nadaljnjem širjenju NOG. Tam je prejela literaturo in jo po sestanku skrivno razdelila med sodelavce in simpatizerje QF, za kar je izvedel gestapo. Med zasliševanjem, pretepanjem in mučenjem v kamniških zaporih in v Begunjah so Nemci hoteli priti na sled njenim sodelavcem, vendar zaman. Po treh mesecih zapora je bila izpuščena in v Jugopamuku ponovno sprejeta na delo. Njeno organizirano politično delo pa se je s še večjo vnemo nadaljevalo. Aprila 1944 jo je Stanko Dolgan - Miloš, sekretar KP kamniškega rajona, sprejel v KPS. Junija 1944 je bila na enem izmed sestankov Okrožnega odbora slovenske protifašistične ženske zveze na Moravškem o nadaljnji aktivnosti žena in pospešenem ustanavljanju vaških in občinskih odborov. 26. 6.1944jo je gestapo ponovno aretiral z obtožbo sodelovanja z OF. VBegu-nfah je bila obsojena na 20 let zapora in odpeljana v žensko kaznilnico Aichach v Nemčiji, kamor je bilo v živinskih vagonih leta 1944 odpeljanih 146 Slovenk, med njimi več iz območja takratnega Kamniškega okrožja. Kot druge taboriščnice je Marica doživljala mučenje, ponižanje, trpljenje, pomanjkanje in lakoto. Končno je prišel dan zmage in 18. maj 1945, ko se;i srečno vrnila med svoje drage v osvobojeno domovino. O tem obdobju je v Kamniškem zborniku 1969. leta med drugim zapisala: »Stara Jugoslavija ni vzdržala in nemške horde so v nekaj dneh preplavile našo zemljo. Teror se je povečal. Začelo se je streljanje, obešanje in izgoni z domače zemlje. Trpljenje se je stopnjevalo. Tisti, ki so odšli v gozdove, so vsaj umirali na svoji zemlji. Tisti pa, kijih je okupator odgnal v zapore in taborišča, so prenehali biti ljudje, bili so samo še številke.« Že julija 1945 se je ponovno zaposlila v kamniškem Jugopamuku (danes je tu delovna organizacija Ideja). Z navdušenjem se je vključila v obnovo domovine in družbeno politično življe- nje. Na uspešno delovanje v sindikatu, AFŽ, Okrajnem odboru OF so zagotovo vplivale bogate predvojne in medvojne izkušnje. Leta 1947je bila poklicana na politično delo v Glavni odbor AFŽ Slovenije. Spoznala je, da bo nove naloge zmogla le z znanjem in nenehnim izobraževanjem, zato je z mnogo volje uspešno končala nižjo gimnazijo in nato v Ljubljani tudi intenzivni študij na enoletni Srednji partijski šoli pri CK KPS. Letal950je bila izvoljena za poverjenika za prosveto in kulturo Okraja Kamnik. Po ukinitvi okraja leta 1952 je bila dejavna v organih Ljudskega odbora mestne občine Kamnik, nato občine, sodelovala je v vodstvih družbeno političnih organizacij. Še posebej zavzeto je vodila Solidarnost, svet Svobod in sodelovala v pododboru Izseljenske matice Kamnik-Domžale. Mnoge človeške in druge probleme časa in prostora je pomagala reševati tudi v organizaciji Zveze združenj borcev NOV in v Sekciji intermrancev. Več generacij kamniških dijakov se s hvaležnostjo spominja časa, ko je bila upravnica kamniškega Dijaškega doma. Tudi po upokojitvi Marica ni mirovala. Delovala je v borčevski organizaciji, zvezi komunistov, kot članica uredniškega odbora Kamniškega občana in drugod. Zavzeto in kritično je spremljala družbeno dogajanje, opozarjala je tudi na majhne nepravilnosti, ki nam grenijo vsakdanje življenje in svoje mnenje večkrat zapisala v Kamniškem občanu. Za svoje delo je bila večkrat odlikovana, občina Kamnik, organizacije in društva pa so ji podelili svoja priznanja. Tovarišica Marica Brejc ostaja v lepem spominu kot delavska razummea, ki je prestala mnoge preizkušnje in vseskozi zvesto izpolnjevala svoje dolžnosti. DANILO CERKVENIK MARICI BREJČEVI V SLOVO V svoj beli prt tkemo rože, sonce in smeh, a tudi pelina. Odhajamo tiho in brez besed. Na poti, kjer ni več poti, ostaja le senca spomina. Prijateljica si bila, razumevajoča in pogumna, naj dom Tvoj poslednji krasi roža rdeča in kita rožmarina. NINA OSREDKAR V SPOMIN Draga mama m te več, spomin na Tebe je boleč, pet let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. 7. oktobra je minilo žalostno peto leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta DANICA KREK z Gmajnice pri Komendi Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate sveče! Vsi njeni Komenda, oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame TEREZIJE KOTNIK rojene ZOBAVNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji med boleznijo kakorkoli pomagali, bili z nami v težkih trenutkih slovesa, nam izrekli sožalje, se od nje poslovili z besedo in pesmijo, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Karla z možem in vnuka Boštjan in Barbara Šmarca, oktobra 1987 Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽE SLABAJNA Od njega smo se poslovili 14. avgusta 1987 v Nemčiji Žalujoči: hčerka Irena z družino in drugi njegovi Godič, Kamnik, Trbovlje ZAHVALA Ob tragični smrti drage žene, mame in sestre TILKE DROLC rojene VIDMAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, učencem 4. b razreda SENŠRM z razredničarko tovarišici Metki Virant, ter delavcem postaje prometne milice Ljubljana - okolica za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremljanje na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo delavcem postaje milice v Kamniku s komandirjem Francem Potočnikom. Hvala tudi vsem gasilcem, članom civilne zaščite ter lovcem Kamnika, Tunjic, Križa in Podgorja, kakor tudi ostalim krajanom teh območij, ki so sodelovali pri iskanju pogrešane. Žalujoči: mož Milan, sinova Robert in Edvard ter sestra Marija Kamnik, oktobra 1987 POROKE STRMŠEK Janez, gozdni delavec iz Lipelj in BAJDE Marinka, kuharica iz Lipelj POGLEDNIK Stanko, viliča-rist iz Kamnika in DURANOVIĆ Nevzeta, delavka pri stroju iz Kamnika MALI Robert, avtoelektrikar iz Kamnika in SURK Ksenija, referentka za voj. evidenco iz Kamnika BERTONCELJ Peter, strojni tehnik-obratovodja iz Kamnika in MALI Ema, taksist k a iz Kamnika iHAJDINJAK Branko, avto-mehanik iz Ljubljane in DACAR Tatjana, prodajalka iz Mekinj GRADIŠEK Janez, obratovni elektrikar iz Kregarjevega in DOLINŠEK Martina, šivilja iz Lenarta na Rebri KOTNIK Marko, lesarski tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku in RIFEL Marjeta, študentka iz ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek, brat, stric in svak METOD KREK z Gmajnice 89 pri Komendi Ob boleči ločitvi se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje, molitve in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Stola, Titana, gostilne »Pri Viktorju« in Save Kranj, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Iskrena hvala starejšemu in mlajšemu dr. Kralju ter patronažni sestri za obiske na domu. Nadalje se zahvaljujemo za ganljive besede ob odprtem grobu tov. Bohincu -ZB Komenda, tov. Pernetu - GD Komenda in tov. Humarju -predstavniku sindikata DO Stol Kamnik, praporščakom, ko-mendskim gasilcem, pevcem KUD Janez Čebulj in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, čeprav so nam vaša imena tudi neznana, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Komenda, Moste, Kamnik, Kranj, Poljane, Volča nad Škofjo Loko, Ljubljana, septembra 1987 ZAHVALA V cvetu življenja nas je zapustil ljubljeni mož in ati LADO SPRUK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Sonja, sin Aleš, mama, brata in drugi sorodniki Kamnik, septembra 1987 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ADOLFA PESTOTNIKA s Kovinarske 6 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom - še zlasti Zoretovim in Zupancovim za vso pomoč v najtežjih trenutkih, dr. Milanu Kralju in sestram J/ ZD Kamnik za zdravniško pomoč, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Minka, sin Stane, hčerki Olga in Tilka, brat Kristan z družinami Kamnik, Nevlje, Velenje, Zg. Tuhinj, septembra 1987 V SPOMIN 16. oktobra 1987 je minilo leto dni žalosti, odkar nas je po hudi in težki bolezni zapustil dragi mož, ati, stari ati, brat in stric *^ A PEREGRIN HUMAR z Gozda 36 Ne žalost, ne solza te ne prebudi. Le spomin nate bo ostal vedno. Živimo v mislih s teboj. Povsod so sledi tvojega pridnega in natančnega dela, a tebe od nikoder ni. Hvala vsem, ki ste nam v hudih dneh stali ob strani, se ga spominjate, obiščete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi Vrhpolja pri Kamniku LEBAN Emil, teholog iz Mekinj in MOHAR Dragica, ekonomski tehnik iz Šmartna v Tuhinju KEMPERLE Roman, vzdrževalec iz Podgorja in ŽAGAR Ana, delavka iz Mekinj ISKRA Anton, voznik avtobusa iz Domžal in HRASTOVEC Marjeta, blagajnik pri PTT iz Špitaliča RADULOVIĆ Srečko, monter klim. daprav iz Mengša in MALI Marija, mat. in blag. knjigovodja iz Podgorja URH Edvard, vzdrževalec strojev iz Kamnika in CAPUDER Alenka, ekonomski tehnik iz Mekinj SMRTI ŠKRJANEC Alojzij, osebni upokojenec iz Volčjega potoka 12/a, star 63 let SLADIC Marija, osebna upokojenka iz Duplice, Jakopičeva 27, stara 60 let MAKOVEC Marija, osebna FILMSKO GLEDALIŠČE KINO DOM KAMNIK: 19. 10.-7. 12. - vsak ponedeljek NEKAJ VIJOLIČASTEGA - amer. družbena drama po romanu Alke VValker Režija:Steven Spielberg Igrajo: Danny Glover, Whoopi Goldberg, Margaret Avery, Oprah Winfrey Dolžina: 154 minut Nagrade: »Zlati globus« za najboljšo žensko vlogo VVhoopi Goldberg 5 nominacij za nagrado »Zlati globus« 86 11 nominacij za nagrado »Oskar« 86 HANA IN NJENE SESTRE - amer. komedija Scenarij in režija: Woody Allen Glasba: G. Puccini, Johan S. Bach, Connt Basie, Benny Carter, Cole Porter Igrajo: Woody Allen, Michael Caine, Mia Farow, Carrie Fis-her, Barbara Hershley, Daianne Wiest Nagrade: Dobitnik 3 »OSKARJEV« 1987 7 nominacij »Oskar« 1987 Dolžina: 106 minut MONA LISA - angl. ljubezenska drama Režija: Neil Jordan Glasba: Michael Kamen Igrajo: Bob Hoskins, Cathy Tyson, Michael Caine, Robbie Coltrane Dolžina: 104 minute Nagrade: »Zlata palma« Cannes 1986 Bobu Hoskinsu Nominacija za »Oskar« 1987 - Bob Hoskins IDIOTSKA NOČ - amer. črna komedija Režija: Martin Scorsese Glasba: Howard Shore, W. A. Mozart, J. S. Bach Igrajo: Griffin Dunne, Rosanna Arquette, Verna Bloom Dolžina: 97 minut Nagrade: »Zlata palma« za režijo Cannes 1986 PLESALCI ZA PRVO VRSTO, amer. musical Režija: Richard Attenborough Igrajo: Michael Douglas, Alyson Reed, Terence Mann Dolžina: 111 minut Nominacija »Zlati globus« - kot najboljši glasbeni film! POD VULKANOM - amer. drama Režija: John Huston Scenarij: Guy Gallo po noveli Malcolma Lowria Glasba: Alex North Igrajo: Albert Finney, Jacqueline Bisset, Anthony Andrews, Ignacio Lopez Dolžina: 111 minut Nagrada za življenjsko delo Johnu Hustonu Cannes '84! OFICIR Z VRTNICO - jug. melodrama Režija: Dejan Šorak Igrajo: Ksenija Pajič, Žarko Lauševič, Vicko Ruič Dolžina: 95 minut Nagrade: »Zlata Arena« za scenarij Deianu Šoraku '87 »Zlata Arena« za glavno moško vlogo Žarku Lauševiču KDO MI UBIJE ŽENO - amer. komedija Režija: Jim Abrahams, David Zucker, Jerry Zucker Scenarij: Dale Launer Glasba: Michael Colombier Igrajo: Danny DeVito, Bette Midler, Judge Reinhold, Helen Slater, Anita Morris Dolžina: 94 minut 22. in 23. oktobra ob 17.45 in 20. uri ČAST PRIZZUEVIH zadnji film letos umrlega filmskega režiserja Johna Hustona. Izredno duhovita in niti najmanj dolgočasna črna komedija o odnosih v eni izmed newyorških mafijskih družin, kjer je glavni nekoliko betežni don Prizzi, živahnost pa mu dajeta poklicna morilca Charley Partanna in Irena Walker, ki ju igrata idealen igralski par Jack Nicholson in v današnjem času naj filmska zvezda v Ameriki Kathleen Turner. Nagrade: 4 ZLATI GLOBUSI '86! 8 NOMINACIJ ZA NAGRADO OSKAR '86! OSKAR '86 Angeliki Huston za stransko žensko vlogo! Nagrada za življenjsko delo režiserju Cannes '86! Film bo na sporedu v vseh naših kinematografih v oktobru. NE ZAMUDITE! NEKAJ VIJOLIČASTEGA ameriška melodrama režiserja STEVENA SPIELBERGA po romanu — uspešnici Alice Walker, ki je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga (22. oktobra ob 20. uri premiera in promocija knjige v kinu Center Kranj). Film pripoveduje zgodbo nesrečne Celic, ki piše pisma Bogu, ker nima nikogar drugega, ki bi mu lahko potožila. Že zgodaj jo omožijo z vdovcem s tremi otroki, ki z njo grdo dela in jo loči od edinega človeka, ki jo ima rad, od njene sestre Nettie. Film je namenjen predvsem odraslim. UUBEZNI BLANKE KOLAK slovenski film po motivih istoimenskega romana Petra Voj-» niča-Purcarja. Film prikazuje nemirna povojna leta in življenje lepe »prave ženske« Blanke, ki jo igra ena najboljših jugoslovanskih igralk Mira Furlan. Film je režiral Boris Jurjaševič, glasbo je napisal Janez Gregorc, v ostalih vlogah pa nastopajo Radko Polič, Mustafa Nadarevič, Majda Potokar... »Zlata Arena« skladatelju Janezu Gregorcu za glasbo »Zlata Arena« Mileni Kumarjevi za kostumografijo Pripravljamo tudi filmsko uspešnico ameriške proizvodnje PLATOON, ki jo je režiral Oliver Stone in je najimpresivnejši film na temo vietnamske vojne. Dobitnik 4 OSKARJEV 1987! upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 14, stara 72 let PESTOTNIK Adolf, osebni upokojenec iz Kamnika, Kovinarska 6, star 72 let KRUŠEC Terezija, družinska upokojenka iz'Ljubljane, Ob Železnici 1, stara 87 let URŠIČ Ivana, družinska upokojenka iz Sp. Stranj 23, stara 85 let SLAPAR Frančiška, osebna upokojenka iz Sidola 7, stara 76 let FAKIN Nadina Marija, družinska upokojenka iz Ljubljane, Mirje 5, stara 88 let HOMAR Marija, družinska upokojenka iz Golic 18, stara 86 let KREK METOD, osebni upokojenec iz Gmajnice 89, star 67 let ŠUŠTAR Marija, družinska upokojenka iz Kamnika, Medvedova 9, stara 91 let JANEŽIČ Frančiška, osebna upokojenka z Gore pri Komendi, stara 80 let KOTNIK Terezija, osebna upokojenka iz Šmarce, Pibemi-kova 7, stara 73 let Ljudje in viharji na Lhotse Sharu »Namestč Nepal! Namestč Kathmandu!« Bog je v tebi, je pozdrav domačinov vsakomur, ob vsakem času in za vsako priložnost. Ko gredo domačini v svoje glavno mesto, pravijo: »Gremo v Nepal tsa-ni, kar pomeni, grem v Kathmandu. Prijatno toplo je, ko smo na letališču Tribhowan v Kathmanduju stopili iz letala. Andrej, ki je bil že teden dni tu, nas je bil nadvse vesel, le novice je imel bolj slabe. Naša oprema je bila bog ve kje! Počutili smo se kot četa na bojišču brez orožja. Že prvi vtisi so me spravili v neko zamaknjenost. Preveč jih je bilo in iznenada. Tu se srečujeta dva svetova, ljudje hitrega in nervoznega življenja z ljudmi, ki še niso okuženi s prekletstvom norega življenjskega tempa. Pa vendar, že tu sem srečal ljudi, ki živijo zato, da jedo in tudi tiste, ki jedo zato, da živijo. Našo opremo smo s pošvedranim avtobusom odpeljali do naše vile Sa-kunagi Su na Dilli Bazarju. Bil je brez vrat, vzvratne brzine in smerokazov, imel pa je nafto in živ motor. Smrkov pobalin je visel na oknu nasproti šoferja in z udarcem roke po pločevini usmerjal šoferja. Zanimiva delitev dela. V nepopisni gneči ljudi, avtomobilov, kolesarjev, krav in ne vem česa še, nas je po levem pravilu in prizadevno glasnem trobljenju vseh avtomobilov le pripeljal do naše vile. Tu se je Se zagozdil med dve visoki kamniti ograji in čeprav ni imel vrat, nismo mgli ven. S skupnimi močmi smo ga izruvali in kmalu je kot prazna obtolčena konzerva, odpeljal. V vili nas je lepo sprejela prijazna Japonka z družino. Benija je dobro poznala že iz lanskega leta. Privoščili smo si krajši oddih, vendar čas nas je priganjal. Nekaj nujnih stvari smo morali takoj opraviti. Zamenjati dolarje v rupije, kupiti vzorce hrane za pokušino, oceniti draginjo. Hiše v mestu so brez številk, ulice brez imen; imajo jih le glavne in predeli mesta. Orientacia pa vseeno ni pretežka, kdor hodi odprtih oči in opazuje, dovolj je zanimivosti. Mesto ima eno samo pošto, samo v njej lahko dobiš znamke, vendar le, če si pripravljen čakati uro in več v dolgi vrsti. V restavraciji Monalisa smo potešili našo prvo lakoto v Nepalu z dunajskimi zrezki in bolonjo špageti. Bilo je poceni, dovolj in okusno. V Kathmanduju bomo nekaj dni. Tudi tu je papirna birokracija silno razvita, izpolnjevanje obrazcev nam je vzelo precej časa. Opremo, ki jo imajo slovenske odprave že nekaj let shranjeno v Kathmanduju, zračimo, sušimo in pakiramo za pot na goro. Vsi smo si najeli kolesa za deset rupij dnevne odškodnine in se kot reklamni vzorci razvite Evrope z njimi šopirili po mestu, med množico japonskih avtomobilov, ki jih vozijo bolj in manj premožni Nepalci. Levo pravilo v prometu sem končno občutil na lastni veščini, ko sem s prednjim kolesom mehko pristal med nogami krepkega domačina. Se danes sem mu hvaležen, samo grdo je pogledal moj skesani obraz. Zvečer smo v vili pisali raglednice in s strokovnim žvečenjem ugotavljali kvaliteto nepal-ske hrane. Silvo kot referent za poboljšanje nepalske hrane in dodatno izobrazbo kuharja v bazi, je imel veliko dela in skrbi, da je pravočasno opravil nakup. Uspešno mu je pomagal naš sirdar Pasang. Z Andrejem sva urejala dokumente in finančne zadeve na agenciji Mountain Travvel in Ministrstvu za turizem. Vladni minister za turizem naju je sprejel v skromnih prostorih in nama predstavil zveznega oficirja, ki bo spremljal odpravo do vrnitve z gore. Veliko je govoril in malo povedal, minister nam je zaželel uspeh in srečo in povedal, da imajo jugoslovanske - beri slovenske odprave velik ugled v Nepalu. Zahvalila sva se za pozornost in sprejem. Imeli smo vsa dovoljenja za pot do Lhotse Shara in vzpon na vrh. Čakamo samo še ugodno vreme za polet z letalom v Luklo. Peti dan bivanja v Kathmanduju poleta zaradi slabega vremena v gorah ni bilo. Napisali smo še zadnje razglednice domačim, prijateljem, delovnim organizacijam in vsem drugim v domovini in tujini, ki so nam pomagali z denarjem in opremo. Pa še enkrat hvala. Odposlali smo 1264 razglednic. Kolesarnica s trinajstimi kolesi pred vilo je bila danes prazna. Že zgodaj dopoldne smo jim zajahali in se kot preplašene kure razbežali na vse strani. Nekaj templjev, med njimi tudi Swayambhunath na manjši vzpetini na robu mesta, sem si že ogledal z Beni-jem in Milanom, danes pa sem nekaj časa hotel biti sam. Stikal sem po mestu, tudi tam, kjer ni turistov, ne premožnih, tam kjer je življenje med bliščem in bedo. Nisem bil presunjen, takšne podobe sem nekoč že videl tudi pri nas, pa vendar sem se čustveno skoraj preveč zamislil v tisoče usod življenja teh ljudi. Moraš biti poet, da Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. I. SRS, št. 4/80) in po 31. in 32. členu Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24. 2.1985), Hranilno kreditna služba Domžale razpisuje NATEČAJ za pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale -varčevalcev HKS Domžale za leto 1988 Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok za prijavo je 15.11.1987. Vse prijave, ki bodo oddane po navedenem roku, ne bodo upoštevane. Splošni pogoji: Vrsta posojila Obrestna .mera v % Najdaljša doba odplačila gradnje mehanizacija plemenska živina kmečki turizem 50 (+ bančna sredstva) 5 let 50 (+ bančna sredstva) 3 leta 50 (+ bančna sredstva) 5 let 50 (+ bančna sredstva) 5 let Obrestne mere, navedene v tabeli, so v veljavi trenutno za sredstva HKS ter se trimesečno prilagajajo Sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Medtem ko se bančna sredstva prilagajajo določilom Zakona o celotnem prihodku in dohodku Ur. I. SFRJ 42/86, ki predvideva trimesečno revalorizacijo posojil. Bodoči posojilojemalci bodo o slučajnih spremembah obrestnih mer naknadno obveščeni. Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati: - osnovne podatke o posojilojemalcu - namen posojila - višino lastne udeležbe posojilojemalca - osnovne podatke o kmetiji (fotokopija posestnega lista in najemnih pogodb v slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu) - podatke o sedanji tržni proizvodnji - dosedanje investicije in druge naložbe v kmetijo - zadolženost prosilca - fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v slučaju gradenj oziroma adaptacij) - kmetje, ki žele uveljaviti status višinskega kmeta, tudi ustrezno potrdilo občinske geodetske uprave. Po 30. 11. 1987 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na seji in vsem kmetom, ki so vložili prošnje za pridobitev posojila, posredovali pismen sklep. Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale dojameš in napišeš vso resničnost, in imeti srčnost, ko hodiš med njimi. Podnevi pa tja do poznih večernih ur se preselijo iz »stanovanj« na ulico, vsi, tudi bolni in onemogli od bolezni, starosti in tudi lakote. Spretno izdelujejo kar kdo zna, ponujajo vsi, le malokdo kaj kupi. Umazanija je tu doma, vode ni, če pa je, je umazana. Kathmandu je daleč od Himalaje na pusti zemlji, z malo in slabo vodo. To ni njihova sramota, to je resnica njihovega življenja. Umazani in tudi nagi otroci se igrajo na ulici, videti so zdravi, samo ti preživijo. Potepuški psi brskajo po odvrženih ostankih, njihova morala je čisto na psu. Brezdelje je vsakdanjost, kdo dela tudi za dolar ves dan. Iztegnjena ročica otroka in njegov oči povedo vse; prosi, ker je lačen. To je počela tudi mlada mamica z dojenčkom v naročju, onemogli je čepel ali ležal na tleh, odsotno gledal v mimoidoče in čakal na pajs ali rupi-jo. Nehote sem segal v žep in delil drobiž. To ni bila pomoč njim, le uteha moji prizadetosti. Tudi sam sem kmalu otopel, vse manj sem jih opazil. Življenje je pot minulosti, to pa je vsakdanjost, jutri bo skoraj takšen kot danes. Navade, otopelost, usmiljenje, gnus in sočustvovanje. Kdo naj jim da? Revni, ki še sami nimajo, premožnim in bogatim pa je njihova usoda malo mar. Hodim in razmišljam. Kaj je beda? Je mar beden, kdor prosi, da preživi? Kaj ni bedno tudi dostojanstvo nas, ki hodimo med temi ljudmi in bogatimo naše vtise z najbolj nečloveškimi podobami? Ni vedno reven, kdor nič nima in ne bogat, kdor živi v izobilju. Pozno popoldne sem se vračal v Sakunagi Su. Tudi ti ljudje imajo svojo srečo, čeprav je drugačna od naše. Njih ni treba biti sram svojega življenja, velika sramota pa je za ponosen razviti svet, ki mu omotični narkomani med tem preprostim ljudstvom delajo žalostno reklamo. V vili sem našega zdravnika našel v postelji. Čudno, tako živahen dedec, pa leži. »Cene, usekalo me je, čisto trd sem,« je stokal. »Peter, dobro vem, kako se temu streže. Tudi sam sem že preživel veliko heksenšusov. Ker v Bangkoku nisi hotel na seks masažo, boš pa sedaj zmasiran,« sem ga potolažil. Srajco sem mu zavihal čez glavo in s tigrovo mastjo masiral do moje onemoglosti. Pozno zvečer sem terapijo ponovil. Z nama je spal v sobi tudi Filip in naslednji dan, ko je Peter že zravnano hodil po sobi, veselo pripomnil. »Cene, dobro z'ga uštimov, našga dohtarja, sm se že bau, kdo nas bo gor cajtov.« Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali na letališče, toda polet so odpovedali zaradi slabega vremena v gorah. Izgubili smo še en dan. Sedmega marca smo v Luklo odleteli: Filip, Beni, Silvo, Milan, Pubi, Marko in jaz, drugi pa naslednji dan, ker za vse ni bilo prostora, v letalu je namreč prostora le za deset potnikov. Kot beli jastreb je po polurnem letu začel pikirati na kolovozno letališče, ki se je v izteku končal z zemeljskim usekom. Če prej Jie, tu se zanesljivo vsak ustavi. Naslednji dve letali sta pripeljali še opremo. Lukla je prijetna gorska vasica na višini 2800 m. Vas se menda silno hitro veča in lepša. Ekspedicije in turisti puščajo v vasi kar precej denarja. Prenočišče smo našli v hotelu Everest, takoj pa smo pričeli s pripravo 30 kg tovorov za nosače, naš sirdar pa je po Lukli in okoliških vaseh organiziral nosače. Sredi popoldneva smo bili gotovi, zato sem si lahko ogledal vas in okolico. Deske žagajo ročno štirje možje, počasi in vztrajno. Čas ni njihov gospodar. Tako smo deske žagali še pri obnovi koč na Veliki planini. Hiše zidajo iz obdelanega kamna, na-mesto malte pa uporabljajo mokro pregneteno zemljo. Gradili so nekaj hiš. Po vasi so velike skladovnice drv. Te so me spomnile na očitke, da bodo ekspedicijam prepovedali v Himalajo, ker preveč sekajo drva in uničujejo gozdove. Sel sem kar precej daleč v pragozd, od koder so domačini nosili drva. Sekajo nestrokovno in delajo veliko škodo. V suhem obdobju se podrast suši, monsunskem dežju je odnaša erozija. Toda ljudje rabijo drva. V hotelu si privoščimo pošteno večerjo, da ne bo pomote, hotel je v teh krajih večina kamnitih hiš, ki nudijo gostom spanje in hrano. Ta večer sem prvič v življenju pil čang in rakši. Nista me navdušila, zato sem ostal le pri pokušini. V hotelu smo bili edini gostje. V počastitev praznika naših žena in deklet je iz sedmih grl izzvenelo nekaj slovenskih narodnih pesmi. Poslušali sta nas dve Tibetanki, mati in hči. Tako je bilo naše petje nehote tudi njima namenjeno. Saj niste hude. Jutro je hladno, nosači pa pridno nakladajo tovore sebi in jakom. Krenili so proti severozahodu, k globoki strugi reke Dutkusi. Tudi sami smo si naložili prcej težke nahrbtnike in se * priključili dolgi koloni, na sedem dni dolgo pot. V Luklo so že prišli tudi naši prijatelji, le Andrej je še ostal v Kathmanduju, ker mora čakati na opremo in organizirti prevoz in nosače do baze. Hodimo brez slutnje, kje se bo danes končal naš dan. CENE GRILJC Nadaljevanje prihodnjič Ternioaktimulacijs&o peč 3 KVV in kiperbaš peč prodam. Hočevar, Kettejeva 3, Kamnik. Garažo iščem le preko zime na območja Duplice. Kova-čič, Klavčičeva 9, stanovanje 24. Petdesetlitrski sod, manjšo prešo, pohištvo za spalnico, dnevno sobo, otroško sobo in kabinet ugodno prodam. Avguštin LJnjana, Perovo 20, tel. 832-960 dopoldan. Dvosobno lastniško stanovanje v Kamniku zamenjam za manjše z doplačilom. Tel. 832-870. Enosobno stanovanje, 38 kvadratnih metrov, v Kamniku prodam ah" zamenjam za manjše. Tel. 832-180. JATA farma Duplica nudi kokošji gnoj dvakrat tedensko s farme Duplica. Gnoj naložimo z lastnim nakladal-cem. Cena ugodna. Priporočamo nakup! Pralni stroj, popolnoma nov, ugodno prodam. Zebaljec, Podhruška 4. Vašcanom Gradišča, krajevni skupnosti Šmartno in sorodnikom se toplo zahvaljujemo za vso pomoč pri napeljavi vodovoda. Hvaležna družina Rihtar iz Gradišča Zamrzovalno skrinjo, 380 1, staro 3 leta, malo rabljeno prodam. Volovšek Marta, Kamniška c. 18, Šmarca. karnijska Industrija n. sol. o., Fužine 9 Na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja TOZD in delovne skupnosti skupnih služb razpisujemo naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1987/88 stopnja str. izobr. št. razp. štip. oblikovalec kovin IV 4 strojni ključavničar IV 2 monter ogrevalnih naprav IV 1 dimnikar IV 1 kemijski tehnik V 3 strojni tehnik V 4 ing. kemijske tehnologije VI 2 ing. strojništva VI 1 varnostni ing. VI 2 dipl. ing. kmeijske tehnologije VII 4 dipl. ing. strojništva VII 4 dipl. ing. stroj, energetika VII 1 dipl. ekonomist VII 1 dipl. ekonomist za komer. dej. VII 1 SLOVENIJE Občinska organizacija OBČINSKA Kamnik Občinski sindikalni svat Kamnik Združeno poročilo solidarnostne akcije »Zbiranje'prispevkov za pomoč prizadetim v katastrofalnem neurju s točo v Sloveniji«; I. Krajevna organizacija RKS Šmartno - predsednik Močnik Ivan. Denarna sredstva so prispevali naslednji občani: STEBUEVEK: Modrijan, Šimenc Janko, Slapnik Cilka, Lomovšek Marija in Škrbine 13.000 ŠMARTNO V TUHINJU: Petek Jožica, Urankar Slavko, Pestotnik Vida, Slapar Franc, Bajde Štefan, Zabavnik M., Resnik Marija, Pavlic Vera, Klemen Marija, Šuštar Marija, Marjan Ivan, Žibert Albert, Slapnik Marija, Klemen Franc, Hribar Janez, Pire Ana, Mali Jožica, Slapar Janez, Slapar Pavle, Zavasnik Mari, Mali Janez, Sedelšak Jožica, Slapar Slavi, Slapnik Vinko, Mah Marija, Kleten Štefka, Zagore Štefka in Marija, Tomu Marija, Prašnikar Marija, Mohor Avgust, Hribe mik Štefka, Rajsar Tone, Bprštnar Ivanka, Jeras Veronika, Strasar Marija, Vladimir Šmartno 18, Volkar Terezija, Sedelšak Kati 159.500 KOSTANJ: Drolc Slavko, Drolc Terezija, Drolc Anton, Kirn Olga, Korošec Rudi, Pančur Angela, Ju-hant Peter, Pestotnik Jože, Razpot-nik Marija, Klemen Janez, Hočevar Anton 22.500 HRUSKVKA IN PODBREG: Korošec Jože, Osolnik Slavka, Pestotnik Luka, Drolc Anotnija, Černevšek Antonija, Osolnik Ivan 35.000 GRADIŠČE: Pestotnik Julka, Mornar Francka, Klemen Janez, Virijant Mili, Drolc Joži, Petek F., Hočevar Cilka, Šmidovnik Marija, Šmidivnik Metka 45.000 PRAPROČE in SIDOL: Hribar Franc, Hribar Jože, Pavlic Vinko, Žibert Francka, Pestotnik Vinko, Modrijan Brane, Gerbec Pavle, Vrankar Ivanka, Pavlic Ivanka, Vrankar Martin, Močnik Ana, Slapar Barbara, Slapar Tine, Vrankar Ana 107.000 RAVNE: Korošec Pavel, Vider Marija, Srebašek Tončka, Osolnik Irena, Tonin Anica, Nosan Anton, Sušnik Janez, Kuhar Julka, Podbre-gar Vencelj, Korošec Majda, Drolc Franc 40.000 BUČ: Družina Kališnik, Cevc Janez, Pavlic Ciril, Klun Cilka, Zrim Rezka, Smolnikar, Slapnik Marija, Hribar Milka, Močnik Ivan, Cevc Alojz, Vrankar Milka, Močnik Janez, Vrankar Angela, Vrankar Jože, Pirš Anton, Dacar Pavla, Žebaljec Alojz, Vrankar Angela, Pavlic Franc, Pavlic Janko, Hribar Jože, Narat Francka, Žavbi, Hočevar Francka, Pavlic Anton, Grošelj Mihela, Vrankar Mojca, Pavlic Franc, Lomovšek Marija, Šuštar Fani, Drolc Ivanka, Podbevšek Marija, Vrankar Fani, Sitar Marija, Lomovšek Rezka, Kališnik Miha 125.000 Skupaj KO RK Šmartno 547.000 II. Krajevna organizacija RK Zgor-Tuhinj - predsednica Marija ivbi. ČEŠNJICE: Poljanšek Rezka, Ber-lic Anica, Jeglič Jože, Jeglič Franc, Jeglič Janez, Zeleznik Franc, Lukan Vera, Drolc Marija, Pestotnik Vinko, Drolc Marija, Šmid Angela, Ogrizek Štefan, Drolc Pepca, Železnik Tončka, Drolc Jožefa, Kropivšek Jože, Jeras Neža, Tome Martin, Tome Rajko, Zaje Anton, Drolc Stane, Zore Elza, Jeglič Marija, Lukan Anton 70.000 GOLICE: Hribernik Jože, Železnik Vida, Bajde Darinka, Kodra Tončka, Pirš Tončka, Drolc Janez, Berlic Janez, Kramar Golice 6, Hribernik, Pestotnik Ivan, Hribar Marjan, Zaje Milan, Podbelšek Anica, Ivan Hribernik, Hribar Janez, Bajde Janez, Hribar Anton, Novak Marija 23.000 VELIKI HRIB: Zavasnik Julija, Bur-keljca Janez, Kolar Anton, Bajde Francka, Hribernik Franc, Slapnik Matevž, Dacar Alojz, Jeras Anton, Jeras Alojz, Ahčin Janez, Kompan Jože 55.600 ČRNI VRH: Resnik Stane, Slapnik Alojz, Hribovšek Franc, Kodra Janez 8.000 Žav MALI HRIB: Franjo Lomovšek, HanSč Gustclj, Hribar Franc, Pirš Ivana, Bajde Jože, Berlic Srečko, Baj-, de Amalija, Drolc Franc, Balon Fran-* čiška, Hribar Frančiška, Hribar Franc, Pestotnik Ivan, Koncilija Pavla, Slapnik Janez, Hribar Majda, Ja-vornik Nežka, Hribovšek Alojz 26.000 LAZE V TUHINJU: Bajde Danilo, Hančič Olga, Lajmiš Ivana, Gor-jan Fani, Bajde Janez, Hribar Ivan, Slapnik Lojze, Perčič Anica, Šimenc' Jože, Kodra Betka, Drolc Ivan, Hribar Anica, Bajde Pavla, Jeras Ana, Bajde Jernej, Bajde Ivanka, JuranftČ Ida, Bertec Ivanka, Kožlakar Marinka, Stanko Pavla, Baloh Marija, Bertec Ivanka, Meznaršič Stanka 33.500 STARA SELA: Pestotnik Vinko, Pestotnik Milka, Pestotnik Doroteja, Mohar Marjeta, Mohar Tončka. Mc-har Kari, Šuštar Rafael, Šuštar Franc, Poljanšek Janez, Serša Julka, Pirš Angelca, Pirš Ivanka, Kati Pod-bregar 67.000 ZGORNJI TUHINJ: Baloh Joži, Kodra Pavla, Kadunc Terezija, Ka-dunc Marija, Hribar Marija, Kramar Joži, Kodra Frančiška, Dacar, Klop-čič, Volkar Tilka, Jeglič Cilka, Kramar, Leve Jože, Volkar Mihela, Novak Marija, Novak Janez, Žavbi Vin-: ko, Jeras Marija, Breznik, Volkar' Franc, Pančur Marija, Hribar Slavka, družina Žavbi 116.000 Podbevšek Anton, Tekavc Nuška, Baloh Andrej, Hribar Marjan, Baloh Peter, Žunič Slavka, Koncilija Julija-na, Dacar Alojz, Burja Iztok, Kadunc Vid, Poljanšek Marjan, Baloh Zdrav, ko, Baloh Marija, Kadunc Anton, Ci-nac Ismeta, Kramar Cecilija, Kodra Janez, Franc, Kadunc Ivan, Hribernik Zdravko 91.000 Tonin Angela, Koncilija Franc, Kadunc Janko, Drolc Mici, Žavbi Marija, Kadunc Olga, Podbevšek Marjeta, Berlec Maks, Bertec,Marinka, Šuštar Justa, Pirš Neža, Pirš Vida, Žavbi Francka, Pančur Tine, Hribar Tončka, Klemen Štefka, Kadunc Anica, Koncilija Jože, Jeras Marjana, Hribar Angela, Kadunc Marija, Berlec Janez 74.000 Baloh Pavle, Baloh Tončka, Kodra Franc, Kožlakar Vid, Burkeljca Franc, Kožlakar Ivanka, Burkeljca Marija, Klemen Alojz, Pirš Mirko, Drnovšek Marjan, Drolc Janez, Baloh Francka, Hribar Jernej, Prepad-nik Zvone, Burkeljca Anton, Petrič Marinka, Jeras Anton, Zavasnik Janez, Hribar Franc, Hribar Frančiška, Mali Janez, Kosec Anton, Strmšek Janez, Stmšek Anton 65.000 III. Skupaj KO RK Zgornji Tuhinj 629.100 Posamezna nakazila na žiro racaa RKS Kamnik: Zobavnik Pavla, Pleš-nar Jože, Korošec Pavel 40.000 IV. Krajevna organizacija Kamniška Bistrica in mladi člani Rdečega križa OŠ Kamniškega bataljona Stranje 288.600 V. Prispevki občanov Krajevna organizacija RK Kamnik, prispevki občanov iz KS Zaprite (zbirali mladi člani RK Osn. šole Toma Brejca) 61.470 Zdravstveni dom Domžale TOZD »ZV Kamnik« 100.000 Skupaj prispevki do 14.10.1987 1.666.170 Nakazila občanov in delovnih organizacij na račun RO RKS: Plešnar Jože, Kotnik Marija, Kopčavar Tone, Izolacija Kern, Kepic Ana, Obrtno združenje Kamnik, Benkovič Anica, Štebe Franc, Mercator Eta, Svilanit, Pugelj Franc, Peterlin Stane, Petek Ciril Križ, Marn Jože, Pibernik Peter, Zamik Stanko, Marija Šmarca, Štele Gmajnica, Avguštin Miha 556.000 Krajevne organizacije Rdečega križa v vseh krajevnih skupnostih in aktivih RK v šolah MČ RK bodo akcijo zaključile do 18. 10.1987. Od 11. 10. 1987 do 22. 10. 1987 vodimo akcijo darovanja sredstev odi oddanega papirja - odpadne surovine Dinosu in Uniji papir servisu. Darovana sredstva od odpadnega papirja delovne organizacije nakažejo na zbirni račun občinske organizacije Rdečega križa Kamnik 50140-678-57044. Dne, 22. oktobra se zaključuje velika AKCIJA »SOLIDARNOST NA DELU«. Ta dan bo v prostorih RK Maistrova 2 dežurna ekipa od 9. ure do 17. ure. Če vas do tega dne ne bo obiskal aktivist RK na domu ali v delovni sredini, pa želite s skromnim prispevkom izraziti solidarnost, pridite v prostore RK k dežurni ekipi. VSEM DAROVALCEM LEPA HVALA V IMENU PREJEMNIKOV OBLIK SOLIDARNOSTNE POMOČI. Nataša Pavli Ljubljanska 91 Domžale blok SPB 2 tel. 723-566 Cenjenim kupcem nudim kompleten izbor vseh vrst etu-ijev, moške in damske listnice, denarnice, moške in ženske pasove ter opravljam popravila usnjenih izdelkov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure SE PRIPOROČAM! oča na Kokrškem sedlu obiva končno podobo Božo letos brez konkurence V nedeljo, 27. septembra, se je z dirko v Banja Luki končala sezona za državno prvenstvo hitrostnih motociklistov. Letos še posebej uspešno za Kamničana BOŽA JANEŽIČA. Osvojil je drugi naslov državnega prvaka. Domala celo sezono ni imel resnega konkurenta. Lanski prvak, JANEZ ŠTEFANEC, si je kot kaže zadal prevelike načrte. Štartal je kar v dveh razredih (250 ccm in IT Fl). Izkazalo se je, da je to za njegove izkušnje in sposobnosti prevelika obremenitev, saj je v obeh razredih vozil dokaj povprečno. Se najbolj resen konkurent mu je bil letos BENJAMIN SCAP, ki pa se je na dirki v Slavonski Požegi smrtno ponesrečil. Teden dni prej pa se je na Reki prav tako žalostno končala pot našega veterana moto športa, MILENKA KONJEVIĆA. Božo je vseh pet dirk (od sedmih), v katerih je štartal, končal z zmago. Na startu ga ni bilo v Kraljevu, ker se ta dirka ni točkovala za državno prvenstvo, zaradi poškodbe pa se ni udeležil zadnje dirke v Banja Luki. BOŽO JANEŽIČ je začel tekmovati že v letu 1977, takrat z YAMAHO 250 ccm. V tem razredu je potem leta 1982 osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. Sedaj nastopa v razredu TT Fl. To so štiri taktni motorji do 750 ccm, ki morajo biti narejeni v seriji najmanj 200 kom. Na motorju je dovoljeno izpopolnjevati vse, razen bloka motorja. Njegov SUZUKI R-750-R YOSHIMURA po obsežnih izpopolnitvah razvija hitrost do 290 km na uro, pri moči 130 KS in teži 155 kg. Seveda bi si vzdrževanje motorja in udeležbo na tekmovanjih težko zamislil brez podpore sponzorjev. Generalni pokrovitelj mu je RIKO iz Ribnice, pomagajo pa tudi MOHORIČ, LENČEK in AVTO-PRALNICA in SERVIS AVTO GUM SITAR s svojimi uslugami. Za drugo leto pa se dogovarja še z nekaterimi interesenti. Če bo šlo vse po načrtih, bo drugo leto branil naslov prvaka v razredu TT Fl, napoveduje pa tudi vrnitev v razred 250 ccm. Načrtuje pa tudi tekmovanja v tujini, letos mu je to preprečil razpored dirk za DP, saj so se termini pokrivali s tekmovanji za svetovno in evropsko prvenstvo. Na predzadnji dirki na Grobniku je bil posnet tudi film na video kasete. Ko bo opravljena montaža, bo ta film možno videti tudi v Kamniku. Datum in kraj predvajanja bo objavljen kasneje. ANDREJ BALANTIČ Pred desetletjem je bilo letenje z zmajem prava redkost. Neobičajno jadramo napravo je bilo moč videti na slikah ali na televiziji. Pot je vodila naprej in zmajarji so se pojavili v Sloveniji in tudi v kamniškem koncu. Tudi v Stolu imamo navdušenega zmajarja, to je Brane Jež, monter pohištva v tozdu 4 v Mostah. Pogovor z njim je bil predviden že lani, vendar je že kaj prišlo vmes. Letenje z zmajem si tisti, ki polete opazujemo z zemlje, gotovo drugače predstavljamo: da je zadeva preprosta, da se zmajarju v zraku težko kaj pripeti in da je nasploh vse O. K. Kaj je na taka in podobna razmišljanja rekel Brane Jež, s katerim je bil pogovor izredno prijeten in neposreden. Kakšen šport je zmajarstvo? To ni čisto običajen šport. Je ljubezen do višin. Letalec izkorišča veter, naravne vzgone toplega zraka. Nekaj mora vedeti in znati, da polete uspešno opravlja; preprosto, nekaj mora imeti v sebi, da se s tem ukvarja. Letos je še zmajarstvo .prišteto k drugim olimpijskim športom, srfanje na vodi pa je bilo že prej. Koliko je v kamniški občini teh športnikov? Okoli 40. To so predvsem mladi , fantje. Nekateri so sedaj v vojski, zmaje pa imajo in so že letali. V nekaj letih se je število močno povečalo. Še pred tremi leti nas je bilo kakih osem zmajane v. Za osnovno usposabljanje letenja z zmajem se je treba primerno usposobiti; teoretično in praktično. Učenje traja pet tednov (po en dan na teden). Kako se začnejo začetni poleti, ki so bolj podobni skokom? Začetne vaje so po ravnem terenu. Tedaj na zmaja nisi pripet. Enostavno tečeš in držiš zmaja, učiš se loviti ravnotežje. Potem gredo taki začetniki na nizek hrib. Zopet tečeš, dobiš potrebno hitrost in zmaj te dvigne. Tedaj si v zraku nekaj sekund do največ ene minute. Od tal pa si od pet do petnajst metrov. Dolžina skokov na šolskem hribu je odvisna od začetnih sposobnosti kandidatov, pa tudi od kvalitete in izvedbe zmaja. Kot zmajar sem že učil nove zmajane. Dve generaciji! Zmaj ima približno devet metrov premera in z ogrodjem vred tehta od 20 do 40 kg. Najboljši so angleški zmaji, potem ameriški in nemški. Kdo odloči, da je nek kandidat sposoben skočiti z večje višine? To odloči učitelj. Novi letalec mora biti prepričan, da ima potrebno znanj«. Zmaja mora znati zanesljivo Gradnja prizidka pri planinski koči na Kokrškem sedlu je še vedno v potnem teku. Nekatera dela gredo h koncu, druga pa čakajo posameznik obrt-mirov. Zalogaj, ki si ga je planinsko društvo Kamnik zastavilo, je zahteval maksimalno angažiranje odgovornih delavcev društva, pa polno sodelovanje članstva, in seveda pripravljenosti združenega dela, da to akcijo tudi materialno podpre. Tako potrebna gradnja za ljubitelje gora teče že tretje leto in vse kaže, da bo končana v naslednjem letu, kakor je bilo načrtovano. Posodobitev kuhinjskih prostorov bo omogočila lažje in boljše delo osebja, sanitarije, ki so bile vedno kamen spotike, pa bodo sodobno urejene. V prizidku bo tudi precej novih ležišč - do 70, posodobljena bo tudi jedilnica, ki bo pridobila tudi na velikosti. Večja dela, razen v starem delu jedilnice, so skoraj zaključena. Vsi prostori bodo svetlejši in funkcionalnejši, zato bo v prihodnje obiskovalcem zagotovljena tudi boljša oskrba. Planinsko društvo hiti, da bi pred zimo dokončalo kar največ, tako, da bi v juniju in juliju prihodnjega leta zaključili z deli in prenovljeno kočo izročilo v uporabo obiskovalcem gora.. Dokončanje dela na Kokrškem sedlu sovpada s 95-letnico ustanovitve PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK in to bo najlepši prispevek, ki ga društvo lahko da ob takem jubileju. Velja povedati, da dela kljub kar velikim težavam lepo teko, za kar gre zahvala organizatorjem in izvajalcem. V zadnjem obdobju je opaziti, da delovna vnema tudi med planinci upada, zato pa morajo ostali toliko bolj pljuniti v roke, da nadoknadijo zamujeno. Na delovnih akcijah že dalj časa opažamo iste obraze, ki vedno marljivo pomagajo, zato gre njim še toliko večja zahvala. Nace Golob vsak teden zidari in če ima dovolj pomočnikov, dela hitreje napredujejo. Miran Beč, predsednik gradbenega odbora skrbi, da ne primanjkuje materiala in drugih stvari, zato je stalen gost na sedlu in z veseljem poprime za vsako delo. Več dni so delali Slavko, pa Karel, Lojze, Drago, Stane, France inpa še bi jih lahko naštevali in vrsta bi bila kar velika. Tudi delovne organizacije izpolnjujejo svoje obljube. Stolovci so že usposobili novo je- upravljati, paziti je treba, da ni hrbtnega vetra, ki polet onemogoči, vedeti je treba, da bo šlo. Kako se človek počuti na višjem in daljšem poletu? Fantastično! Z besedami se tega ne da povedati. Nad Veliko planino sem se dvignil še 1700 metrov. Paziti je treba, da ne zaideš v oblake, ker v megli praktično ničesar ne vidiš in je hitro lahko kaj narobe; nimaš občutka. Za kontrolo imaš višinomer in vari-ometer. Ko si izredno visoko, dobiš občutek, da si majhen, ceste so niti, nebo je temnomodro. Ko sem bil dvignjen nad Veliko planino, sem videl Gross-glokner. V veliki višini bojazen do česarkoli odpade. Za vsak primer pa ima zmajar vendar padalo, ki ga v veUki višini ni problem aktivirati. Nad 150 metri se to še vedno da narediti. Koliko časa lahko traja polet? Odvisno od dneva in pogojev. Svetovni rekord na Havajih je 19 ur. Naši časi so od 4 do 8 ur. Čas je močno odvisen od naravnega vzgona toplega zraka. Naravni stebri toplega zraka imajo določen premer. Zunaj tega stebra ni vzgona, zmajar to začuti na poletu, zaniha ga in vrže dol. Seveda se mora ujeti. Letos je bilo na Veliki planini državno prvenstvo v poletih z zmajem. dilnico, delavci Zarje skrbe za instalacije, druga pa tudi ne zaostajajo. V planinskem društvu so prepričani, da bodo svojo 95-letnico proslavili kar najbolj slovesno - s konkretnimi rezultati. To pa je vrednota, ki vedno nekaj velja. Planinci so in ostajo zaljubljeni v svoje gore, precej pa jih je tudi pripravljeno žrtvovati marsikatero prosto urico. Ta del Kamniških Alp bo z dograditvijo koče na Kokršem sedlu še bolj privlačen, saj je od tu izredno lepo izhodišče za ture na Grintovec, Dolgi hrbet, Skuto, Kočno, na Kalško Goro in čez na Krvavec, pa prečenje na Kamniško sedlo itd. Pridite in se prepričajte ter uživajte v prostranstvu ki-pečih gora, ter mikavnih vzponov in spustov. STANE SIMŠIČ Koca na Kokrškem sedla Taborniki ne spimo Res je, taborniki ne spimo, pa čeprav je bilo letos o nas slišati bore malo. Držimo se starega ljudskega rekla: »Manj govori, več naredi«. Pa pojdimo po vrsti. Že na začetku leta smo se udeležili zimskega orientacijskega tekmovanja »Glas svobodne Jelovice«, ki ga vsako leto v spomin na Dražgoško bitko organizirajo taborniki iz Škofje Loke. Pogoji za tekmovanje so bili zelo težki, saj je ves čas snežilo, tako da so bili naši tekmovalci in tekmovalke popolnoma premočeni. Trud pa se je izplačal, saj so starejše tabornice in mlajši taborniki osvojili prvo mesto, starejši taborniki pa sedmo. Na policah v taborniški sobi tako stojita dva pokala več. Naslednja naša velika akcija je bilo sedemdnevno zimovanje na Kralovem hribu v KarnniSki Bistrici, kjer je triintrideset tabornikov uživalo zimsko veselje. Smučali smo na Veliki planini, sankah pa smo se kar pred lovsko kočo, ki so nam jo z veseljem odstopili kamniški lovci. Nepozaben pečat pa nam je v srce vtisnil udomačeni gams Miško, ki smo ga vsi vzljubili. Ko je skopnel sneg, smo se taborniki začeli pripravljati na taborniške mnogoboje. Pred tekmovanji smo se udeležili še vsakoletnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane in izleta v živalski vrt. Maja smo se udeležili področnega mnogoboja za medvedke in čebelice v Črnučah. Dve naši ekipi, in sicer mlajše in starejše čebelice, so zasedle prvo mesto in se tako uvrstile na republiški mnogoboj. V začetku junija je bil v Medvodah področni mnogoboj za tabornike in tabornice, kjer so naše mlajše tabornice premočno zmagale in se uvrstile na republiški mnogoboj. Junija je potekal še republiški mnogoboj za medvedke in čebelice v Zagorju ob Savi. Obe naši ekipi, mlajše in starejše čebelice, so zasedle na tridnevnem tekovanju solidno šesto mesto. Vsi na ZLET se je glasilo taborniško geslo, ki je vabilo na osmi zlet Zveze tabornikov Jugoslavije na Adi Ciganliji v Beogradu. Slišati je bilo prav lepo, toda doživeli smo katastrofo. Iz Kamnika se nas je zleta udeležilo enajst tabornikov, iz cele Jugoslavije 15.000 udeležencev. Že sam odhod iz Ljubljane je bila prava groza. Ko- Kako ste se domačini odrezali? Za takšno tekmovanje mora biti najmanj tri dni poletov, se pravi, da mora biti ugodno vreme, tega pa letos ni bilo. Vendar smo se Kam niča ni med 70 tekmovalci uvrstili do 20. mesta. Start je bil na Veliki planini, obr-nitvena točka pa Valvazorjev dom na Stolu. Startati si moral od 11. dopoldne do 4. popoldne. Kdaj, pa je bilo prepuščeno tekmovalcem. Vsak je moral izbrati najbolj ugoden del dneva. Odletel sem z Velike planine in moral pristati v Brezjah pod Dobrčo. Naprej se ni dalo. Seveda so imeli razni tekmovalci sorazmerno slabše uspehe. Poleg Slovencev so nastopali Zagrebčani in Makedonci. Tekmoval sem tudi za pokal Alpe-Jadran. Avstrijci letos niso nastopali, prišli pa so Italijani. Med 60 tekmovalci sem se uvrstil na 6. mesto. Ob ugodnem vremenu so poleti skozi vse leto. Pozimi je vendar tudi v zraku drugače? Pozimi se je treba dobro obleči. Cel moraš biti v topli obleki. Tudi del obraza je pokrit in imeti moraš ustrezna očala. Še najbolj so mrazu izpostavljene roke, včasih še tako tople rokavice ne zaležejo dosti. Treba je vedeti, da ima zmajar med letenjem določeno hitrost, ki ga dodatno ohlaja. Hitrost letenja je od 40 do 50 km na uro,»doseže pa tudi čez 80. Koliko ur na teden se ukvarjaš z zmajaistvom? Odvisno od vremena. Spomladi več. Veliko časa vzamejo priprave. Za dve uri letenja je potrebnih pet ur časa. Zmaja je treba odpeljati na startno mesto in ga po poletu razmon-tirati in spraviti domov. Je ta šport po finančni plati težko dosegljiv? Seveda je drago. Začneš z malim, rabljenim zmajem, kot vožnjo po cesti s starim ličkom. Z zmajarstvom pa je tako: ko poskusiš, ne moreš odnehati. To je letenje in vse, kar je lepega zraven. Je še kak drug zmajar v Stolu? Z zmajarstvom se ukvarja tudi moj brat Janez, Urankarjev Emil in Kotnikov Marko. Koliko let se imaš namen s tem športom še ukvarjati? Dokler se bo dalo! Kaj bi priporočil tistim, ki imajo to veselje, pa se ne morejo odločiti? Tisti, ki ima do tega pravo veselje, se bo odločil, vmesne poti ni. Imeti moraš srce, čutiti v sebi. Poleti so dovolj varni; posebno pri novejših izvedbah zmajev, kjer se naprava tudi pri nekoUko nepravilnem rokovanju ali čem drugem v zraku sama poravna. Pa še eno vprašanje: aU je za letenje z zmajem pomembna telesna teža? Seveda je, vendar človeka, ki je malo težji, to od zmajarstva ne sme odvrniti. Zmaji imajo od 15 do približno 17 m2 površine in so z večjo površino zmožni tudi težje peljati. Gotovo ste že slišali, da sta se z enim zmajem peljala dva človeka. CIRIL SIVEC Lokostrelske novice Lokostrelci bodo počasi zaključili z letno sezono, čaka jih le Se tekma v americian Round disciplini, ki bo v Mengešu, potem pa sledi prehod v dvorano. Septembra je bilo polno pomembnih in zanimivih tekem za LK Kamnik, iz katerih smo iztržili več kot smo pričakovali. Na Hunter in Field tekmi v Mengšu je bila zelo kvalitetna udeležba. Tekmovalce je pestilo zelo slabo vreme, kljub temu pa je Drago Desnica z rezultatom 868 krogov osvojil odlično 1. mesto v članski kategoriji. Ivan Ma-radin pa je z odUčnim rezultatom 864 krogov med mladinci osvojil 1. mesto, z istem rezultatom pa bi v članski kategoriji zasedel 2. mesto, kar samo potrjuje njegove lokostrelske kvalitete. Teden dni kasneje sta se ista tekmovalca, ki streljata v prostem stilu (merila naprave) udelžila tekme v DOU-BLE FITA STAR disciplini (olimpijska disciplina) v Mariboru, kjer sta se tudi dobro odrezala. Desnica se je uvrstil na odlično 3. mesto z 1169 in 1193 krogi ter tako potrdil kategoriza-cijski razred v olimpijski disciplini. Ivan Maradin pa je tokrat, zaradi slabe konkurence med mladinci nastopal med člani in zasedel 9. mesto z rezultatom 1133 ter 1115 krogov. In tako je tudi on potrdil kategorizacijski razred na tej in pa na tekmi za evropski pokal v Italiji. Lfc KAMNIK MARADIN PRVI, DESNICA IN JEMEC TRETJA NA DP V Kamniku je bila med lokostrlci vedno, in Se vedno je, Hunter in Field glavna disciplina. In tudi letos so se naši lokostrelci odlično odrezali. Vedno smo imeli odlične mladince (Desnica, Čolnar, Lukan, Jemec, Kosec, . . .) in tudi Ivan Maradin gre po njihovih stopinjah. To potrjejejo mnogi dosedanji rezultti, še najbolj pa osvojeno 1. mesto v Hunter in Field v Predvoru, kjer je naslov državnega prvaka osvojil z rezultatom 837 krogov. Drago Desnica pa se je tokrat resnično izkazal kot tehnično in psihično podkovan lokostrelec. Streljal je v skupini z najboljšimi jugoslovanskimi lokostrelci in si po prvem dnevu delil 6. mesto, v zadnji četrtini drugega dne turnirja pa se je uspešno prebil na tretje mesto, ki ga je z odličnim streljanjem obdržal do konca turnirja in tako zasluženo osvojil bron na DP z rezultatom 907 krogov. Boris Jemec, ki se letos ni v polni meri udeleževal turnirjev, je bil toliko bolj aktiven na treningih. Zaradi pomanjkanje časa je treniral tudi v poznih večernih urah in se prav posebno pripravljal za nastop na DP v Predvo- ru. Tam pa je z odličnim, rutiniranim streljenjem v instinktivnem slogu osvojil 3. mesto z 780 krogi in tako je tudi on dosegel kategorizacijski razred. Na DP DOUBLE FITA STAR (olimpijska disciplina) v Moščeniški Dragi smo poslali ekipo v sestavi Drago Desnica, Miro Čolnar (vrnil se je iz JLA) ter Ivan Maradin, ki je zasedla 5. mesto. To je bil turnir na zelo visokem nivoju, saj so se naši tekmovalci lahko pomerili z dobrimi in tudi najboljšimi tekmovalci iz Poljske, Češko-sloaške, Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Turnir se je odvijal v zelo vetovnem vremnu, tako da so bili rezultati nekoliko slabši. Ivan Maradin je serijo svojih uspehov zaključil z osvojitvijo asolutnega državnega prvaka v mladinski kategoriji z rezultatoma 1014 ter 1042 krogov. 'Drago Desnica je zasedel 12. mesto z rezultatoma 1052 ter 1109 krogov. Miro Čolnar pa 18. mesto z rezultatoma 1064 in 1024 krogov. V klubu sedaj že lahko rečemo, da imamo dovolj velike možnosti za uspehe tudi v olimpijski disciplini, vendar pa bo potrebnega mnogo več dela v tej disciplini, kar pa je za naslednjo sezono že v načrtu. LK Kamnik maj smo dobili kupeje na vlaku. S seboj smo imeli kompletno opremo, od šotorov do zložljivih postelj. Prihod v Beograd. Vročina. Nihče ni vedel kam moramo iti. Mlajši taborniki so vzdihovali od utrujenosti po vožnji in od vročine, jaz pa sem najmanj stokrat prekršil osmi taborniški zakon, ki pravi, da se tabornik vede kulturno. Potem smo se nekako pripeljali do Ade, od tam naprej pa 2 km peš po opoldanskem soncu z velikim nahrbtnikom na hrbtu, na katerem sta še šotor (12 kg) in postelja (6 kg). Pridemo v slovenski tabor, naselje Ljubljana. Postavimo šotore in zvemo, da kosilo odpade, da bo samo večerja, torej 24 ur brez tople hrane. Šli smo na kopanje in si spotoma kupili še hamburgerje. Prva katastrofa: za 15.000 udeležencev je bilo na voljo 50 WC! Druga katastrofa: Slabo izbran prostor za celoten zlet. Po strahovitem neurju se je ves teren spremenil v samo blato, ki je kljub vročini trajalo še dva dni. Tretja katastrofa: Na zletu ni bilo praktično nič organizirano, razen ogleda Hiše cvetja, vse ostale stvari (ogled muzeja, živalskega vrta, trdnjave Kalemegdan in samega Beograda) smo si organizirali sami, kakor tudi večerne zabave. Laho pa rečem, da so bih v Beogradu vsi prijazni, od šoferjev avtobusov, miličnikov, mimoidočih, do uličnih preprodajalcev. Koncev koncev smo se imeli še kar v redu do odhoda, ko je spet prišlo do zapleta. V Ljubljano smo prišli ob pol treh zjutraj, utrujeni od poti. K sreči; nas je prijazni strojevodja vzel na prvi vlak, ki pelje prazen v Kamnik. O zletu na kratko: videli, preživeli in ostali razočarani. V istem času, kot je bil zlet, pa so imeli naši klubovci tradicionalno veslanje po Kolpi, ki so ga odlično organizirah in izpeljali. Prišlo je taborjenje v Bohinju, ki smo ga organizirah v treh izmenah. Taborjenja se je udeležilo manj udeležencev kot prejšna leta, zato pa je bil program kljub slabemu vremenu boljši. Bih smo na Komni, pri slapu Savica, delali smo veščino veslač in obiskali vojake v vojašnici v Bohinjski Beli, kjer so nam pokazali razstavo orožja in konje. Na teku ob Bohinj-sem jezeru pa smo ekipno zmagah že desetič zapored in dobili nov pokal za na naše police. V septembru pa so naše mlajše tabornice našim uspehom dodale piko na i. Na tridnevnem taborniškem mnogoboju v Kokarjih pri Mozirju so Mojca in Majda Mele, Vesna Cvek, Mateja Hari in Darja Rozman osvojile naslov republiških prvakinj. Zmagale so premočno in tako oddale še en pokal na naše police. Pahi $L Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.