UGTEUSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva pie spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanita Je plačati od enostolpne petit-VTSte, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Poziv! Neznosni materialni položaj, ki pritiska na slovensko učiteljstvo s tako morečo močjo, da je prikipela naša sila in potreba do vrhunca, je prisilil podpisano vodstvo, da sklicuje s tem javno izredno zborovanje delegacije ki se vrši v sredo, dne 4. oktobra 1911, v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, ob 4. uri popoldne. Edina točka dnevnega reda: Draginja in učiteljstvo. Poročajo tovariši: 1. Za Koroško: Zdravko Kovač, učitelj na Strmcu; 2. za Kranjsko: Fran Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani-Barju; 3. za Primorsko: a) Goriško: Franc Merljak, nadučitelj v Batujah. b) Istra: Anton Urbančič, nadučitelj v Boljuncu; c) Trst: Ferdo pl. Kleinmayr, učitelj v Trstu; 4. za Št ajersko: Fran Brin ar, nadučitelj v Gotovljah; 5. skupni poročevalec: Engelbert*G a n g 1, učitelj v Idriji. Tega zborovanja delegacije se morajo udeležiti tovariši delegati in ^se tovarišice delegatinje, ki so jih okrajna učiteljska društva izvolila za zadnjo glavno skupščino Zaveze, vršečo se o binkoštih 1.1. v Trstu. Nihče "esme ostati doma; sedaj ni nobenega izgovora! Resni čas WiČe s poveljujočim glasom: Vsi do zadnjega v Ljubljano! Ta klic pa velja tudi vsemu ostalemu slovenskemu učiteljstvu! Tovariši, tovarišice! — Vsi stanovi se gibljejo, vsi kličejo po pojoči in rešitvi iz neznosnega materialnega uboštva, molčati ne more 111 ne sme med bednimi stanovi najbednejši stan slovensko "čiteljstvo! K----- Nekaj doneskov k vprašaju o preosnovi ljudskega bistva na slovenskem Štajerskem. Piše K. K. I. Poslanec S. L. S. ali na Štajerskem jZ. g. dr. Verstovšek ne govori v svoji "^sni besedi" samo o potrebi delitve štaj. finega šolskega sveta, ampak sploh o ^osnovi ljudskega šolstva na deželi, spevno za slov. Štajer, z narodnega in gobarskega stališča, kakor pravi. Ker se vsaka obsežnejša preosnova dskega šolstva tiče obenem učiteljstva Ša> oziroma njega pravnega in soci-5ega položaja, zato tudi mora učiteljstvo ^ .ani vsakemu takemu gibanju zavzemati principialno stališče. k. Učiteljstvu je to stališče od narave Situ"3"0' zato principialno, mnenje potnikovo napram skupini ne pride kot Mi in naše rodbine ječimo pod silovito težo bede, da se že večine polašča obup! Ob sedanjih denarnih sredstvih, ob sedanjem času vedno rastoče draginje je slovenskemu učiteljstvu absolutno nemogoče izhajati! To moramo vsej javnosti povedati, na ves glas zaklicati moramo poklicanim faktorjem z gromovitim glasom obupanega in neplačanega kulturnega delavca, da je sedaj pomoč najnujnejša, ker je sila največja. Manifestirati hočemo z vso resnostjo in dostojnostjo za naše pravice, za najprimitivnejše zahteve delovnega človeka: Dajte nam kruha! Zato pa mora biti naša udeležba imponujoča — o-gromna. Nihče, ki čuti za svoj stan, ki mu srce krvavi ob pogledu na stradajočo rodovino, naj ne ostane doma! Kakor delegatom in delegatinjam — tudi vam vsem ni zdaj nobenega izgovora. Oglaša se vse avstrijsko učiteljstvo — za-ostati ne smemo mi! Z zadnjimi sredstvi, če mora biti tako, se dvignimo na pot v Ljubljano, da si ne bomo morali očitati^ da smo v najresnejšem času zanemarili svojo dolžnost! To smo dolžni sebi, svoji stanovski časti in svojim familijam! Okrajna učiteljska društva naj brez vsakega drugega poziva nemudoma razvijejo najživahnejšo agitacijo za najobilnejšo udeležbo. S tem jim nalagamo vso odgovornost. Kakor so pokazale vselej doslej, kadar je bilo treba izpričati disciplino in moč naprednega slovenskega učiteljstva, da umevajo svojo nalogo, tako naj tudi sedaj v polni meri store svojo dolžnost in naj uporabijo vsa dopustna sredstva, da pride dne 4. oktobra t. 1. na naše zborovanje V Ljubljano vsakteri in vsaktera, ki ga nepremagljive težkoče in zapreke ne zadrže doma! V središču vsega slovenskega sveta naj govori vse slovensko učiteljstvo v tem težkem času, ko je zmanjkalo kruha, a treba vendarle še vedno vršiti vse dolžnosti stanu in roditelja! Upravni odbor Zaveze in vsi poročevalci se zbero istega dne ob pol 3. uri popoldne na posvetovanje v pisarnici načelstva „Učiteljske tiskarne" v Frančiškanski ulici št. 8. Vsi pokonci, vsi na noge, vsi v Ljubljano! Kliče nas sila in dolžnost! Vodstvo Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev v Ljubljani dne 26. septembra 1911. L. Jelene, Vilibald Rus, t. c. predsednik. t. č. tajnik. «quantité négligeable" mnogo v poštev, zakaj stanovsko zaveden učitelj kot član tega stanu deluje in misli v duhu svojega poklica, ali je pa sploh za stan brezpomemben. Preden to naše od narave dano stališče napram kaki preosnovi natanko precenjujemo, so daljna razmotrivanja o predmetu prepotrebna. Kot celota smo gotovo do gotove meje v našem poklicu strokovnjaki, dasi morda temu ali onemu posamezniku v tem oziru mnogo ali sploh vse nedostaje; tega razmerja ni samo pri nas, ampak v vsakem poklicu. Napram ljudsko-šolskemu vprašanju in recimo — njega razvoju specialno na Štajerskem imajo posamezniki neučitelji lahko različno mnenje, in sicer: 1. nobenega stališča, ker jim je ¡relevantno, 2. svoje osebno in privatno stališče ali 3. kot zastopniki gotove socialne skupine, odnosno politiške stranke določeno principialno stališče. Socialne skupine, oziroma politiške stranke kot činitelji politiških akcij imajo neizpremenljivo določeno principialno stališče napram vsaki javni napravi. Ta stališča in iz njih izvirajoče sodbe so si večinoma v nesoglasju, le malo je morda točk, ki se v njih vjemajo. Nam učiteljem je treba vsa ta razna stališča, oziroma zahteve, ki jih imajo posebne razne skupine do ljudskega šolstva in njega razvoja, natanko proučavati; jih po svoji stvarnosti in upravičenosti primerjati, jih presojevati in končno na njih podlagi naše stališče popolnoma spoznavati. Res je, v tem oziru nismo na zborovanjih naših društev spali; razpravljali smo o mnogih aktualnih vprašanjih glede raz voja šolstva v vseh panogah tudi na uradnih konferencah. Rezultati tega dela pa niso še zbrani, ostali so tudi večinoma samo na papirju, ker jim šolska oblast tudi ni mogla dosedaj priboriti veljave. Gotovim politiškim strankam je bilo vendar ljudsko-šolsko vprašanje vedno najaktualnejše, njih politiško učinkovanje v zakonodajnih skup- ščinah kakor v višjih in najvišjih šolskih oblastvih se je vršilo vedno, nepretrgoma, dasi ne v vsakem slučaju odkrito pred širšo javnostjo. V tej dobi razvoja ljudskega šolstva se ni nikdar pozivala celota učiteljstva, naj označi precizno svoje stališče. V sedanjem času, ko je na podlagi volilnih reform v najvažnejše zakonodajne zbore prej upati na dosego globokih, da-lekosežnih reform, kakor se n. pr. nahajajo v programih reakcionarne in radikalno narodne socialne skupine, sta porinile slednji šolsko vprašanje v ospredje svojih politiških stremljenj, ljudsko-šolsko vprašanje postaja kardinalna točka vsakega politiškega programa. Učitelji poznamo zgodovino modernega ljudskega šolstva. Mi vemo njega izvor, posebno to, da je plod politiških bojev kulturnega značaja, njih pravni rezultat in da bo isto tudi vsaka uspela preosnova, namreč: kompromisni pravni rezultat vseh na tej napravi zainteresovanih, med seboj borečih se strank, oziroma socialnih skupin. V koliko bodo slednje uva- ževale naše mnenje in predloge, naše prin-cipialno stališče, to bomo šele videli. Radikalno se je lotil vprašanja koroški poslanec Steinwender in je stavil mnogo deloma stvarno izvedljivih in neizvedljivih predlogov. Pri svojih izvajanjih ni žalil učiteljstva kot celote po nepotrebnem. Opozarjam za sedaj le na njegov članek v „Tagesposti" od 16. oktobra 1910 in na odgovor nemškega štajerskega učiteljstva v „Pedag. Zeitschrift" z dne 25. oktobra 1910. Oblastno je pa nastopal meseca marca 1911. 1. v treh člankih „Tagesposte" dr. Hans Kleinpeter, profesor, lingvist na gimnaziji v Gmundnu, proti sedanji šoli in posebno učiteljstvu. Zajahal je namreč posebno specialiteto šole — „Die Arbeitsschule", ki pa o nji sam nima jasnih pojmov. Opomnim mimogrede le, da zdaj ne vleče več „Arbeitschule" ampak „Schlagwort: Tatschule". Nas učitelje je imenoval povprek največje nevedneže in ignorante, ki svojega poklica ne umevatno, ki se za nobeno akcijo v razvoj šolstva ne brigamo, niti ne poznamo delovanja Kerschensteiner-jevega ne Gurlittovega itd. Predaleč bi zabredel, ako bi na tem mestu zasluge teh dveh šolnikov za šolo in njih ideje razpravljal, opozarjam le na Gurlittovo delo „Die Schule" iz zbirke „Sammiung sozialpsychologischer Monogphien" in na njegove daljše in krajše razprave v vseh štirih letnikih revije „Dokumente des Fortschrittes". Kleinpeter je spravil pri svojem zabavljanju toliko nepraktičnih bedarij vkup, da se nemškemu učiteljstvu niti vredno ni zdelo, natančneje se z njim spuščati v polemiko, ampak ga je 6. štev. „Pedag. Zeitschrift" z dne 25. marca 1911 odslovilo s kratkim odstavkom. Mož je namreč tip nepraktičnega lingvista, kakršnim se akademiki drugih fakultet tako radi posmehujejo. Prav vljudno in prijazno pa vabi naš poslanec K. Z. štejersko slovensko učitelj-stvo na sodelovanje pri preosnovi ljudskega šolstva na deželi, kakor je osnovana v programu K. Z., in sicer: „Slovensko učiteljstvo naj nikdar ne pričakuje, da bi pripuščali za učiteljstvo povišanje plač, preden da ne vidim, da se se to z vnemo ne vrže v boj za narodne zahteve našega ljudskega šolstva in ne sodeluje skupno z nami za preosnovo šolsk ga zakona, kakor je primeren na deželi." Ta preosnova vsebuje po programu K. Z. tudi delitev štajerskega deželne a šol. sveta. Za sedaj imamo učitelji še dovolj časa, da raziskujemo in fiksiramo svoje stališče in mnenje o preosnovi ljudskega šolstva na Štajerskem za deželo po programu K. Z. Škoda, da nam g. poslanec ni razodel še več podatkov po svojem programu, ne pa samo delitve deželnega šolskega sveta, zakaj narodni program K. Z. vsebuje še več točk, zlasti glede slovenskega ljud. šolstva, ki od njih g. poslanec ni pripravljen žrtvovati niti pičice. Potem se bo lahko po njegovem pravilnem nasvetu vršila preosnova po učiteljskih društvih in po izkušnjah strokovnjakov. G. poslanec tudi vzklika: „Kličem Vas učitelje na delo, pečajte se s preosnovo ljudske šole na deželi! Zahtevate lahko celo od nas poslancev, da zastopamo vaše predloge. Veselilo me bo, če mi podate celi načrt te preosnove. Videli boste, da ga bomo poslanci S. K. Z. vrlo zastopali, če bo le primerno zasnovan po naših razmerah na deželi." Ako hočemo učitelji jasno pregledati vprašanje po preosnovi ljudskega šolstva, moramo imeti za to dobro zasnovan temelj raznih dejstev in okoliščin, ki morda res zahtevajo preosnovo, potem se bodo iz njega izcimila nadaljna vprašanja, kako se naj to vrši. Odgovarjati nam bo treba torej: 1. Ali te treba reformirati in zakaj? 2. Kaj je treba reformirati pri ljud. šolstvu? a) ali državni šolski zakon? b) dokonani šolski in učni red, katere točke? c) obrat v šolstvu, pouk, učni načrt? Č) učiteljstvo, njega predizobrazbo, pravno in socialno stališče? 3. Kako bo treba reformirati vobče? 4. Kako specialno za slov. Štajer ? Na ta vprašanja nam bo mogoče stvarno odgovoriti le tedaj, ako vestno proučujemo, kaj dandanes pravzaprav zahtevajo razni sloji, bolje socialne skupine, ki iz njih sestoji družba, od ljudskega šolstva. Tako bomo spoznali in precizirali njih stališče napram ljudskemu šolstvu, in sicer istinito, ne fiktivno. Proučavali bomo na podlagi tega, v koliko odgovarja sedanje šolstvo vsem tem zahtevam. Pri tem stvarnem razmotrivanju bomo spoznali, v katerih bistvenih in nebistvenih točkah se te razne principialne zahteve ali stališča ujemajo, oziroma so v nesoglasju, kje bo treba tej ali oni skupini popustiti, ali svoje zahteve dosegljivemu prilagoditi. Morebiti bomo potem dognali modus, da se za nekaj časa doseže povoljno ravnotežje razmer med različnimi stališči in zahtevami. Mogoče nam bo izvajati pozitivne nasvete in predloge za bodočo reformo. Vrhutega se bomo informirali pri društvu „Sozial-pädagogische Gesellschaft" na Dunaju, ki je konstituirala „Volksschulreformkomitee" za celo Avstrijo, o uspehih enkete 1. 1909 in 1910. Razposlal je ta komite 25.000 vprašalnih pol s 124 vprašanji na vsaki poli. Saj smo vendar vsi učitelji tiste pole popisali, ne samo učitelji, tudi starši in zastopniki vseh slojev. Kakor je iz tega razvidno, se bo nabralo gradiva za objektivho razsojanje dovolj, in se nam ni treba nikakor prenagliti. Specialno bomo razmotrivali tudi stališče, oziroma zahteve raznih socialnih skupin do učiteljstva samega, ker smo gotovo tudi bistven del ljudskega šolstva. Pri tem bomo morda spoznali, da gre nekaterim slojem, oziroma socialnim skupinam samo za preosnovo učiteljev, odnosno njih pravnega in socialnega stališča. Zavedati se moramo, da imajo socialne skupine le politiško življenje, njih stremljenja so politiški akti in zaradi tega se združujejo v stranke, ki se med seboj bore za udejstvovanje svojih smotrov ali programov. Pri proučavanju teh stremljenj glede ljudskega šolstva bomo končno gotovo tudi spoznali, v koliki meri je upravičeno pre-osnovati ljudsko šolstvo na deželi na Štajerskem po narodnem programu S. K- Z. in želim, da bi ob tem res vsi skupaj veselje imeli s polancem g. Verstovškom vred. Z imeni na dan! „S 1 o v e n s k i U č i t e 1 j" — št. 9., str. 209 — prinaša pod notico „Imenovanja na slovenskih šolah v Trstu" pod navedbo imenovanj še sledeči dostavek: „Od zanesljive osebe, bivajoče v Trstu, se je čulo, da se poteguje eden izmed kranjskih poslancev S. L. S. — ime zamolčimo — za liberalnega kandidata, ki pa zdaj še ni prišel do naslova c. kr. učitelja. Tako se pač nismo zmenili!" Ker je ta dostavtk pod imenovanji učiteljstva na 0. M. šoli, zato mora biti po poročilu „Slov. Učitelja" prizadeti učitelj eden izmed provizornih — nepodržavljemh — učiteljev na 0. M. šoli. Da bi se potegoval poslanec S. L. S. za učitelja C. M. šole, se nam zdi neverjetno, ker vemo. da se znajo v slučaju — četudi je po-državljenje splošno iuteresnega pomena za napredek Sloveustva I — podpiranja pri podr-žavljenju zavzemati klerikalni poslanci le še za p I. Šukljeta „žlahto", kar nam jasoo kažeio imenovauja učiteljstva na c. kr. umetni strok, obrtni šoli v Ljubljani. Ne tajimo, da bi se ne smelo delati razlike med obračanjem na poslance, kadar gre za državne koncesiie v narodno n«m ogroženih krajih; toda praksa nas uči drugače, in to pove tudi zadiji stavek zgoraj navedene pripomnje, ki poživlja — na politiški bojkot! Ne bomo ra'motrivali, če je to opravičeno, vprašamo le, če bo zadovoljno vodstvo družbe, da se učiteljstvo pogaja preko odbora s klerikalnimi poslanci za službo, in če bo s tem zadovoljen lokalni poslanec, da se mešetari preko njega, ki je edini upravičen za kaj takega posredovati na Dunaju, ki je do danes vestno vršil to svojo dolžnost in kateremu se lahko popolnoma skazi taktiko in često uspeh, če se mešetari preko njega in preko odbora C. M. D.? Zgoraj navedeni dostavek „Slov. Učitelja" ima značaj podlega natolcevanja, ker smo prepričani, da se nihče izmed učiteljstva C. M. šole ni zatekel po pomoč h kranjskim klerikalnim poslancem. Zategadelj poživljamo kateheta A. Č a -deža in c. k r. nadzornika J. Nova k a , da ne natolcujeta in blatita brezimno po krivem učiteljstva C. M. šole in prideta z imeni na dan! Lump laže; pes pa laja izza plota! Če je pa kdo storil to, kar predbaciva „Slov. Učitelj", naj nosi sam krivdo in posledice za svoj greh; mi ga ne bomo zagovarjali 1 Slovensko-hrvaški klub in istrski državni poslanci. Pod tem naslovom smo priobčili že več sestavkov, a vendar ne moremo drugače, nego da nadaljujemo, ker naše geslo je „Clara pacta — boni amici". V „Slovenskem Narodu" je priobčil štajerski tovariš, dopis, v katerem je pojasnjeval, zakaj je štajersko napredno učiteljstvo nasprotno delitvi deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški del, kakor je v Pragi češki in nemški samostojni deželni šolski svet. To mu je dalo povod, da je popisal, kakšno ljudsko šolstvo je na Kranjskem, kjer mu gospodari Šusteršičeva klerikalna stranka. S tem e zvedela širša javnost za vso kranjsko šolsko mizerijo, in v Trstu izhajajoča italijanska lista „Piccolo" in „Indipendente" sta to izrabila za svojo gonjo proti tržaškim Slovencem. „Edinost" je sicer odvrnila in pokazala obema, da bi bilo bolje, ako bi se zanimala za italijansko šolstvo v Italiji, kjer mrgoli analfabetov. Vendar je ostala še vedno istina, da je kranjsko ljudsko šolstvo na nizki stopnji in mesto, da bi se boljšalo, gre korak za korakom k še slabejšemu. To je priznal tudi dr. M. v „Edinosti" od 8. septembra t. 1. pod naslovom „Nekaj resnice". On navaja tudi vzrok k temu in pravi, da ni dovolj skrbela za ljudsko šolstvo napredna stranka na Kranjskem, takrat, ko je bila na krmilu. Mi mu pritrjujemo, a vendar moramo priznati, dokler je vladala napredna, da se je vsaj počasi nagibalo k boljšemu, četudi ji je nagajala Šusteršičeva klerikalna manjšina. Kranjsko ljudsko šolstvo propada ali nazaduje zaradi delovanja Šusteršičeve stranke. Duhovščina in drugi privrženci te stranke so hujskali in hujskajo proti šoli in učiteljstvu, tako da je večina ljudstva, ki nepremišljeno trobi v Šusteršičev rog, je smatrala in smatra šolo le kakor neizogibno zlo. Sam Šusteršič je na shodih ščuval in hujskal proti učiteljstvu in s tem proti šoli, da, celo do tega je prišel, da je naročal, naj si učiteljstvo numerira svoje kosti. Dokler je vladala napredna, je napravila v tem pogrešek, ker se je bala te hujskarije, namreč mislila je, da jo spravijo Šusteršič in njegovi privrženci ob popularnost, ako uredi šolske in učiteljske zadeve. Ta pogrešek se je naravnost nad njo hudo maščeval, ker ljudstvo nima potrebne izobrazbe in nima samostojnosti, volilo je tako, kakor so mu drugi naiekovali. Propadla je napredna in zavladala je Šusteršičeva klerikalna. Bože moj, kako se godi sedaj šolstvu in učiteljstvu! Koliko brez-potrebnih premeščevanj, koliko tožb, koliko disciplinarnih preiskav itd. je moralo že prebiti ono kranjsko učiteljstvo, ki ne trobi v Šusteršičev rog, smo že dostikrat popisali, zato ne bomo tega ponavljali. Prišel je 14. dan oktobra 1909 leta. Imela se je rešiti regulacija učiteljskih plač, severia bi se pri tem ne moglo delati razlike med naprednim in klerikalnim učiteljstvom. Regulacija se ni smela rešiti, ker tega ni hotel Šusteršič. Proti sta glasovala celo učitelja Franc Jaklič in Jernej Ravnikar ter obsodila v stradanje vse kranjsko ljudskošol-iko učiteljstvo, naj je že naprednega ali klerikalnega mišljenja. Zaradi tega je nastalo na Kranjskem pomanjkanje posebno moškega učiteljstva. Temu je nasledek, da poučujejo na mnogih šolah namesto moških ženske učne osebe, a na mnogih župniki, kaplani, organisti, dacarji in drugi za ta stan neusposobljeni ljudje. Ponovili smo v kratkem opis kranjskega ljudskega šolstva in ozrimo se sedaj v Istro. Slovanskemu šolstvu v Istri je najhuii nasprotnik deželni odbor, zakaj ta se brani ustanavljati potrebne slovanske ljudske šole. Vendar se pri vsem tem nasprotstvu slovanske šole, in nadejati se je, da p0^gs. pridemo do primernega števila. Do leta 19q^' je bilo tudi v Istri pomanjkanje učiteljstp videli smo, da so časih čakala 8istemizova^ mesta po več let, preden so jih aktivi^ Vzrok temu je bilo iskati v premalih plaj^' 1908 je deželni zbor reguliral plače. Slovan^ poslanci so skrbeli, da se ni naredilo vsaj like lazlike med slovanskim in italijanski^, učiteljstvom, in učiteljstva je dosti, da se siate. mizovana mesta takoj tudi aktivirajo. V ¡^ obstoji deželni šolski svet iz e. kr. namest nika kot predsednika, iz treh članov, delegj. ranih izmed članov deželnega odbora, iz eko-nomičnega referenta, iz treh deželnih nadzor, nikov, iz dveh,zistopnikov katoliške cerkve^ iz treh članov, imenovanih izmed ljudskošol. skega in srednješolskega učiteljstva. Iz tega j{ razvidno, da je sestavljen istrski deželni šolski svet tako, da Slovani nikdar ne pridejo j, primernega števila glasov. Tudi tu bo potrebi ali deliti ali kako drugače ukreniti, da ne bi slovansko šolstvo po mačehovsko oskbovano. ¡( ali bo imelo istrsko slovansko učiteljstvo 2S. upanje do istrskih državnih {poslancev, ki ¡o obenem tudi deželni poslanci, ko vidi, da se družijo z najhujšimi nasprotniki kranjskega šolstva? Nadejamo se, da sami poslanci uvj. dijo, da jim učiteljstvo ne more zaupati ja noben čudež ne bo, ako se v odločilnem tre. notku kdo oglasi in poreče : Nočemo priti t dežja pod kap, zato nočemo, da se delil dežrio/ šolski svet! — Dr. M. je povedal zlato t» nico, da ni zadeva kranjskega ljudskošolskega učiteljstva samo kranjska zadeva, a m p a l zadeva cele Slovenije in zato bi bili morali istrski državni poslanci zahtevati odŠust«r> šiča in njegove stranke, da p r a vično uredi šolske zadeve n» Kranjskem. Ko bi se to zgodilo, bi jii nihče ne mogel zameriti, ako bi mu pomaga do ministrskega stolčka. To, da podpiraji onega moža, ki je vzrok, da je kranjski šolstvo v sramoto vsemu slovenskemu narodi jih vendar ne more priporočati. Žalosten zgld vidijo na Štajerskem, ker je res ložj umreti v boja s sovražnikon kakor živeti v zavesti, da m bo nekdaj zavratno umorila bn tova roka! -.sda mmuHMsasm wmm m ■ Dne 4. oktobra vsi na mani festacijski shod slovenskega učiteljstva v Ljubljano! Še o petletninah na Go riškem. Tovariš Križman me opozarja v zadi številki „Učit. Tov." na razsodbo upravnegi sodišča in jo doslovno prijavlja. No, ta razsodba mi je prav tako znana kakor njemu a vložil sem utok, ker ne smatram ene raz sodbe upravnega sodišča za zakon in ker ni izključeno, da reši sedaj upravno sodišče v nasprotnem smislu. Ne vidim pa v tozadevnih dopisih be-ganja in zbadanja, kakor tovariš K-, ampa mirno sodeč, vidim bedo, ki se oglaša učiteljskih vrstah, in če se kdo potoži stanovskem glasilu, kje drugod naj si olajši gorje ? Vsi ti dopisi kličejo, naj se nam & kar je odvzetega, in naj se popravi, kar F zgrešenega. Čemu se torej razburjati * mašiti usta z nadpisom: „Tako je .. . in ^ drugače!" Tovariš K. pravi, da so vodilni faktor]' storili vse mogoče v tem oziru in napra^'1 tudi vse druge potrebne korake, da se premene tozadevni paragrafi in še kaJ več! Jaz pa pravim, ko bi vodilni fakto'J1 le namignili brez potrebnih korakov in »sl kaj več", bi bilo v naši unicum-deže vprašanje že davno ugodno rešeno za uči teljstvo in davkoplačevalce. Oboji zdihujef ali kolikor sem informiran, ne svita se še Ako se pa motim, naj tovariš K- ni vede one faktorje in dejstva, da vidi®0' kaj so storili. Drago mi bo! Popolnoma prav pa trdi moj pr'Ja f K., ki pravi, da je ugodna r e š i'e odvisna od deželnega zbora. Josip ŠtrekeU- VIII. deželna učiteljska konferenca za Štajersko. Predvsem moramo konštatirati, da so abila za 8. deželno učiteljsko konferenco Tbili delegati tik pred odpotovanjem, nekateri pa sPloh PrePozno' en delegat še celo a dan zborovanja v Gradcu. Ker se vrši deželna učiteljska konferenca vsakih 6 let, bl pač pisarnica deželnega šolskega sveta lahko vse potrebno preskrbela o pravem ¿asu. Ako bi se otresli svetega Birokratizma, bi bili poslali vabila naravnost izvoljenim delegatom, ne pa potom okrajnih šolskih svetov, s čimer se je dostava silno zavlekla. V nedeljo, dne 10. sept., so se vršila razna predpripravljalna dela. Predsednik »Zveze slov. štajerskih uči-teljev i" učiteljic", tov. Rajšp, je pismenim o0totn sklical slov. delegate na 6. uro zvečer ¿italniško sobo gostilnice „Zum grunen ^ger" (Leonhardstrafie št. 3) na posveto-vanje zaradi učnega načrta in drugih važnih točk. Ker se je sklicalo zborovanje „Lehrer-bunda" na 5. uro popoldne, so se nekateri slov. delegati sešli ob 4. uri popoldne v zgoraj imenovani gostilnici. * Ob 5. uri popoldne se je vršilo zborovanje vseh delegatov, ki so prišli skoraj polnoštevilno, v restavraciji mestnega gledališča v parku, ki jih je srčno pozdravil predsednik „Lehrerbunda", tov. Herz, in poročal o vsem, kaj je storil „Lehrerbund" za deželno učiteljsko konferenco. „Bund" je v odborovi seji že poprej proučil vse poslane predloge delegatov za deželno učiteljsko konferenco, ki so tiskani v.Mitteilungen zur 8. Landeslehrerkonferenz". S tem je bilo delo jako olajšano in se je mnogo časa pridobilo za konferenco samo. Nato smo se razgovarjali o kandidatih za stalni konferenčni odbor, za zapisnikarje, reditelje, njih namestnike, za zastopnike v disciplinarni senat ter v odbor za revizijo učnega načrta. Pri tej priliki naj konštatu-jemo, da so se predlogi sprejeli soglasno ter so prišli slovenski delegati kot zastopniki ene tretjine slovenskega učiteljstva povsod v primernem številu v poštev. Izid \otttev priobčujemo na drugem mestu. Preden se je sestavil temo za disciplinarni senat, je poročal jako zanimivo dosedanji zastopnik učiteljstva, meščanski učitelj Fr. K a w a n, ter opozoril na razne nedostatke disciplinarnega zakona, kakršni so se pokazali v praksi in ki jih bo treba v teku let odstraniti. Govorniku smo burno ploskali. Enako je tudi poročal njegov namestnik A. Kasper, ki je bil zastopnik samo v par slučajih. Ta razgovor je trajal nad 7. uro zvečer. * Uradni predpripravljalni razgovor kakor tudi seje deželne učiteljske konference so se vršili v mali dvorani, imenovani „Ste-Phaniensal", štajerske hranilnice. Ob 8-10 zvečer je otvoril deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik dr. Tumlirz razgovor, poročal kratko o izvršitvi sklepov zadnje deželne učiteljske konference ter podarjal, naj se vrši konferenca v lepem tonu, četudi so različna mnenja zastopana Potem ie naznanil poročevalce za razne referate. Dnevni red konference in opravilni red so dobili delegati tiskan v roke. Pojasnil je kako je izpremenjen opravilni red, skle-"ien na zadnji konferenci, ter da bodo za "sako sejo krožili imeniki navzočih, v katere nai se zapisujejo, ker je čitanje imen delegatov preveč šolska manija. Nato so se dobili kandidati za razne funkcionarje, ki se 12volijo drugi dan. Glede predlogov je želel, nai se stavijo samo taki, ki ne zahtevajo lzPremembo šolskih zakonov, ki si nasproti0 ali zahtevajo preveč denarnih žrtev. . Predsednik se je s svojimi izvajanji ^zal kot izkušenega šolnika in izvežbanega Parlamentarca. I. razpravni dan. I j. seja se je pričela v ponedeljek ob . 0 zjutraj. Dvorni svetnik dr. Tumlirz n ®nuje namestnikom mestnega šolskega gornika dra F r e 11 e n s a 111 a, zapisni-^ rjeni: Rud. Musgerja in Tom. Kur-50lSa (Slovenec), pozdravi zastopnika dež. " Sveta in dež. odbora poslanca dra H o f-5olatln von Wellenhofa, člana dež. ' Syeta vseučiliškega profesorja dra K1 e- mensiewicza, draBuchnerja, gimn. ravnatelja Glowackega in ces. svetnika Trunka ter okrajne šolske nadzornike. Potem naznani, da je cesarski namestnik grof Clary in Aldringen službeno zadržan se udeležiti konference, da ga pa jako zanimajo razprave, ki jim želi najboljšega uspeha; sklepe pa bo po možnosti, v kolikor spadajo v njegovo območje, dobrohotno pospeševal. Predsednik opozori na uradni značaj deželne učiteljske konference, želi daljni razvoj šolstva v smislu državnega šolskega zakona ter sklene svoj otvoritveni govor s trikratnim „hoch" na cesarja. Ravnatelj Bischofberger predlaga, naj se pošlje brzojavnim potom vdanostna izjava cesarju ter brzojavni pozdravi nauč-nemu ministru grofu Stiirgku in cesarskemu namestniku grofu Claryju. Ker sta bila zadnja brzojava skupno predlagana, so bili Nemci v zagati in so glasovali tudi za pozdrav klerikalnemu ministru, pozneje pa niso mogli več napake popraviti. Predsednik poda nato občni pregled o razvoju štajerskega šolstva v teku zadnjih šestih let. Leta 1905 je od 203.000 šoloobveznih otrok obiskovalo šolo 196.000, leta 1910 pa od 219.000 šoloobvezenih otrok 212.000; potem lani okroglo 7.000 otrok ni šole obiskovalo. Število javnih ljudskih šol je od 868 poskočilo na 894, število meščanskih šol pa od 19 na 21. Leta 1905 se je nahajalo med 2823 učnimi osebami 95 neizkušenih, leta 1910 pa med 3272 samo 12. Izdatki deželnega šolskega sveta so znašali 1905 1. 5,362.000 K, letos pa 7,141.000 kron, torej zvišanje za 30°/o. Razvoj notranjega šolstva in učni uspehi so vceli deželi jako povoljni, ravnotako se opaža živahna marljivost pri učiteljstvu za nadaljno izobrazbo. Potem omenja tri važna vprašanja letošnje konference in referenta. Nato so bili vloženi sledeči nujni predlogi: 1. Predsednik se prosi, naj takoj na deželnem odboru posreduje, da se hrana-rina udeležencem letošnje deželne učiteljske konference v sedanji draginji primerno zviša in v kratkem izplača. Predlaga se, da se izplača dnevščina 10 K in prenočnina 3 K za vsak razpravni dan in onim delegatom, ki potujejo en dan h konferenci in en dan od konference, tudi za ta dneva dnevščino. Udeležniki konference, ki stanujejo v sejnem kraju, naj dobe tudi za vsak sejni dan 10 K. 2. Deželna učiteljska konferenca naj sklene sledeče: Štajersko učiteljstvo razodene po deželni učiteljski konferenci javnosti in merodajnim faktorjem, da je izboljšanje materialnega položaja učiteljstva zaradi trajajoče draginje neodložno in da učiteljstvo noče več in ne more več sile dalje prenašati. Ono mora torej spričo ogrožene eksistence celega stanu od štajerskih poslancev zahtevati, da z vsemi močmi na to delujejo, da bo štajerski deželni zbor čimprej sklican in delozmožen in takoj zakon sklene, po katerem dobi učiteljstvo dežele enako plačo kakor državni uradniki od enajstega do osmega činovnega razreda. 3. Danes v Gradcu zborujoča 8. štajerska deželna učiteljska konferenca pozdravlja z veseljem v prestolnem govoru napovedano vplivanje vlade na razvoj ljudske šole, da se mladina izobrazi za praktične zahteve gospodarskega tekmovanja, in upa, da se zdaj najpreje oskrbe podlage k tej izpopolnitvi do mačega ljudskega šolstva. Te so: 1. Popolna in stroga izvedba osemletne šolske obveznosti; 2. znižanje števila učencev enega razreda; 3. občna uvedba „Pflichtfortbildungs-kurse"; 4. povzdigne naj se znanstvena in praktična izobrazba učiteljev in 5. ureditev učiteljskih plač po vsakokratni plači državnih uradnikov od enajstega do osmega činovnega seda. Predsednik odredi, da se nujni predlogi rešijo koncem seje, ko se je nujnost odobrila, naroči razdelitev volilnih listkov za razne volitve, ki jih prevzamejo števci glasovnic. Potem je predaval prof. dr. Ludvik Binder jako izborno „O bistvu eksperimentalne didaktike in v koliko se ljudska šola na eksperimentalnih poizkusih na otrocih lahko udeležuje". Izvajanja Binderjeva so se gibala v okviru interpretacije in kritike doslej izve- denih eksperimentalnih pedagoških in di-daktiških raziskavanj na podlagi predavanj prof. Ernsta Meumanna in na podlagi do-tičnih spisov o pedagoških in didaktiških eksperimentih. V uvodu se je govornik dotaknil utemeljitve eksperimentalne pedagogike, njenega izvora iz prirodne vede, medicine in eksperimentalne psihologije, je omenil merjenje utrujenosti, nauk o nadarjenosti, duševno higieno dela šolskih otrok, nauk o predstavnih tipih kot temelju za prikaze zavesti, splošne in špecialne probleme otroške psihologije, vprašanje o možnosti umetne naprave poljubnih prikazov zavesti, je opisal psihološki, pedagoški in didaktiški eksperiment in omejil delokrog eksperimentalne pedagogike in didaktike. Nato je označil nauk o delu strokovnem v Meumannovem smislu, njegove dele, namreč dele splošnega nauka o delu, ki naj ustvarijo temelj novi splošni, in dele Specialnega nauka o delu, ki naj dado temelj novi špecijalni didaktiki. Pojasnila k eksperimentom o nazoru in nazornem pouku so se največ opirala na eksperimente, ki jih je izvedla gospa dr. Marija Dtirr-Borstova pod vodstvom prof. Meumanna, in so obsegala razkrojitev nazora na njegove elemente, razmerje nazora in izreke, razkrojitev in postopanje nazornega in izrečnega eksperimenta, vprašanje o možnosti otrokove vzgoje k nazoru in izreki ter o dotičnih sredstvih. Nadalje je razmotrival pomen aktivnih psi-hiških procesov za izobrazbo nazora, k temu potrebno važnost emocionalnega momenta ter momenta čuvstva in volje in stem moment samonajdbe za nazorni pouk. Naposled je obrazložil iz eksperimentov posnete normative za nazorni pouk. Razlaga bralnega eksperimenta se je dotikala psihološke analize bralnega akta, razjasnitve delnega procesa branja, psihološke in pedagoške naloge kakor razporedbe in poteka eksperimenta in iz tega izvirajočih posledic in zahtev. Posebno je naglašal eksperimentalno določitev gibanja oči med branjem in dobitno zmožnost tahistoskopičnega branja za raziskovanja ter naposled vprašanje po razvoju otrokove bralne spretnosti in po sredstvih, da se jo pridobi. Dalje je omenil male poizkuse gospe Benussi-Lielove, ki govori na podlagi njih uspehov besedo bralne metode skupnih podob ali normalne besedne metode. Vprašanje o „najboljši" bralni metodi moramo še danes smatrati za nerešeno. Iz eksperimentov dobljene spo-znave se ločijo v tri skupine, v take, ki so imele že v stari pedagogiki in didaktiki svojo veljavo in so bile z eksperimentom znanstveno utemeljene; v skupino stavkov, ki jih je eksperiment popravil in dopolnil, in v skupino, ki je bila naravno dobljena. Analogno so ločeni normativi in na isti način je bilo dobljeno bistvo, t. j. vsaj glavni njegov del, t. j. stare spo-znave je treba preizkusiti in sprejeti, ako so se z eksperimentom izkazale kot rabne, pomanjkljivo je treba popraviti in popolniti in naposled dobiti nove pedagoško-didak-tične spoznave in s temi dotične metode znanstvenoeksperimentalno utemeljiti in podkrepiti. Na vprašanje, kak delež ima na eksperimentalni pedagogiki in didaktiki ljudska šola, je predavatelj odgovoril, da so nove discipline v obrisih, kakor stoje danes pred nami, materialno in formalno popolnoma last ljudske šole, da pa tudi višje šole že danes lahko iz njih dobe svoj del, in sicer tako po direktnem potu kakor po analogiji. Vprašanje pa, naj se li ljudska šola aktivno udeležuje eksperimenta, danes še ni zrelo. Pred tem vprašanjem naj prej pride reforma učiteljske izobrazbe v smislu poglobljene splošno psihološke, otroško-psihološke in pedagoške reforme. V tem smislu je govornik tudi predložil resolucijo na naučno-ministrstvo. Govorniku se je burno ploskalo, njegova resolucija je bila soglasno sprejeta. Zatem se proglasi izid volitev: a) v stalni konferenčni odbor so bili s 87 glasovi izvoljeni: A d o 1 f Franke, Rudolf Maier, Franc Monschein, Rudolf Musger, Franc Kalista, Franc Kawan, Kari Offen-bacher, Anton Otter, Ferdinand Schreithofer, Karel Gaischeg in Slovenci: Anton Gnus, Franc Kocbek, Avgust Požegar, Josip Rajšp in Ernst Slane. — Namestniki: Franc Rottenmanner, Josip Chibidziura, Em. Pirnat, Gustav Simchen; Slo-venca:Ivan Kna p i č in Matija Lichten-w a 11 n n e r. b) zapisnikarjem s 85 glasovi: Rudolf Musger in Tom. Kurbus (Slovenec). c) zastopniki v disciplinarni senat: Franc Kawan, Alojzij Kasper in Anton Otter; namestnikom: Kasper, Kawan in Otter. d) rediteljem: Franc Rottenmanner in Ivan Strelec (Slovenec); namestnikom: H an s Richter in Lud. Č e r n e j (Slov.). e) števcem glasovnic: H en. Mtiller, Jos. Dorfmeister, Ferd. Porsche in Valentin Pulko (Slovenec). Koncem prve seje so se obravnavali nujni predlogi, ki so jih bili vložili: 1. Kalista, 2. Monschein, 3. Baumgartner. Prvi in tretji sta se sprejela soglasno neizpreme-njena, drugi pa po daljši debati v toliko izpremenjen, da se je izpustilo „noče več" in „da bo štajerski deželni zbor čimprej sklican in delozmožen", tudi soglasno. O prvem predlogu je dal pojasnilo predsednik, da se naj najprej izplačajo stare diete, ostanek k novim pa po rešitvi dotičnih pogajanj. Sklep I. seje ob 1145 ponoči. Po zborovanju Slomškove Zveze. Časi se izpreminjajo. Dasi se Jakličevega govora na zborovanju Slom. Zveze skoro ne izplača zavračati, ker ni ta govor vreden niti najslabšega medklica na debat-nem govoru politiškega shoda, vendar zavrnemo še oni kisli dve misli, ki jih vsebuje ves „govor" predsedstva: Deželni in drž. poslanec Jaklič, presednik Slom. Zveze, laže. On je govoril na zborovanju Slom. Zveze sledeče: „Naše vrste se množel To so konstatirali nehote naši tovariši — (včasih smo bili nasprotniki!) — iz nasprotnega tabora, kajti oni jih izkazujejo v svojih vrstah čedalje manj. Vendar so še vedno v večini". — Izjava Jakliča, da nas je vedno manj, je grda laž, ker naše število je priraslo tudi v zadnjem letu precej, kar jasno izkazuje tajniško poročilo z glavnega zborovanja „Zaveze" v Trstu. Torej je bila ta laž predsednika Slom. Zveze že prej pobita, preden jo je izgovoril in se je dični general Slomškarije prokleto zmotil, ako misli prikrivati svoje generalstvo brez armade na ta način, da laže in falsifikuje resnico. Strokovno-stanovska organizacija, ki deluje proti interesom stanu RTTTm] mora propasti, in to je bodočnost Slomškove Zveze, katere program je: Koritarstvo, stanovski razdor in klerikalizem, v šoli! „Ogromna večina liberalnega učiteljstva je pa s svojim vodstvom skrajno nezadovoljna", tako je govoril poslanec in predsednik Slom. Zveze. Jaklič je pri tem gotovo mislil na svoj obupni položaj po ko je dan za dnem odpiral pisma ogorčenja od svojih vdanih in ko se mu je z dežele naznanjalo, da se njegov stolček maje. Kot nekak odmev se je sedaj Jaklič spomnil onih dni in je v bajni fantaziji naslikal nasprotno sliko, da prikrije tako svoje slabo stanje moči nad svojimi podložniki. Ves govor Jakličev je bil sprejet tako od kler. javnosti in od Slomškarjev v splošnem — kakor prihajajo glasovi iz raznih strani — z največjim presenečenjem, in le en glas je šel po klerikalnem svetu: Tako plitvega govora — kakor je bil Jakličev na zborovanju Slom. Zveze — še niso slišali. To kaže najnižji štadij duševnih zmožnosti in bližajoči se konec Slomškarije! Dr. Lampetova pridiga. Tudi dr. Lam-petove klobasarije na zborovanju Slora^ Zveze so pokazale višek zmedenosti — zaradi začudenja, da Slomškarija tako rapidno jemlje konec, kar je pokazalo prav zadnje zborovanje. Malo je manjkalo, pa bi dr. Lampe pričel govoriti na zborovanju o svojih mlinih, zakaj to kaže že njegovo norčevanje iz Slomškarjev, da jim pravi: „Pozdravljam „SI; Zvezo", ker v njej vidim edino organizacijo, ki odgovarja na svoj obupni I 14. X. 19Q9.1 smislu sedanjega šol. zakona". Na to je pa dr. Lampe pozabil, da je sedanji šolski zakon proklet od papeža in da so se Slomškarji sami izrekli zoper sedanji šolski zakon. Najbrže je pa hotel dr. Lampe s tem Slomškarje prav grdo potegniti; še bolj nesramen je pa „Slovenec", ki piše, da so Slomškarji temu — pritrjevali! „Številu članov ne pripisujem sicer posebne važnosti", tako je tolažil Lampe Slomškarje zaradi odpadanja in propadanja Slomškarije. No, komur ni to zborovanje in poročilo tajnika, ki je z največjo silo izzvan izjavil, da je Slomškarjev 300, odprlo oči, temu: blagor ubogim na duhu! Prvič presenetljivo pičla udeležba na zborovanju in drugič falsifikacija članov na ta način, da se prišteva pravim članom duhovščina, to mora odpreti še tako topemu Slomškarju oči. „Nekaj glede regulacije učiteljskih plač". To je naslov pasusu o reg. učiteljskih plač, ki se mu Lampe skoro letos ni mogel izogniti, če ni hotel razbiti še tega kosa koristolovne družbe, ki je še pod okriljem Slom. Zveze. Koritarji so odpirali svoja usta, da bi jih dr. Lampe zopet nasitil s kako obljubo, a v njih največje začudenje jim topot niti tega ni privoščil. Zabavljanje po zborovanju je bilo splošno! Kaj je novega pri dr. Lampetovi izjavi o izboljšanju gmotnega stanja učitelj-stva? Ničesar — in tudi nihče ne bo trpel kaj novega! Deželni šolski svet je že prej protežiral Slomškarje in je sedaj dr. L a m p e le pribil to pristranost javno. Pri podeljevanju podpor je dež. odbor že dosedaj prakticiral pristrano, da je Slomškarje protežiral in naravnost odrival napredno učitelj-stvo in je dr. L a m p e sedaj to pribil le še javno. Ves politiški bojkot, ki ga izvaja S. L. S. od početka za vladanja do danes, je bil že javna tajnost in ga je prvo okusilo napredno učiteljstvo, še preden se ga je upala klerikalna stranka javno proklamirati. Gospoda naj si pa zapomni: Kdor ubija, bo ubit! 300 markiranih članov ima Slom. Zveza, tako je izjavil nje tajnik. Zlagali se niso nič manj nego za polovico, saj nam to izpriča lahko sam ljubljanski škof Jeglič, ki so mu predložili listo vseh Slomškarjev. Polovico izmed vseh je duhovščine, potem so častno zastopane mlajše učiteljice, nato pride za tri desetice koritarjev. Pa če jih je končno 300, mi nimamo ničesar proti temu, naj pa si razprodajo „Ročni zapisnik" sami med seboj, samo naše člane naj puste po _ ^TTjSj^ pri miru in jih naj ne nadlegujejo! „Predsedniku Jakliču se pa naroča, naj deluje na to, da se bodo plače regulirale v višini dohodkov, ki jih ima urad-ništvo XI., X., IX. in VIII. činovnega razreda. Jaklič opozarja na izvajanja dr. L a m p e t a in obljubi, da se bo potegoval za dobro regulacijo", Slomškarji so Jakliču pri tem pritrjevali, ko se je Jaklič tako grdo iz njih norčeval, saj nam to pričajo dejstva, ko je v deželnem zboru dne glasoval Jaklič in Ravnikar proti regulaciji učiteljskih plač. „Prosilcem za učiteljske službe!" Pod tem naslovom prinaša „Slovenski Učitelj" članek, ki ga je „Uč. Tov." prinesel že pred desetimi leti. — Tako capljajo počasi za nami! Nadučitelj Fr, Petrič je priporočal strogo kontrolo pri sprejemu v Slomškovo Zvezo na nje občnem klavernem zboru. Koritarjev je pač že preveč, a koritic premalo. Da bi pa Petrič mislil na moralo članov pri sprejemu, tega si niti misliti ne moremo, ker Petrič dobro ve, da ima Slomškova Zveza prostora tudi za moralno propalico, ki ji je denunciacija kolege dejanje kreposti! Ventilacijo odpirajo! „Slovenski Učitelj" piše v 9. štev. sledeče: „Ne bo vse , res. Ljudje, ki niso s srcem, z dušo in prepričanjem naši, naj ne silijo v naše vrste, to smo že večkrat odkrito povedali na naših shodih in sestankih. Koristolovci, ki nimajo toliko značajnosti, da bi moško izpričali načela „SI. Zveze" tudi pred našimi na- sprotniki, naj si poiščejo prostora tam, kamor spadajo. To velja nekaterim, ki „Slomškovo Zvezo" poznajo samo po imenu, ne uvažu-jejo pa tega, kar Zveza zahteva, zraven pa vso našo družbo pred javnostjo kompromitirajo.—Ne bo pa res, kar trobijo naši škodljivci med svet, kakor da bi bilo v naši Zvezi skoraj polovico nasprotnega mišljenja. Več jih je, ki so bili poprej zapeljani po izvestnih trobentačih Jelenčevega škvarta — kakor sami priznavajo — pa so zdaj odločni pristaši naši i po mišljenju i po življenju. Mnogo je pa tudi takih, ki so v srcu z nami, pa imajo navado, da glasno izražajo nevoljo nad to ali ono osebo, nad tem ali onim ukrepom, osobito nad malobnž-nostjo našega zastopstva glede izboljšanja učiteljske mizerije. Ali je to prepovedano? — Dobri stvari se s tem res ne koristi, radi tega pa dotični še niso liberalci. — Sicer bomo pa skrbeli, da nepoklicani ne bodo sprejeti v našo Zvezo. Kdor je pa le po imenu Slomškar, bo pa tudi sčasom nehote prišel na hladno". — Korita, korita, ker k tej notici ni potreba komentarja 1 Vrhniško-logaška podružnica Slom. Zveze je imela 13. jul. zborovanje, iz katere poročila v „Slov. Učitelju" posnemamo dobesedno: „K besedi se je oglasil poslanec Ravnikar, ki nam je v bodrilnem nagovoru dal tudi zagotovilo (?) — (ta vprašaj je tudi v „Slov. Učit." — Op. uredn.) izboljšanja naših plač". — Brez komentarja! „Slov. Učitelj" piše: »O napredku na našem šolskem polju je pisal „Slovenec": „---nič ne zaostaja. In tudi rešitev izboljšanja plač ni več da ..." (Dajmo se kaj drugega meniti!)« — Opombo v oklepaju prideva uredništvo „Slov. Učit." samo. Se pač poznajo med seboj! Iz naše organizacije. Kranjsko. Kamniško učiteljsko društvo zboruje dne 5. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v šoli v Domžalah. Predava tovariš Zupan iz Dolskega o perutninarstvu. Goriško. Goriško učiteljsko društvo zboruje 5. oktobra 1911. ob 10. uri dop. v Gorici v dvorani „Trgovskega Doma". Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. „Zadružništvo", predava tov. Fr. M r m o 1 j a. 3. Razgovor o zastopstvu učiteljstva v c. kr. okraj, šolskem svetu. 4. Poročilo o spremembi Zavezinih pravil. 5. Predlogi. K mnogobrojni udeležbi vabi Odbor. Učiteljsko društvo sežanskega šol. okraja zboruje v Nabrežini dne 5. oktobra ob 10'/2. uri predp. Vzpored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Naše gmotno stanje, poroča tovariš Ant. Mervič. 4. Predlogi in nasveti. Ker bo to zborovanje za nas posebno v sedanjih kritičnih časih velike važnosti, se nadejamo, da se ga udeleže vsi udje (udinje) brez izjeme. Na snidenje tedaj v obilnem številu! Odbor. Istra. Slovensko učiteljsko društvo v Istri ima 5. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Boljuncu v prostorih „Gospodarskega konsumnega društva" izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Račun prejšnjega upravnega leta. 3. 2. odstavek § 16. dežel, zakona z dne 30. marca 1870, št. 20. 4. § 18. dežel, zakona z dne 30. marca 1870, št. 20.