1'oštnina pUičana v gotovini Cena 1.30 din ^^B^H^^^^I^^^L ^^^H^^^^hWmMm ^^^ Izhaja vsak petek ob 14. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostevo na dom po raznašalcih 550 din, zb inozemstvo 10 din // UredniStvo: Ccljc, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem Cekovnem zavoriu v Ljubljani štev. 10.666 ieto XXII. Celie. pefeJr 15. marca 1940 Štev. 12. Bogdan Pušenjak: Baltski problem ßlicno kakor sedai?ja evropaka tota- litarna vojna je predstavlja'a tudi sve- tovna vojna v veliki meri borbo za osvobojenje malih narodov. Toda do- eim je »Wilsonov evangclij« s iako zvano »self - determination« (samood- ločbo narodov prinesel vsem pod- jarmljenim narodom svobodo, niso r.ili baltski narodi obseženi v Wilsonovih 14 točkah. Vzrok za to omalovaževanje baltskih narodov leži v precejšnji meri v nepoznavanju Litvancev, Latvijcev in Eßtoncev, saj je celo neki ugleden di- plomat v nekem starem evropskem par- lamentu v zunanjepolitični debati o po- sledicah propada avstro-ogrske monar- hije brez ugovora vzkliknil: »In kon- čno je smrt stare monarhije osvobodila Uidi Litvo, Latvijo in Estoiisko!« Na drugi strani pa sc velesile nikakor niso mogle zediniti glede rešitve baltskega problema in to baš zaradi njegove ve- like važnosti za cvropsko ravnotežje. Saj je baltski problem v preteklosti za- netil nešteto vojn med velcsilami, ki so öe stain» borile za »Dominium Maris Baltici«. Vendar sta končno tudi za- padni zaveznici prišli do prepričanja, da bo le tedaj zavladal mir na Baltiku in bo ohranjeno ravnotežje med velesi- lami v tcm delu Evrope, ako bodo foalt- aki narodi v posesti ključa do Vzhod- nega morja. Medtem pa so dosedanji gospodarji baltskih dežel z brcst-litovškim mirom 3. marca 1917 prcpustili Baltik Nem- čiji. Toda žc naslednjc leto so ob raz- sulu nemške oborožene sile vsi trije baltski narodi. proglasili svojo neodvis- nost, kar je pa dalo sovjetom dobro i došel povod za nepričakovano ponovno ' zasedbo komaj ustanovljenih svobodnih ! baltskih držav, dočim so nemške čete j zasedle scvcrne dele Litve in deloma t.udi Latvije. Baltske države so takoj ustvarile fronto proti sovjetom, ki sc je j raztcgala od danes tolikokrat omenje- \ nega Finskega zaliva preko Rigaškega ; zaliva do Kaunasa. V tej odločilni bor- j bi je sama od sebe vznikla velika zami- i ' sel Baltske antante. Malokomu je da- J nes še znano, da je baltskim narodom j priskočil v njcgovi težki borbi prvi na j pomoč finski narod z neštetimi prosto- j voljci, ki so jim slcdili švedski, danskl ; in končno poljski prostovoljci. Ta soli- j darnost severnih držav ic bila odločil- | nega pomena za osvoboditcv baltskih j narodov in v začetku leta 1920. so mo- ! rale sovjetske čete po težkih porazih j zapustiti Baltik. Istočasno pa so zdru- j žene baltske armade tudi odločilno po- i tolkle tako zvano ncmško Bermondtovo j armado, ki je že prodJrala proti Rigi in j hotela zasesti Baltik. ' 2e samo dej3tvo, da so morali baltski narodi ob žori svoje svobode vstopiti v i borbo z dvema takima velesilama, do- ; kazuje, kako ogromen pomcn so i Ncm- 1 ci i Rusi pripisovali baltskemu proble- j mu. Zmaga nad dvema tako močnima j velesilama pa je baltskim narodom že v drievih osvobodilnih bojev jasno za- j črtala pot, po kateri morajo v bodoč- j nosti korakati. Jasno je bilo namreč, ; da bi brez finskih, švedskih, danskih in ¦ poljskih dobrovoljcev ysi trije narodi \ *kaj težko dočakali svojo svobodo. j Zato je vsa Evropa toplo pozdravila j prizadevanja enega največjih baltskih državnikov, pokojnega latvijskega zu- nanjega ministra Meierovicsa, da bi sc uresničila zamiscl močnc Baltske an- j tante, kateri bi naj pripadali poleg Li- tve, Latvije in Estonske še Finska in Poljska. Ta antanta bi naj bila varo- vala vse omenjene države pred nemško I in sovjetsko ekspanzijo. Zadevne koir- ference med diplomati zaitereairanih držav so bile v Helsinskih, v kopališou i Bolduriju pri Rigi in v Varšavi. Toda izvedbo te idealne zamisli je vojno sta- nje med Litvo in Poljsko, ki je nas^alo vsled Vilne, zavleklo, četudi so si vsi ' državniki zainteresiranih držav prua- devali likvidirati ta tezlci spor. Ra^en J tega se je pričela Fijiska polagoma j oddaljevati od baltskega bloka in se Mir med Rusiio in Finsko Obisk nemškega zunanjega mSnistra v Rfmu Vojna na zapadu Po večdiievnih pogajanjih je bila v torek sklcnjena med zastopniki Sovjet- skc Rusije in Finske mirovna i»ogodba, H katero so odstopili Finci sovjetski Ru- siji Karelsko ožino z mestom Vlbor- fiom, obalo Ladoškega jezera, vzhodne dele Finske in Ribačji polotok, mesto in polotok Hangö pa dobijo sovjeti \' zakup za 30 let za vsolo 8 rnilJjonov finskih mark na leto. Finska nc bo smela tmeti v vodah Severnega lcdene- ga morja nikakih vojnih latlij in pod- mornie tor bo dovolila sovjetom svobo- den prehml čez pola-ajino 1'ečengo aa NorvtÄko ter tranzit med Sovjetsko Kusijo in Svetlsko po žele/Jiiški progi, ki bo vc/ala mesti Kandalakšu in Kemi- järvi in bo zgrajena po možaosti še Ie- to«. Iz Auglije in Francije poročajo, da sta bili obt» drzavi pripravljcni prisko- eiti Finski z vojaštvom na pomoe, če bi bila Finska to želela. Temu pa sta se uprli Norveška in ftve-dska, lti nista do- volili prevoza za Finsko določenih ret. NeiTLski zuiuuiji minister Ribbentrop je pred dnevi obiskal Rim ter se posve- toval z italijanskim ministrskun prpodružnice SPD v Celju. Predsednik g. dr. Milko Hrašovec je v začetku pozdravil vse udeležencc, zlasti pa društvenega častnega pred- sednika višjega sodnega svetnika v p. g. Tillerja in zastopnika našega tiska ter sporocil po^drave glavnega odbora SPD v Ljubljani. V svojem izčrpnem poročilu je poudardl, da jc dosegel tu- rizem na področju Savinjske podružni- ce lani izreden razmah, ki so ga med- narodni usodni dogodki v septembru prekinili. Savinjska podružnica nima niti ene sodobno opremljene zimsko- sportne postojanke; zato bo treba te- mu vprašanju posvetiti veliko pozor- nost. Lani je obiskal visokogorske pre- dele Savinjskih Alp Nj. Vol. kralj Po- ter II., ki so ga naše planinc očarale. Gradnja moderncga planinskega doma na Golteh, ki bi nosil ime »Petrov dorn«, je zaenkrat neizvedljiva, ker bi znašaLi stroški okroglo pol milijona di- narjev. Ogromna večina obiskovalcev planinskih postojank je iz južnih pre- delov naše države, nenavaden pojav, ki mu bo treba posvetiti pozornost, pa je, j da obisk mladine peša. Predsednik je navedel uspehe, ki jih je dosegla po- družnica lani glede ugodnosti za člane pri vožnjah z mestnirni avtobusi in v drugih vprašanjih. Lani je elektrifici- rala svojc postojanke v Logarski doli- j ni, na Golteh je kupila Lesjakovo bajto ; in nekaj sveta za arondacijo, preskrba ' z vodo na Golteh pa bo menda kmalu urejena. Podružnica je tudi sodelovala pri izdaji propagandnih brošur za po- 3pešcvanje tujskega prometa v Celju ter v gornji Savinjski in Logarski doli- ni. Poskušala bo doseči uvedbo brze proge mestnega avtobusnega podjetja med Celjem in Logarsko dolino. Upa- nje je, da bo vprašnje dograditve pla- ninskega doma pod Tovstom letoa kon- čno ugodno rešeno. Podružnioa poave- ea vso pozornost zaščiti rastlinsLva in živalstv.i v narodnem parku na Okres- Iju. Savinjska podružnica je z glavnim odborom v Ljubljani, s tujskopromet- nima zvezama v Iijubljani in Mariboru ter z Olepševalnim in tujskoprometnim društvom v Celju v najboljg.ih stikih. Namesto g. prof. Srečka Brodarja, ki se je preselil v Ljubljano, je bil med letom kooptiran v odbor g. ravn. Mar- telanc. Tajnik g. Branko Zemljič je podrob- no poročal o delovanju podružnice, o obisku planinskih po?tojank, predava- njih, tečajih itd. Iz poročila blagajni- ka g. Vrtovca je bilo razvidno, da je imela podružnica 221.061 din dohodkov } in 219.202 din izdatkov. Premoženje podružnice snaša 693.715 din. Na pred- log pregledovalca računov g. dr. Požar- ja je prcjel blagajnik razrešnico. Pro- račun za i. 1941. predvideva 268.000 din prejemkov in 351.000 din izdatkov, pri- rnanjkljaj znaša torej 83.000 din. Za alpinski in reševalni odsek je po- ročal g. Andrino Kopinšek, za zimeko- sportni odsek pa g. Zdravko Kovač. približevati skandinavskim državam. Končno pa jc iluzija o eventualni učin- kovitosti intervencije Društva narodov v primeru opasnosti pokopala to veliko zamisel, ki bi cdina lahko jamčila vsem severnim državam mir in necdvisnost. Litvansko-poljski spor pa ni samo onemogočil Baltske antante, ampak je tudi zelo zaviral sodelovanje med tremi baltskimi državami samimi. Scle leta 1934. je končno prišlo do ustanovitve takozvane »Traite d'Entente et de Col- laboration«, v kateri so vse tri baltßke države manifestiralc svojo soli darnost v zunanjepolitičnih in tudi gospodar- skih pogledih. V zadnjem letu se po- sebno opaža vsaj teoretičcn napredek v gospodarskem sodelovanju in vsg tri vlade marljivo delujejo, da bi našle praktična pota in sredstva za koordi- nacijo svoje gospodarske politike in od- stranile bariere, ki ovirujo svoboden promet in trgovino čez njihovc skupne meje. Lanski usodepolni zunanjepolitični dogodki .so v polni meri dokazali nujno potrebo že tako lepo zamižljene Balt- ske antante, ki bi nesrečni Poljski brez dvoma še danes jamcila njeno svobodo, hrabremu finskemu narodu prihranila njegovo težko in žrtcv polno borbo za svobodo, Litvi,. Latviji in Estonski ohranila suverenost, obenem pa vzdr- ževala ravnotcžje med evropskimi sila- mi na Baltiku. Nesloga in malenkostni spori pa so rodili tako usodne posledice baž za narode, ki so se prvi izneverili tej veliki zamisli. 2e v bllžnji bo- dočnosti bo baltski problem spet z vso težino stopil v ospredje in baltske drža- ve utegiiejo spet postati pozorišče raz- raeunavanj med velesilami. Zadnja po- svetovanja odločilnih baltskih osebno- sti so pokazala, da so Litva, Latvija in Estonska odloeene boriti se skupno za svojo svobodo. Bolj kot kdaj prej se danes vse tri baltske države zavedajo, da bo mogla samo trdna povezanost med njimi roditi pozitivne sadovc in si- cer predvsem ohraniti mir, zavarovati njihovo neodvjsnost, napredek produk- cije in v ponovno normaliziranih raz- merah omogoeiti sodelovanje s Finsko, Skanddnavijo in bodočo Poljsko. Oba odseka sta delovala zelo zdvahno in sta dosegla zelo lepe uspehe, prav ta- ko tudi mladinski odsek, ki ima 128 Članov in za katerega je poročal g. To- mažič. Politika Dosnovina V beograjskcm »Napredu« čitamo: Treba je ljubiti svojo domovino kakor svojo mater, prav tako kakor mora tudi ona ljubiti svoje otroke. Treba jo je ljubiti, tudi ee bi ne bila dobra. Kajti če je točno, da je od nje odvisno, kaksni bodo njeni otroci, je še ločneje, da je v tern jjrimeru odvisno od otrok, kaköna bo njihova mati. Otroei morajo torej napeti vse sile, da okrepijo in izpopol- nijo svojo domovino, tako zaradi nje, kakor tudi zaradi sebe. Kajti oim boljša je ona, tern bolje bo njim. Aleksandrovo Po »Sokolskem« glasniku« posnema- mo: Aleksandrovo na otoku Krku je že pred 15 leti, a morda ac prej, z enoduš- no voljo prebivalstva opustilo svoje »ta- ro ime Punat, ki je tujega porekla, in prevzelo ime Alelcsandrovo. In vsakdo ga danes imenuje tako, razen »Hrvat- skega dnevnika«, kd se — samo da ne bo Aleksandrovo — vrača spet k stare- mu imenu Punat. Pa morda vendar ne bo objavljena tudi kakšna banska na- redba v tern smislu? Or. Milan Stojadinovii Nekateri listi so objavili razpis, v katerem pozava dr. Milan Stojadinovi^: v borbi proti sporazumu najprej »Srbe vseh treh ver«, zatem »hrvate naciona- listc« in jugoslovenske aaeionaliste. K temu pripominja »Sokolski glasnik«: To pomonii, da pride g. Stojadinovicu prav Bog in hudic, samo da pride na oblast, pa se pri tern ne straši žaliti jugoslovenske nacionaliste, pozivajoč jih na tako raboto v družbi frankovcev, ki se lritijo z imenom hrvatskih naci- onalistov... Mfasaryfrova prosSava Ceškoslovaški Sokol v Parizu je skup- no s tamkajšnjo češkoslovaško kolonijo priredil 7. marca svečanost v spomin T. G. Masaryka, na kateri je nastopil kot glavni govornik voditelj češkdh lia- tolikov, kanonik Sramek. Ob tej priliki piše »Sokolski glasnik«: Kako bi bilo, če bi škof Srebrnič objavil tudi po3la- nico proti kanoniku Sramku, ki smatra kot visok katoliški dostojanstvenik za avojo dolžnost, da sodeluje za svobodo domovine s sokolstvom, ki ga škof Sre- brnič proglaša za komunistieno, in da poveličuje spomin Masaryka, ki ga naši »katoliki« smatrajo za brezbožnika?! .. Slovenski [ezik na Koroškem List »Ravnopravnost« objavlja. V začetku šolskega leta 1938.-39. je toil v vseh osnovnih šolah na Koroškdm ukinjen pouk v slovenšeini. Le nekateri duhovniki so lahko poučevali veronauk v slovcnskem jcziku. Sedaj pa so vsem duhovnikom jugoslovenske narodnosti prepovedali vstop v osnovne sole. Na ta način je slovenski jezik docela odstra- njen iz vseh sol na Koroškem. Po av- strijskih ui'adnih podatkih za. 1. 1936-37. je obiskovalo dvojezične sole na Koroš- kem vsega okrog 15.000 slovenskih šo- loobveznih otrok. Besede in dejanja Ko je diplomatski zbor v Sovjetski Rusiji v januarju 1918 ob äretaeiji ru- munskega ministra Diamandija inter- veniral pri Leninu, je izjavil Lenin franeoskemu veleposlaniku Noulensu: »Sovjetska vlada je nasprotnik vojne. Ce vlada druge države postopa sovral- no proti nam, ne mislimo na njo, tem- več na njen narod, ki bi ga mogli za- plesti v vojno, ker ne maramo, da bi se na obeh straneh prelivala nedolžna kri« Tula pljuia Turški zunanji minister SaradŽoglu je dejal nemškemu novinarju, ki je Stran t. »NOVA 1X)BA« 15. ni. 1940 Stev. 12. Lovjfco zborovanie v Celiu Plodno defo zefene brafovSČfne Lovsko drustvo v Celju je iraelo v nc- deljo 10. t. m. v Celjskem domu reden letni občni zbor, ki se ga je udelezilo lepo število članov iz Celja, Konjic in Braslovč. Predsednik g. direktor Mravljak je prečital v začetku brzojavni pozdrav Zveze lovskih društev ter pozdravil na- vzoče člane in zastopnike tiska, ki se jim je zahvalil za naklonjenost. Nato öo udeleženci počastili spomin pokojne- ga ustanovnega člana g. Franja Jošta in še 10 v pretekli poslovni dobi umrlih članov. Lovsko druatvo v Celju je bilo tudi lani z Zvezo in s sosednimi lovski- mi družtvi v najboljših odnošajih. Po- kazala se je potreba, da bi društvo pri- rejalo v raznih krajih tečaje, zlasti te- čaj za lovski naraščaj in tečaj za lov- ske čuvaje. Za prirejanje takih tečajev pa je potrebna graotna podpora obla- stev in po možnosti tudi Zveze. Dru- žtvo je tudi lani posvečalo zaščiti div- jačine veliko pozornoet. Letošnja huda zima je povzročila med divjacino o- gromno skodo, zaradi Cesar bodo po- trebne, izredne mere za njeno zaščito. Predsednik je tudi v glavnih obrisih poroeal o delovanju Zveze. Tajnik g. ravn. Zorko je poročal, da je društvo iz svojih sredstev podpiralo z vsemi močmi akcijo za nagrajevanje lovskih paznikov za zatiranje lovske taitvine, akcijo za pokončevanje ptic roparic in akcijo zastrupljevanja vran z jajci, zastrupljenimi s fosfoginom. Drustvo je na dražbah pokupilo zaple- njeno lovsko orožje in ga napravilo ne- rabno. V praksi se je izkazalo, da je nezgodno zavarovanje prava blagodat za lovske paznike. V loviščih so se raz- množili zlasti srne, fazani in poljske je- rebice, zajci pa napredujejo le po ma- lern. Izgleda, da bo letosnja zima na- pravila konec boleznim med divjačino. Kože koristne in škodljive divjačine so bile prodane po srednji ceni. Velika go- Bpodarska škoda pa se dela s kožami zajca. Te kože so sedaj po 10 do 12 din. V Celju pa jib. kupci zajcev zno- Bijo k neki tvrdki, kier dobi jo za kože samo 1.50 do 2 din. Zato bo treba or- ganizirati prodajo zajčjih kož tako, da kupci zajcev odnosno lovci sami ne bo- i do oškodovani. Kupcu bi n. pr. pri pro- ; daji naročili, naj prinese zajčjo kožo nazaj in da bo dobil zanjo recimo 5 din. Tako bi zbrali v Celju letno najmanj j 600 zajčjih kož, to je za 6000 do 7000 din. Lovsko drustvo v Celiu ima 804 člane. Po ugodnem poročilu blagajnika g. Wagnerja je bil odobren proračun za 1. 1940-41, ki predvideva 56.400 din iz- datkov in ravno toliko dohodkov. Knjiž- ničar g. ravn. Cilenšek je porocal, da I obsega društvena knjižnica 212 številk ; in da se je lani povečala za 10 številk. Na predlog revizorja g. Rostajnška je prejel odbor razrešnico, blagajniku pa je bila izrecena zahvala. Za predsednika je bil spet izvoljen gimnazijski direktor g. Fran Mravljak, pri dopolnilnih volitvah pa za odborni- ke gg. Confident!, Grajžl, Hribar, Ka- lan, Kovae, Pajk in Wagner. Za dele- gate za skupščino Zveze so bili izvo- ljeni gg. direktor Mravljak, inž. Rihtar, dr. Bavdek, Wagner, dr. Vrhovec, De- tieek, ravn. Cilenšek in ravn. Zorko, za odbornike Zveze pa ponovno gg. direk- tor Mravljak (namestnik inž. Rihtar), dr. Bavdek (namestnik Wagner), dr. Vrhovec (namestnik Detiček) in ravn. Zorko (namestnik ravn. Cilenšek). Pri .samostojnih predlogih je bilo sklenjeno, da bo drustvo prcdlagalo Zvezi, da doseže pri banski upravi od- redbo, s katero bi bilo zaradi hudih po- slcdic ostre zime za dve leti prepovc- dan lov na srne na brakadah in za eno leto lov na poljske jerebice. Glede pro- daje zajejih kož je prejel odbor poobla- stilo, da doseže pri kakem trgovcu us- njarju ali pri kom drugcm deponira- nje kož, nakar bi kože sikupno prodali in tako dosegli višje cene. Pri slučajnostih je bilo na predlog predsednika g. diroktorja Mravljaka sklenjeno, da bo drustvo zainteresira- lo oblastva, da bi začeki sistematično uničevati vranc z zastrupljenimi jajci. j Gosp. dr. Bavdek je predlagal uvedbo orožnih listov s fotografijami, da bi Be; tako preprečile zlorabe pri dražbah orožja in v loviščih. trdil, da so balkanske države pljuča Nemčije: »Pa zakaj hočete dihati s tu- jimi pljuči?« Popls pretiivalstva na Poljtkem * Exchange Telegraph: poroča: Popis prebivalstva, ki je bil izvršen po nalogu nemških okupacijskib. obla- etev na Poljskem. Rezultat popisa je bil v Bydgoszczu in Poznanju vse drugačen, nego so pričakovala nemška oblaatva. Kljub hudemu pritisku in dopcrtacijam se je v Bydgoszczu vpisalo 76% prebi- valstva v zadevno rubriko poljsko na- rodnost, v Poznanju pa 75.5%. To je tem značilnejše, ker ie bilo poljskemu prebivalstvu sicer prosto, da se vpiše, a mu je bilo tudi to znano, da prevzema s priznanjem poljske narodnosti velik ri- ziko. Unjčena pšenlca Zagrebška »Nova riječ« poroča, da je v nemško-poljski vojn-i zgorelo nad 150.000 ton pšenice. S to pšenico hi se moglo vse prebivalstvo Poljske prehra- njevati mesec dni. Iz zapušcins Franja Krajnca Po pokojnem nepozabnem učitelju in narodnem dobrotniku g. Franju Krajn- cu v Celju je prejel krožek njegovih stanovskih tovarišcv petero žepnih no- tesov z beležkami svojevrstne vsebine. Prvi notes vsebuie indcks prijatcljev in znancev, ki ga je sestav.Il pokojni Krajnc leta 1915. Imena so v abeced- nera redu ne gledc na narodnost ali po- klic. Pokojnim je dostavil pred ime- nom križcc, za imenom pa dan smrti. Teh imen je okoli 1100. Te osebe stanu- jejo v raznih krajih Jugoslavije in pre- ko mej. Kakor znano, je pokojni Krajnc mno- go potoval, zato se je upravičeno za- nimal tudi zä francoščino, ki j; je od- redU posebno beležnico ß Stevilnimi francoskimi besedami in slovenskim prevodom. Pokojni Krajnc je bil tudi zelo dobro podkovan botanik. Zato ima tudi po- soben notes s številnirni imtni rastlin v abecednem redu v latinski, slovenski in nemški nomenklaturi. Se natančnejsi imenik rastlin pa je v četrti beležnici z isto nomenklaturo ka- kor tretji. Pri vsakem imcnu je tudi Stevilka, ki najbrž pove strani v herba- riju. Na 300 straneh je okoli 1500 imen. Peta beležnica vsebuje imenik zdra- vilnih rastlin. V drugi polovici belež- nice so pa voznc cene, oddaljenost, morske višine in banovine ter imena upokojenih tovarišev, pokojnih tovari- šev in znancev, znanih osebnosti, knji- ževnikov itd. Vidi se, da se je pokojni Fr. Krajnc vse življenje izpopolnjeval. Nikoli se ni ponašal s svojlm znaniem, saj je bil v svojem vsestranskem udejstvovanju vedno tako skromen. —st. Doffiace vesfl — Za novcga predscdnika Privilegüra- ne agrarne banke v Beogradu je kot naslednik Stjepana Barica imenovan dr. Milenko Markovič, direktor Poštne hra- nilnice v Beogradu. — Kocbckov dorn na Korosici bo od sobote 16. t. m. dalje stalno oskrbovan, Frischaufov dom na Okrešlju pa bo otvorjen na veliki četrtck 21. t. m. in bo oskrbovan preko velikonočnih prazni- kov. V Savinjskih Alpah se zaradi obi- lice snega obeta idealna smuka. — Huila nesreča pri požaru. V torek okrog 22. se je vnelo neko poslopje pri Sv. Petra na Medvedovem selu. Ogenj se je kmalu razäirl na sosedno kočo, v kateri sta spala 55-letni kočar VInko Krumpak in 61-lctna Alojz.ija Krumpa- kova. Oba sta se še v zadnjem hipu pre- budila in sta se rešila iz goreče koče, dobila pa sta hude opekline na glavi in rokah. Oddal; so JU' v celjsko bolnieo. — Dru'Äiibno potovanjo v Ital'jo. Tuj- skoprometna zveza »PUTNIK« v Mari- boru priredi od 14. do 18. aprila dru- žabno potovanje z brzovlakom na vele- sejem v Milanu z obiskom Trsta, Benetk in Padove. Koloktivni potni list. Cena popolnega aranžmana 1.250 din. Zahte- vajte prospekte! Prijavite se takoj! — Brc/posclni inženjcrji in taki, ki iščejo novih službenih mest, se vabijo, da javijo Udruženju jugoslovenskih in- ženjerjev in arhitektov, sekciji Ljublja- na, svoj točni naslov s podatki o stroki in praksi zaradi evidence. Hacefa so uieii! V sredo okrog 22. je bil v Kranju aretiran pposluli 23-letni tolovaj An- ton Hace, ki je na Sp. Hudinji pri Ce- j lju umoril orožnika Medena ter izvršil j vrsto roparskih napadov, vlomov in tatvin in naibrž tudi roparske umore v Seäcah pri Jät. Paviu, v Medlogu pri Celju in v MaMh Braslovčah. Hace, ki so ga doslej zaman zasle- dovali, se je pojavil v sredo zvečer v bivši Batičevi hiši na stai'i cesti v Kra- nju pri stanovalcu Pavletu Hrovatinu, kjer je povprašal po svojem starem znancu Strmoletu. Hrovatin je Haceta takoj spoznal. Rekel mu je, da Strmo- leta ni doma in da kmalu pride, zato naj Hace počaka v njegoyi sobi. Hace je stopil v sobo, Hrovatin pa je hitro obvestil policijo. Kmalu' sta prispela policijska stražnika Cojmir Kremžar in Anton Medle in se pognala proti Hacetu, da bi ga aretirala. Razvila se je dolga borba na življenje in amrt. Ha- ce, ki je imel pri sebi tri šamokrese, je za^el streljati in je zadel Kremžarja v nogo pod kolenom, Medieta v obe nogi, Hrovatina pa v vrat, vendar pa ga je samo lahko poškodoval. Stražnikoma se je kljub hudim poškodbam posrečilo ob-- vladati Haceta. Razbojndka so po krat- kem zaslišanju odpeljali vklenjenega v Ljubljano in ga izročili policiji. Obenem so propeljali oba ranjena stražnika v ljubljansko bolnieo. Ker je Hace dzvršil prve zločine v območju ljubljanskega okrožnega sodišča, bo po zaslišanju na ljubljanski policiji odveden v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Prebivalstvo Celja in Savinjske doline se je ob vesti o Hacetovi aretaeiji glo- boko oddahnilo, saj je žlvelo ves čas v velikem razburjenju zaradi Hacetovih zločinov. Di v/i iovci pred sodnikom Pod tem naslovom je priobčilo >Ju- j tro« v nedeljo 10. t. m. porocilo o ob- J sodbi ene izmed lovsko-tatinskih tolp, j ki pustošijo že več let lovašča v občinah ! Vojniku - okolici (Frankolovo), Vitanju in soseščini. Nadzorstvo, posebno v lo- višču lovske družbe »Lindek«, je silno j otežkočeno, ker je z malimi tizjemami nemogoče nastaviti zancsljive in pošte- ne čuvaje. Deloma odklanjajo službo, ker iim gre tatinski lov bolj v prid, de- loma se boje uasilnosti in maščovanja podivjanih tatinskih tolp, ki sc ne stra- šijo tudi drugih zločinov — gozdue tat- vine in celo streljanja drobnice (ovac) hrfbovskih kmotov. Vsa prizadevanja, da se pride tem zločinskim poslom v okom, so bila z malimi izjemami ncu- spešna. Dasi so bili kolovodje ta*h t^lp dobro znani, so se spretno izmikali in so se iz zgoraj navedenih vzrokov večino- ma tudi odtegnili pravici. Vrli in neumorni orožniški postaji v ! Vojniku — žal preobloženi z drugimi I posli — se je ob prlljki preiskave brato- ! mora (Kresnik) v Belem potoku posre- \ čilo ugotoviti in razkrinkati vsaj eno | teh tolp. Zaplcnjeno je bilo lepo ytevilo j orožja — tudi vojaškega — in pod s:lo j dokazov so obdolženoi vsai deloma pri- znali. Srcsko sodišče v Celju je 29. fe- bruarja o tem razpravljalo in sklenilo slcdečo obsodbo glavnih krivcev: France Fijavž (bivši zaprlseženi lov- ski čuvaj) je dobil 3K. meseca zapora; Ivan Krajnc (p. d. Kozenburgcr) — zo večkrat predkaznovan — iz Trnovelj pri Novi cerkvi 3 meaece, njegov brat Älojz Krajnc 2K meseca; Avgust Gorenšok 2 in pol meseca; Ivan Muzolj 2 än pol meseca; Gregor Pecelj dva meseca, medtem ko pride njegov soobtoženi brat (bivši lovski čuvaj) pozneje na vrsto, ker služi sedaj v vojski. Jakob Krajnc (brat lani od lastnega očeta s samo- kresom ubitega Krajnca — Gašparača) je dobil 4-leten odlog kazni. Obtoženci Kino ¦ UNION ¦ Celje Od 15. do 18. marca veličasten film ljubezni, požrtvovalnpsti in tovariStva P e s e m pustinie Car bclih orientalskjh mest In romantiKa za- peljlve in nevarnc pustinje! Srdita borba na življenje in srnrt, v katero je zapletena žena umetnico, ki jo predstavlja intcresantna S v e d 1 n j a Zarati ieanefer Od 18. do 21. marca PESEM VETRU (LA MIA CANZONE AL VENTO) Prvi film odličnega italijanskčga tenorja IUSEFPE LUGO (naslednika Carusa) so kazni sprejeli in jih bodo odslužili; dvomljivo pa je, ali bodo kazni v celoti dosegle svoj namen, ker je na delu še najmanj dvojica zločinskih tolp. Naj se misli o tatinskem lovu kakor koli — neizpodbitno je vsekakor dej- stvo, da je.tudi ostala kriminaliteta v tefn malern okolišu na žalostnem vašku. V zadnjih letih so bili zabeleženi poleg drugih prestopkov in zločinov: umor gozdnega čuvaja, uboj na javni cesti, več roparskih napadov in vlomov, bratomor, uboj sina, stevilne lovake in gozdne tatvine, ogrožanje in dejansM napad ha lovskega zakupnikä, zagonet- na smrt divjega lovca, ki izključuje sa- momor, in sliöno! ; Na vsak način potrebuje ta okoliš äc eno orožniško postajo in to v Socki ali Novi cerkvi — ker sedanje postaje kljub vsej vestnosti ne mbrejo obvladati vsega. Orožniška postaja v Vojniku pa. zasluai vse priznanjc: . . CeSieinokolica c Združenje trgovcev za mestö CJelje je imelo sinoči redno letno skupšcino, na kateri so bili izvoljeni za. 3 leta v od- ibor nasledriji :•¦ , \.-.\w Rudolf Stermecki, I. ¦ sip Jago- dič, II. podpredsednik Franc Dobovičnik, člani uprave Lečnik, Lukas, Martinčič, Mislej, Plavc in Ravnikar. Za člane nad- zornega odbora so bili izvoljeni gg. Kra- mar, Nardin in Požcnel, za člane špe- cerijskega odseka gg. Fazarincl Golma- jer, Jagodic, Ravnikar in Safar, za Clane manusakturnega odseka gg". Dobovičnik, Mislej, Stermecki, Sentjurc in Sumer, zä člane častnega odbora pa gg. Stcrmeqki, Kramar in Dobovičnik. Skupščina je m. dr. zahtevala, da se v Celju brez od- lašanja ustanovi avtomatska telefonska centrala za Celje in vsa štiri zdravili- šča, ki gravitirajo'v Celje. ynrava zdru- ženja je prejela pooblastllo', da preskrhi za novo carinarnico v Celju primerne poslovne prostore in da v prfrneru nujne potrebe v ta namen na razpolago vea svoj odvišni kapital. Skupščina se je iz- rekla za odpravo kramärskih sejmov v Celju in za prepoved krošnjarjenja z manufakturnim blagom. Zaradi pom an j- kanja prostora bomo porofall o skup- Sčini in uspešnem delovanju združenja v prihodnji številki. c Ljudsko vseučili.šče. V ponedeljek 18. t. m. ob 20. bo predavai g. priniarij dr. L. Savnilv iz Ljubljane o temi »Uak na matemici«. Prcdavanje feo s skiop- tičnimi slikami. c Koinemoradja za t»;g. Kmilijanom Lilekom in Franjom Krajncem. Ilakor smo že poročali, priretlita moška in žen- ska podrunžica Družbe sv. Cirila in Me- toda v Celju v sobo to 1.6. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svečano počastitcv spomina pokojnih velikih na- rodnih dobrotnikov gg. vladnega svetni- ka Eniilijana Lilcka in učitelja Franja Krajnca. Govorila bosta gg. prof. Jan- ko Orožcn in učitelj Franio Roš. Sode- loval bo zbor Ccljskega pevskega dru- štva. Vabljeno je vse narodno občin- stvo. c Dijaki drž. rcalne gjmnazije v Celju bodo uprizorili pod okriljem Ferialnega saveza drcvi ob csmih v celjskem gleda- lišču znano Meškovo dramo »Mati« v rc- žiji ge. A. SadarJGve. Udeležite se pred- stave v čirn večjem številu in podpritc s tem kulturno delo našega dijažtva! c Iz postwe službe. Višii poštni kon- trolor g. Srcčko Staut je premeščen c Grobelnega spet v Celje. (V nemifcem lexiku) 9tev. 1»< »NOVA DOBA« 15. III. 1940 Stran 3. Stavbna zadruga drž. utlužbemev r. z. z o. z. v vabi vse svoje članc na svoj 28. redni občni zbor, ki bo v četrtek 4. aprila ob 20. odnosno ob 20.30 v posebni sobi Na- bavljalne zadruge v Celju. Dnevni red je izvešen v poslovalnici zadruge v Juukovi ulici št. 27-1. Istotam je članom na vpogled letni raeun za po~ slovno leto 1989. dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. izvzemši nedeljo in praz- nike. c I. simfonični koncert. Združena or- kestra celjske Glasbene Matice in godbe 39. pp. sta priredila v torek zvečer v celjskem gledališču I. simfohični kon- cert, ki je bil zelo dobro obiskan in je dosegel velik umetniški uspeh. NasLopil je velik orke3ter, ki je štel 50 članov. Celje je koneno dobilo velik in visoko kvaliteten s-imfonični orkester, ki bo igral v celjskem glasbenem življenju go- tovo äe veliko vlogo. Prvi njegov nastop upravičuje najlepše nade. Orkester je homogen, zasedba godal in pihal močna in skrbno razporejena, godbeniki razpo- lagajo z zelo dobro tehniko in sledijo vsakemu migljaju dirigenta. Orkestral- ni korpus zveni polno, je uglajen in iz- piljen ter eksakten v izvajanju in eno- ten v občutju, dinamdki in diferenciaciji. Ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karlo Sancin je najprej dirigiral Grie- govo poklonitveno koračnico iz suite »Jorsalsar«. Mogočno delo nordijskega romantika je zvenelo veldčastno in je bilo izvedeno v velikem stilu. Vojaški kapelnik g. Pero Fabijanovič je dirigiral Schubertovo simfonijo v h-molu (»ne- dovraeno«). Orkester je to harmonično barvito in globoko občuteno delo izva- jal z veliko fineso in neoporečno tehni- ko. Pod vodstvom istega dirigenta je nato precizno in učinkovito izvajal fol- kkMmo zanimivo, harmonično pestrq in odlično instrumentirano delo g. Pera Fabijanoviča Simfonične miniature štev. 1 in Dvofakov ueinkoviti Slovanski pies štev. 6. Ob zaključku jc g. ravn. Sancin dirigiral Haydnovo VI. simfonijo v g-duru (»udar pavk«). Orkester je podal to tipično haydnovsko delo v pra- vilnem klasičnem stilu in točni interpre- taciji. Gg. Pero Fabijanovič in ravn. Karlo Sancin ata se izkazala kot diri- genta velikega formata in sta bila za iz- redni umetniški večer z orkestrom vred deležna navdušenega priznauja. Celje je lahko na ta orkester in na I. simfonič- ni večer ponosno. Upamo, da bomo imeli kmalu priliko sližati v kratkem že II. celjski simfonični koncert. c Uspelo predavanje g. Vrlgnanina. V dvorani kina Metropola v Celju jc bilo v sredo zvečer zelo uspelo in lepo obiskano predavanje ravnatelja »Put- nika« na SuSaku, g. I. S. Vrignanina, ki je prikazal v sliki in besedi vso lepoto Hrvatskega Primorja. Predavatelj je po- svetü äe posebno pozornost kulturmm spomenikom, ki jih je naša jadranska obala tako bogata. Cuditi se moramo bogastvu, ki ga hranijo skromnc cerkvi- ce te naše zemlje, kjer visijo slike ne- precenljive vrednosti kakor dozdevni Ti- zian, Giorgione, Vivarini in dr. A tu je tudimnogo spominov na hrvatske kra- Ije bane Frankopane itd. Pred preda- vanjem je bil prikazan v filmu balet K. Baranoviča »Srce iz lecta«, predavanju pa je sledil zvočni film »Od Zagreba db Raba« z res lepimi posnetki obmorskih krajev in Plitvičkih jezcr. Prireditelja predavanja Jadranska straža in »Put- nik« v Celju sta poskrbela, da je bilo isto predavanje tudi za šolsko mladino in sicer ob lAll in 1414:. v kimi Unionu ter istotam ob X-9. za vojaštvo tukajš- nje garnizije. c Akad. slikar Albert Sirk se bo ude- ležil slikarske razstave v Beogradu. Dne 7. apnla bo v Beogradu otvorjena sli- karska razstava »Srpske Lade«. Na po- vabilo se bo te razstave udeležil kot edini slovenski umetnik akad. slikar g. Albert Sirk iz Celja s šestimi svojimi slikami. c Strelsko tekmovanje. Strelska dru- žina v Celju je priredila v nedeljo na- gradno sobno streljanje v Celjskem do- imi, Clani in članice so streljali serije po 10 strelov, do3egljivih točk pa je bilo 100. Mladina je streljala serije po 5 strelov, dosegljivih točk pa je bilo 50. Rezultati so naslednji: Clani 1. Oton Josek 93 točk, 2. Karel Dvoraak 91, 3. Fric Blumer 90, 4. Avgust Keblič 89, 5. Alojz Lakner 87, 6. kapetan Vrebac 86 točk, 7. Janko Wagner 86, 8. Franc Bur- ger ml. 84, 9. Herbert Dečman 84, 10. Jožko Aman 81, 11. Janko Brišček 81, 12. podpolkovnik Stefanovie 80, 13. Fric Verdovšek 80, 14. Ignac Kohne 97, 15. Anton Mengr 78 točk. Clanice: 1. Erna Burgerjeva 67 točk, 2. Zora Hohnječeva 70, 3. Lila Wagnerjeva 47 točk. Mladina: 1. Avgust Keblič ml. 43, 2. Marijan Leš- nik 43, 3. Veno Wagner 42, 4. Ivan Glo- nar 39, 5. Zvonimir Krulc 39. 6. Bužidar Repič 37, 7. Kandušer 37 took. Ob 19.30 je bila razglasitev razultatov in razdeli- tev praktičnih daril v navzočnosti po- veljnika 39. pp. g. polkovnika Defarja, predsednika jeljskrga strclskega okrož- ja g. podpolkovnika Krasnika in števil- nega. članstva. Za pomlad___ Cospodie: Lepo obleko, pomladar.ski plašč, lepo in fino perilo po men Dame: Za pomladanske kostume, plaSče, volnene obleke, svilo za obleko In perilo Gospodicne.* Razen lepega blaga za obleke in perilo, vse, kar potrc- bujete zn balo, si lahko nabavite Se po ugodnih cenah v manulakturai in modpi trgovini franc Doboviinik - Celie ki ima še veliko blaga po starih nizkih cenah na zalogi c Trgovine na Jožefovo in na veliko soboto. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsemu članstvu in kupujo- čemu občinstvu, da bodo trgovine v ob- močju celjske mestne občine na prazmk sv. Jožefa 19. t. m. odprte od pol 8. do pol 13. Na veliko soboto 23. t. ra. bodo smele biti trgovine na drobno odprte sa- mo do 17., trgovine na debelo in druge trgovske pisarne pa bodo ves popoldan zaprte. c Združenje trgovcev «a nreze Ccljo» Clornji grad in Šmarje pri Jelšah opo- zarja svoje člane, da bo 17. redna glav- na skupščina združenja v četrtek 28. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju z dnevnim redom, ki je bil vsem članom dostavljen. Udeležba na skup- ščini je za vse člane obvezna. c Iz starokatoliške cerlive. Bogoslužje v velikem tednu bo po sledečem redu: Na evetno nedeljo ob 9. blagoslovitev oljk, nato služba božja. Na praznik sv. Jožefa služba božja ob 9. Na veliki če- trtek ob 18.30 maša, med mašo skupna spoved in obhajilo. Na veliki petek služ- ba božja ob 9. Na veliko soboto ob 19. obred Vstajenja, nato blagoslovitev je- stvin. Na Veliko noč bo služba božja iz- jemno ob 10. Na velikonočni ponedeljek služba božja o;b 9. Na belo nedeljo 31. t. m. bo po službi božji redni letni obeni zbor. c Poskusite kborno novo bok p i v o Pivovarnc Union, ki je od danes n.iprcj v prometu. c Celjskemu ptnsUemu društ\u je na- klonila ga. Erna Lilekova, vdova po vladnem svetniku g. Emilijanu Lileku, 1000 din. Za plemeniti dar in naklonjo nost se darovalki iskreno zahvaljuj:* odbor. Oglašulte! c Ljudskemrf vseucilišču v Celju je darovala ga. Erna Lilekova 1000 din v počastitev spomina svojega soproga g. vladnega svetnika Emilijana Lileka. Od- bor ji izreka najiskrenejšo zahvalo. c V(!Žba kol in Cešlte besedi' y.a Slo- vanski večcr v soboto 16. t. m. odpade zaradi komemoraeije za pokojnima gg. Lilekom in Krajncem. Naslednja vežba bo v torek, na Jožofovo ob 20. v telo- vadnici Sokola Celja-matice. c Dru'2al>ni vočer v Oficirskem domu. Celjski pododbor UROIR vabi rezervr.'j oi"icirje, da se udeležijo družabnega ve- čera, ki se bo pričel v soboto 1.6. t. m. ob 20.30 v Oficirskem domu. c Srnski odbor društva Rderej^a kri- ža %¦ Ccljii javlja vsom, ki so se prija- vili za samarijanski ti'caj, da bo 19. t. m. ob 9. dop. sestanek za določitev pre- davanj. Pridite zanesljivo vsi v preda- valnico Zdravstvenega doma v Gregor- čičevi ulici št. 4. c V gostilni j« umrla. V neki celjeki gostilni je v si-edo ob 15. zadela 45-let- no služkinjo Marijo Plahutovo iz Slope pri Laškem kap. Plahutova je na mestu isdihnila. c Äetov smHi. V Prešernovi ulici 17 je umrla v ponedeljek v starosü 74 let gospodinja ga. Apolonija Wiesmayerje- va, vd. Jamnikova. Na. Mariborski cesti št. 3 je umrla v torek v 85. letu starosti ga. Helena Kuibišta, vdova po zuanem celjskem kapelniku in skladatelju g. Kubiäti. Na Sp. Hudinji 2ö je umrl v sredo 70-letni Franc Polajnar, emajlirni mojster v Westnovi tovarni. Istega dne je umrl v Celjski b'olnici 83-letni obein- ; ski revež M'artin Novak od Sv. Lovrenca j pod Prožinom. V četrtek ie umrla v celj- ski bolnici 41-letna šivilja Angela Pai- scionijeva iz Celja. Na Ostrožncm je umrl v četrtek 5-letni sinček upokojene- ga orožnika Milan Scligo. Pokojnim bo- di ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Vlom v pisarno. V noei od torka na sredo ie neznanec vlomil v pisarno g. Ivana Goloba na Krekovi cesti (»Jugo- promet«) in odnesel 4.800 din vreden, rjav, nov pisalni stroj znamke »Torpedo« c Cigavi sta kravi? V sredo so v Ce- lju prijeli kravo, ki se je bila zatekla v meato in se sprehajala po ulicah. Iste ga dne se ,ie zatekla druga krava na dvo- rišče pekarne g. Pobca na Ostrožnem. Laatnik krav naj se zglasi na policiji. c Grmenje in snej;. Davi okrog štirih je doživela celjska kotlina prvo letošnjo nevihto z zelo močnim grmenjem. Nekaj časa je deževalo, vmes pa je lahno sne- iilo. Pozneje se je nebo zjasnilo in na- stal je lep solnčen dan. Slike za legitimacije najhitreje, točno in dobro izvrSuje Foto Pelikan Celje - Razlagova ulica c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1068 brczpo- selnih (912 moških in 156 žensk) na- sproti 1193 (1106 moskim in 187 žon- skam) dne 29. februarja. Delo dobijo 4 hlapci, 2 krojaska pomočnika, 1 mizar- ski pomočnik, 10 kuharic, po u služkinj in kmečkih dekel, 4 sobarice ter po 1 natakarica in postrežaiica. c Velikonočne razglednicc CMD. Druž- ba sv. Cirila in Metoda je izdala za ve- likonočne praznike scat vrst zelo okus- nih in lepih razglednic. Te razglednice dobite v Celju v vsaki narodni trgovini in trafiki ter pri ženski podružnici CMD. Slovenci in Slovenke, kupujte za praz- nike te razglcdnice, ker s tern podpiratc naše obmejno narodno šolstvo! c Ciani SPD naj čimprej poravnajo članarino za letos, da bodo deležni član- skih ugodnosti pri posetu planinskih koč. Plačila sprejema in vse informacije daje pisarna SPD. Celje, Kralja Petra cesta 9-1. c Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. inž. Janko Petriček v Mariboru 100 din v počastitev spomina svojega biv- šega profesorja, pokojnega vladnega svetnika g. Ernilijana Lileka. c Izgubil se je sveženj ključev na obročku. Oddati v upravi »Nove dobe«. Za Vaše knjigovodstvo v novem lctu trgovske knjige, rednike, kartoteko in druge potrebščine za pisarno v veletrgo- vini papirja in knjigarni KARL GOUI- OAB, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. »NOVA DOBA« BO IZIIAJALA PREJ! Odslej bo izhajala .Nova doba« vsak petck ž« takoj po poldnevu. To smo ukrenili, da ustrežemo željam številnili čitateljev. DOPISK ZA »NOVO DOBO« homo sprejemali odslej samo do srede dopolilms nujne dopise pa še v četrtek (iOjPoidne. Posebno nujne, kratke dopi- se bo sprejemalo uredništvo izjemno še v četrtek popoldne. V petek dopoldnt; odslej ne bomo več sprejemali dopisov in oglasov za številko, ki bo izšla isti dan. c Oildaja občinskih zemljisc. Mestna oböina bo odciala v ponedeljek 18. t. m. na dražbi v naiem svoja zemljišča, njive iii travnike in sicer ob 8. pri okoliškem pokopališcu, ob 10. pri mestnem poko- pališeu, ob 14. na bivšem Rajcrjcvem posestvu in ob 16. na Sp. Lanovžu. Na- jemnino je treba plačati takoj po dražbi. c Kanalixactja. V zvezi s podaljša- njem mestnega kanala na Lavi do go- stilne g. Naprudnika je razpisala mestna občina dobavo 90 lx>tonskih cevi, v zve- zi z zgraditvijo javnega kanala pri hiši g. Pavla Fajgla na Dečkovi cesti pa do- bavo 4 litožcleznih in vroče asfaltiranih kanalskih mrež za cestne vtoke. Ponud- be za dobavo cevi je treba vložiti v vlo- žišču mestnega poglavarstva do 22. t. m. do 10. dopoldne, ponueibe za dobavo kanalskih mrež pa do 29. t. m^ do 10. dopoldne. c Zilravniško dežurno slu/bo za člane OU'ZD bo imel v nedeljo 17. t. m. zdrav- nik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici, na Jožefovo 19. t. m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. Iz občinstva „Verbissene Hunde" V ponedeljek 11. t. m. ob 10. dopoldne je prisel v neko pisarno v Celju dobro oblečen, 26 do 30 let star moäki. V pi- sarni sta bila šefov namestnik in atro- jepiska. Prišlec: »Bits schön um eine kleine Unterstützung« (»Prosim za raa- lo podporo«). Namestnik: »Od kod ste doma?« Prosilec: »Aus Vitanje« (»Iz Vitanja«). Namestnik: »Pojdite na ma- gistrat, tarn bo3te dobili podporo!« Pro- silec: »Ich versteh' es nicht.« (»Ne ra- zumem«). Namestnik ponovi prejšnjo napotitev. Prosilec spet odgovori po nemako, da ne razume. Oba njegova od- govora sta bila precej rezka. Namestnik mu nato reče povsem mu1- no: »Ali ne bi bilo dobro, da bi se na- učili slovenski?« V tem trenutku pa zavpije neznanec; »Verbissene Hunde!« (»Zagrizeni psü«) in že jo ubere proti vratom. Namestnik se bliskovito dvigne in pohiti za njim. Pred vrati v predsobi bi ga bil zagrabil za vrat, da se ni nesramnež urno sklo- nil z glavo, ker je pričakoval zaslužen obračun. Posrečilo se mu je odpreti vrata in pobegniti po stopnicah. Na- mestnik je hitro krenil v sobo, se oble- kel dn sei na ulico, da bi predrzneža morda kje izsledil in ga izročil policiji, a mu to žal ni uspelo. Ta Človek je doma v Vitanju, torej na slovenski zemlji; živi med Slovenci, ra- zume slovenski (sicer bi ne bil dal od- govora na slovensko vprašanje) in prosi za slovenski kruh, pa se tako nesramno izz.ivalno obnaša. Mislimo, da pri takem stanju stvari ni težko pravilno zaključiti, na kateri strani so Vr resnici -zagrizeni psi«. Zlo v naiem tuiskem prometu Priroda se počasi pripravlja k boljše- mu, toplejšemu vremenu in zamenjuje svoje belo oblačilo najprej i umazanim, ki se bo umaknilo prijaznemu zelenemu. Hitrost tega izpreminjanja zavirajo v Celju pasivne človeške sile, ki so mišlje- nja: Bog ga je dal in Bog ga bo vzel. Ceprav je še dovolj časa do pričetka sezone tujskcga prometa v Celju, bi bilo vendar umestno, da bi se že sedaj poba- vili s tem problemom. Ni treba čakati na zadnji trenutek. Naj bo tu prikaza- nih nekaj opazovanj, ki morda niso pre- tirana, četudi se bodo morda komu zde- ia neprijetna. »NOVA DOBA« 15. III. 1940 Stev. 12. S pravico si upam trditi, da tujski promet pri nas od leta do leta pada. Se- veda se bodo takoj pojavili glasovi, da je temu kriva vojna. Ne, hočem sc ozi- rati tu samo na dotok tujcev iz naše države, ki bi moral biti tudi že v nor- malnih časih večji. Torej ni krivda na strani Nemcev ali Angležev, temveč nä nas samih. Bodimo objcktivni in strogi tudi napram sebi, saj ne bi bilo možato lastne napake valiti na druge. Bodimo iskreni in povejmo, kaj nudi- rao tujcem! Leta in leta se že' poudarja, da celjski mestni kopališči ob Savinji nc odgovarjata več zahtevam, in vendar sta od leta do leta primitivnejši. 2e vsaka vas, ki želi privabiti tujce in leži ob vo- di, nas je dosegla ali pa celo prehitela. Skrajni čas jo, da se tu nekaj stori, da ne zdrknemo na položai prehodne po- staje h kopaliskim krajem v celjski oko- lici. Pod letoviščem razumomo nehotö kolikor mogočc prahu prost kraj. Roko na srce, tega o naöem mestu zal ne mo- remo trditi: tu bi se moralo tudi nekaj zgoditi, da bi naslov »letoviäce« nosili z večjo pravico. Ker smo že na cesti, bi se lahko lotili tudi cestnega prometnega reda, zlasti glede pešcev. Celje kot leto- višee seveda lahko prenaša več toleran- ce, nego drugo mesto. Toda naše mesto je preveč tolerantno. Mnogokdaj ima- mo priliko doživeti, da naletimo na vrato pešcev, ki drugim nočejo priznavati pra- vice do eksistence in bi nas menda želeli gladko podreti. Slabo se predstavlja- mo tujcem tudi z razvado, ko ob skrom- ni širini naših hodnikov za pešce silijo razgovarjajoče se skupinice mimoidoee- ga k umiku s hodnika na nevabljivo in lahko tudi nevarno ce3to. Ce se zgodi to domaeinu, tega morda ne opazi. Toda če doživi kaj takega tujec, presodi stvar že kritičneje, ker je iz svojega kraja naj- brž vajen, da se ljudje uvažujejo. Da pa trpi čistoča ccst tudi zaradi premajhne brižnosti prebivalstva, je že staro zlo, ki najbrž ne bo prej odstranjeno, dokler se ne bo mestna uprava odločila za ostrej- še ukrepe. Tudi v javnih nasadih in na javnih prostorih se mnogo greši proti redu in j eistoči, kar bi se dalo ob nekoliko večji < disciplini vsakega posameznika prepre- j čiti. I 2e iz doslej navedenega lahko posna- j memo, da se nam je treba krepko popri- jeti tiela, da našc mesto glede tujskega prometa dvignemo. Upamo, da bo tudi mestna uprava storila v tern poglcdu svojo dolžnost. Nedopusten zemijevid Neka ljubljanska tiskarna razpošilja te dni Freytagov zemijevid Evrope, ki pozna za slovenske kraje v Jugoslaviji še sedai samo imena Cilli, Marburg, Pettau, Steinbrück, Vcldes, Krainburg, Unterdrauburg itd. in vsebuje še mnogo drugih spakedrank, ki nas §c po 22 le- tih obstoja svobodnc Jugoslavije spo- minjajo na dobo našega suženjstva. Ko- likor nam je znano, je bil Freytagov zemijevid pri nas že pred leti oblastve- no prepovedan, zato se zelo čudimo, aa ga omenjena ljubljanska tiskarna raz- pošilja. —p— Cessna mizeviia 2e prcd nekaj časa srao opozorili na neznosno stanje Gajevc ulice, toda opo- zorilo je ostalo glas vpijoeega v pušča- vi, Gajeva ulica ie nastala 1. 1929., ko je mestna občina zgradila kolonijo dvo- družin3kih his, a od takrat do danes ni bila ulica niti enkrat nagraraozena. V zadnjih letih so v tej ulici zra3le nove hiše. Z dovažanjem gradbenega inate- riala so izginil zadnji sledovi ulice in nastal je navaden kolovoz. Ta ulica tu- di nima nobene s^veze z novo Tkalsko ulico, tako da inorajo stanovalci taiko- rekoč s cerkvijo okoli križa iti po Stri- tarjevi na Kersnikovo ulico, če hoeejo priti v mesto, ko bi bila vendar najbližja zveza po Tkalski (če bi ta zveza obsto- jala) na Komenskega ulico. Ker smo, lastniki his v Gajevi ulici po večini državni namešeenci odnosno upokojencl ter plačuiemo dvojen kuluk, t. j. državni in občinski, upravičeno zahtevamo, da se to nevzdržno stanje odpravi. -s- lofcofsfvo tokohko dttsstvo Celte- matica Cetrti debatni večer Tyrsev članek »Naša naloga, smer in cilj« je dal snovi za tri debatne veče- re. Na četrtem večeru se je sukal o Tyrsevi težnji, da mora sokolska stvar, ki se obrača do vseh stanov in slojev, zajeti končno ves narod. Brat dr. Far- kaš je na poljuden način razpravljal o vzrokih, da še nismo dospeli tako da- leč, in o pogojih, ki nas bodo približali temu cilju. Dotaknil se je tudi social- nih problemov, ki povzročajo ravno v današnjih časih toliko skrbi. 2upni sta- rešina br. Smertnik je v daljšem govo- ru pojasnjeval med debato iznesene predloge in iz svojih izkušenj navedel nekatera dejstva. Brat Alojzij Luznik je želel, da bi se stvarni predlogi, ki smo jih na teh večerih slišali, strnili v celoto, društvena uprava pa naj bi ustanovila stalen propagandni odsek. S tern večerom je društveni prosvet- ni odbor do jeseni zaključil debatne ve- čere. Jubilejni zlet je članstvo razpo- redil v razne odseke, delo nalaga tudi bližnji Slovanski večer, v okviru jubi- lejnih slavnosti se pripravljajo še dru- ge prireditve, tako da je težko najti še večer, s katerim bi članstvo razpola- galo. — Bratu dr. Farkašu bodi ob tej priliki izreeena iskrena zahvala za nje- gov trud in uspešno vodstvo debat. Iz- javil je, da je tudi on iz razgovorov marsikaj pridobil, kar zadostno izpri- čuje vrednost debatnih večerov. Prosvetni odbor bo za bodoče debat- ne večere pridobil še druge brate in se- stre, ki 3e bodo bavili z vodstvom de- bat. Društvena uprava bo uvaževala predlog sester na prvem debatnem ve- čeru, da se priredijo izleti v naravo, ko bo nastopil cas za to. Skrbeli bo- mo, da bo razvedrilo združeno s korist- nim. x Brat Franc. Lc jjali zapušiv.1 Cclje. Zvesti clan Sokolskega druatva Cclja- matice, bivži društveni vaditelj in pod- načelnik ter mednarodni tekrnovalec br. Franc Lcsjak se je te dni poslovil od Celjanov in se prcsclil v Ljubljano, kjer je nastopil svoje novo službeno mesto. Bratu Frančeku žclimo na njegovi živ- ljenjski poti vso srečo in zadovoljstvo. Ožji krog bratov telovadcev mu je v po- nedeljek priredil poslovilen vecer. iah Dve novl zmagi celjskih in gabrskih iahistov Celjski šahovski klub, prvak Sloven- ske šahovske zveze, je igral v nedeljo v Soštanju prvenstveno tekmo s Sahov- skim klubom Soštanjem in sicer na 8 deskah oficielno in na 1 desk! neofici- elno. Celjani so zmagali s 6>{. :1K». Pri prvem srečanju v Celju so zmagali s 5:3, tako da je končni izid 1114'Alt za Celjski šahovski klub. Posameznl re- zultati nedeljskega srečanja v Soštanju so naslednii (prvi so Soštanjčani, drugi Celjani): Berdnik:Cijan 0:1, Soln:inž. Sa jo vie 0:1, Rode:Modic 0:1, Goršič: inž. Pipuš 0:1, Robinščak:Pešič 0:1, Kermavner:Grašer 0:1, Lorbek:Vladko Diehl 1:0, Toter :Rupar pol:pol, neofici- | elno Majer:dr. Cerin pol:pol. i Sahovski klub Gaberje je igral v ne- j deljo v Celju revanžno tekmo s Sahov- j skim klubom Radcčami in zmagal s 4 XA :3 Vj. Ker so Gabrčani zmagali pri prvem srečanju v Radečah s 5K> :2K«, je končni rezultat 10:6 za Sahovski klub Gaberje. Senzacija nedeljskega srečanja v Celju je bil mali Nikič Hočevar iz Radeč, ki je tokrat. spet odločil partijo v svojo korist. Finalista sta postala Celjski sahovski klub in Sahovski klub Gaberje ter bo- sta igrala finalno tekmo za svojo sku- pino. Sport ŽGleznScar; Qlimp \ SK Zelezničar iz Maribora bo gostoval v nedcljo 17. t. m. v Celju na povabilo SK Olimpa. Prijateljska nogometna tek- ma se bo pričela ob 15. na Olimpovem igrišču v Gaberju. ; Moštvo SK Olimpa ima zopet zelo ' moiino in borbeno postavo. Nekateri igralci, ki imajo šele sedaj pravico na- ! stopa, bodo zelo povečali prodorno silo ' moštva. i Tekma b(^ gotovo zelo zanimiva in | tudi živahna. Olimpovo moštvo je že nad en me.sac treniralo na prostem in je v dobri kondieiji. V predtekmi, ki se bo pričela ob 13.30, nastopita SK Store in Olimpovo rezerv- no moštvo. >: Na veliki priretlitvi \ smuHkili po- l(itih v Planici je bilo v nedeljo izvede- nih 64 poletov, med temi 13 nad 90 m in safflo tri je s padeem. Najdaljši skok dneva je napravil Nemoc Gregor Holl s 96 m, najdaljši skok med našimi tek- movalci pa Rudi Finžgar iz Krope a 84 m. Prieditvi je prisostvovalo okrog 6.000 gledalcev. x V tokmovanju za prvenstvo hrvul- sko-slovensk« no^Gnictno Hge so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Varaždinu Slavija (V) :Ljubljana 5:0 (1:0), v Zagrebu Gradjanski :Split 5:T) (1:0) in Concordia:Bačka 5:0 (3:0), v Splitu Hašk:Hajduk 1:0 (0:0) in v Osi- jeku Slavija (0):Saäk 3:1 (2:1). V arbski ligi so bili zabeleženi naslednji rozultati: v Beogradu Jugoslavia: Bask 1:0 (1:0) in BSK:Jedinsjtvo 5:3 (1:3), v Sarajcvu Slavija (S):ZAK 6:1, v No- vem Sadu Vojvodina :Zemun 5:0 in v Skoplju Gradjanski (S):Bata 2:0. V hr- vatsko-slovenski ligi vodi zagrebäki Oradjanski s 27 toekami pred Haskom in Saskom, v arbski lig'i pa BSK a 23 toekami pred Jugoslavijo in sarajevsku Siavijo. V hrvatsko-slovenski ligi j<-1 SK Ljubljana zaenkrat s 7 toekami na proazadnjem mestu pred Bačko. K Baiiovinsko j>rve»stvo v slalomu. Pred Scnjorjevim domom na Pohorju je bilo v nedeljo t.ekmovanje s?niorjev in dam 7.0. banovinsko prvenstvo v slalo- mu. Proga za senior je je bila dolga 700 m ter je imela 150 m višinske razltlce in 43 vratic. Prvak dravsko banovine v slalomu je ,po3tal Lojze 2van (ASK Go- renjee) 3 časom 2:20, drugo in tretje mesto pa sta si deliia z enakim časom 2:28.2 F. Dvoršak (SPD Celje) in Božo Gajäck (SPD Maribor), Damsko prven- stvo ai ie na nekoliko skrajšani progi priborila jeseniška Skalašica Franica Copova v času 3:29.4. ¦••' Oofts-country za no^ometaše se bo priccl .na Jožefovo 19. t. m. ob 15. na Glaziji na 2.500 m dolgi progi. Pravico nastopa imajo samo nogometaši, ki niso aktivni. člani atletskih sekeij. Tekmova- nje bo za moštva in za posameznike. Možtvri bo tvori'lo po 6 tekačev, od ka- terih se bodo prvi štirje šteli za pla- «ma. Prijave je treba poslati priredite- lju SK Colju do sobote 16. t. m. Pri- j'avnine in nagrad ni. Opoaarjamo vse celjskc klube, da jo namen. tega tekmo- vanja predvsem trening za bližuje no- gometno prvenstvo. •• Nc^ometna sekc3ja ÜK CVlj«. Uedni treningl so vsak torek in četrlek od 16. dalje nn Glaüijl za vae no^ometaäe. Sprejumajo se novi olani. Ui1>otroškega vrtca«, kar pač ne spada k igri, čeprav je bila pred- stava v nedeljo popoldne. Omalovažfcvanje odrskega dela je, če pošljejo starši svoje otroke s služki- njami h gledališki predstavi le zato, ker so kupili vstopnice. Ko bo naraščaj spet nastopil, kar bo vse hvale vredno, naj naštudira nekaj enodejank, pa bo uspeh mnogo lepši. —st ž Svečana proslava 80-lelnice Bista Savina. Sokolsko društvo v Zalcu prire- di v soboto 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu svečano proslavo 80-letnice žal- skega rojaka in slavnega skladatelja Ri- sta Savina. Sodeloval bo Slovenski vo- kalni kvintet iz Ljubljanc, ki bo izvajal priznane zborovske skladbe Rista Savi- na. Na sporedu so tudi solospevi, ki jih je komponiral jubilant. NatančnejSi spo- re d bomo obiavili prihodnjič. ž Zvoini kino Zalec. V soboto 16. in nedeljo 17. t. m.: »üivji lovec« (»Na prepovedani poti«). Izredno lep planin- ski film. V glavnih vlogah Pavel Rich- ter, Georgija Hall in H. A. Schlettow. SIRITE »NOVO DOBO«! Stev. 12. »JVOVA »OBA« 15. III. 1940 Straa 5. Šmartno ob Paki em Uspela sokolslav prireditev. Tu- kajšnje Sokolsko društvo je uprizorilo dne 10. t. m. ljudsko vcseloigro »Brat Martin«. Dvorana je bila nabito polna. Upiizoritev je v moralnem in gmotnem pogledu uspela odlično. Največjo zaslu- 8° xa uspeh ima gdč. Milcna Zakrajško- va, ki je igro izvrstno režirala in zelo posrečeno razdelila vloge. Celokupni an- sambel je izvežbala v pičlih 14 dneh in to tako, da je vaak igralec brezhibno iz- vedel svojo vlogo. Igralci so se v resni- tii potrudili in nudili lep užitek. K uspe- hu jim iskreno eestitamo z željo da bi jib. kmalu spot videli na gledališkem odm. Laško 1 Demontaga, hudojamskcg» rudnika. Nadaljnjih 20 rudarjev je doJočenih za premestitev v Kočevje. Prav je, da se pri redukciji^in likvidaciji našega rud- nika gleda na to, da ne postanejo ljud- je forezposelni. Pri premestitvi se gleda tudi na to, da so prizadeti zaonkrat predvscm samci, oni brez otrok in taki, M nimajo svojih hiš ali zeraljišč. Prišla too pa tudi na te vrsta in takrat bo gorje posahno hudo, če ne bodo niti pre- stavljeni, ampak odpuščeni. Zaskrbljeno gledajo hudojamski rudarji v toodočnost in z žalostjo opazujejo vsi tisti, ki znajo upogtevati ¦ vrednost tega rudnika za naao okolico, počasno umiranje premo- govnika. Ali res vsi klici in vsa opozo- rüa iie bodo ta>ie pomagala, ali bodo res šli. «edanji* naši gospodarji kar mir- ( no preko tega in bodo pustili rudnik propasti, ne da bi storili potrebne ko- rake, da se reeiski dolini chrani njena življenjska žila in sto in sto delavcem njih eksistenca? Naj hi se vendar ne poötopalo tako lahkomiselno v nadvse važnih vpraäanjih! I Po kiitolLških načclih?! 2e več me- secev je bival, delal in garal pri svoji drugie poročeni materi in očimu C. A. bivši pose3tnik v bkolici Rimskih toplic, okrog 50 lot atari Jernej Pajk na nju- j nera posestvu v Gabernem. Pred kakimi 14, dnevi so ljudle še govorili z njirn. Ker ga pa nekoliko dni ni bilo na spre- gled, so sosedje, nied njimi J. J., K, J. in drugi, jeli spraäevati, kje je in kako je z njini. Konono so vdrli v pctek 8. j t. mtl med 16. in 18. v njegovo sobo. Jerneja so naäli mrtvega na njegovi posjte]jj,.,jkjer je ležal ooividno že več dni. Kakor pravijo, ga je zadela kap. | Njegova raaü in ostali domači so zelo i pobožni ljudjo. Mati je vpisana celo pri j trötjerednicah. Koliko so se brigali zanj in akrboli, je najbolj razvidno iz dej- | ¦stva, da je ležal ves teden mrtev v ist: ! hiši, ne da bd ga bil kdo pogrešll. Ne \ raislite, da so ga j>oložlll na spodoben ! enrtvaški oder. Ne mislite, da so pri- | pravili blagfoslovljo.no vodo. Nie tega. ! Siromak je tcxn], kakor da nima ne ma- ! tere, ne sorodnikov, ne znancev —¦ pre- i pušeen aebi in kriteci dobrih ljudi. Pa < oaj S3 kdo govori o sadovlh danaänje ! ¦ - * • če govori- J jo dejstya drugače... Pokojnemu bodi ; oliranjen blag spomdn! ] Foftavska podražnica SPD je imela prcteklo nedeljo redni letni občni zbor v mali dvorani Sokolskcga doma v La- škem. Obisk skupščine je bil rekorden, kakršnega pri tem društvu doslej ni- ßmo bili vajeni. Ildelezencüv je bilo namree 53. Polog Laokega so bili za- fftopani Sevnica, Radečc in Zidani most. Zbor je vo'dii predsednik g. Andrej Go- ötiSa. Podal je lepo poroč.ilo, ki sta rnu sledüi poroSili tajnika g. Cesna in bla- gajnika g. Rebca. Obema funkcionarje- ma je občni zbor izrekel priznanje in za!*.Ya*0* Posebno zanimivo je b)lo po- rociio tajnika o delu in razvoju društva v preteklem letu. V bodočc bo tajni- ätvo opravljal g. učitelj Bratuš, blagaj- niske posle bo pa vodil g. Premer&tein, i oba iz Radeč, ker ata dosedanji tajnik : m blasajnik vsled prczaposlenosti odie zila svoji funkeiji. Stanje dmovine pla- omskega doma na Lisci znaša 260.000 ] din, imovlnsko stanje šmohorske ikoca pa 76.000 din. Za delegata za glavno ¦ ßkupscino sta bila izvoljona gg. načelnik : Go&tiša in dr. Drnovšek. Oblrna dsba- ' ta se je razvlla, ko je naßelnik poročal, [ da je odbor sklenil zgraditi vodovod in ; izvesti elektrlfikacijo planinske posto- janke na Lisci, Laščani pa 30 stavüi zahtevo, da prispeva pr>družnica 60.000 din za nov dorn na Smohorju. Po dalj- öih razgovorih je bila dosežcna kom- promisna rešitev tako, da bodo zaen- krat izvedli elektrifikacijo koče na Li- sci, za zgradbo planinskega doma na Smohorju pa je bil odobren prispevek v znesku 60.000 din. Te potrebščine bodo krili z najetjem posojila. Zboro- valci so se razšli vidno poinirjeni in po- tolaaeni V bodoce pričakujcino še slož- nejsega delovanja te marljive podruž- nice. 1 Javua raawetljav». Ko imajo na občmi toliko denarja, da lahko kar po stotisoče poklonijo za prosvotae m fan- tovske domove, sem kot davkoplačeva- lec innenja, da bi lahko vsaj nekaj do- klad, ki sßm Jih Plačal J^' uPorabili tudi'v kake koristne svrhe. Skrajni čas je že, da bi javno razsvetljavo proti Marijagradcu podaljšali vsaj do ovinka pri tamkajänjem mlinu, če žo nc do od- cepitve ceste na ftt. Lenart in St. Ru- pert. Vaemite si za vzgled občino. Dol, kjer je ceata razsvetljena od Hrastnika do Marnega! Ravno tako je potrebno podaljšati javno razsvetljavo mimo ko- pališča do falskega transformatorja, k čeinur bi lahko tudi falska elektrarna nekaj priapevala, saj vleče velike do- bičke iz naše občine. Nadalje bi bilo treba razsvetliti eesto do rudniske pi- sarae v Sp. Rečici. Naša prijazna vre- menska hiäica je napravila vedno na tujce lep vtis, dokler so svetile vse žamice, ki so bile primerno močne. Pred neldj meseci pa jih je občina zamenjala % novimi brljavkami, ki naj menda pri- čajo, da imajo občino v rakah prijatelji teme. Zahtevamo, da vsai za poletje vstavijo spet močnejše žarnice. 1 Naša živina. Te dni smo spei videli nakladati živino za inozemstvo. Kar strah je pogledati, kakšno živino že se- daj prodajajo za izvoz. Niti en komad med to živino ni bil rejen, ampak vse pretrgano in suho, same kosti in koža. Vzrok je iskati predvsem v tem, da so rejeno in ipitano živino že izvozili in pobili ter je ostala le še plerncnska ži- vina, na drugi strani pa tudi v velikem pomanjkanju krme. Pri najboljših kme- tih, ki so imeli včasih sena toliko, da so lahko redili po deset in vee glav živine ter so seno še x>rodajali, krmijo živino zadnje tedne že s slamo. Položaj na- • šega kmeta je res obupen in čas bi že bil, da bi se končno pričelo resno delo namesto hujskamja in besed. Ko so ne- kateri politiki pred kratkim priredili v tukajšnji šoli »zadružni tečaj«, se je eden izmed udeležencev, ko je odhajal domov, izrazil, da ni bilo drugega kakor politična gonja in hujskanjc. Proe s hujskači, lotimo se resnega dela! 1 Kino Lasko. V času eilnega razmaha letalstva bo vse občin&tvo iz Laskega in okolice zanimal najnovejäi in naj- večji film »Osvajalci vsoanirj»«. Posnet je v dovršenih naravnih barvah in po- svečen človeškemu duhu in hrabrosti. V glavnih vlogah Fred Mac Murray m Ray Milland. Ta veličastni film -bo pred- vajan v petek 15. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 in 20.30. Predigre: dva tednika in »Popaj«. Hrastnik Zamorca pereio Hrastnilc, 15. marca. Volitve. v delavske ustanove so mini- le. Rezultat je porazen za srdeče«, kajti tega, kar se je zgodilo in se je tudi moralo zgoditi, ni nihče pričakoval. Se- veda so vsega tega spet krivi »bcli« in »plavi«, zlasti slednji, ki so pri volit- vah obratnih zaupnikov dobili nadpo- lovieno večino gla^ov. Je pač tako: oni, ki največ dobi, ima največ zavldncžev. Rudarsko delavstvo je obrnilo hrbet tistim, ki so mislili, da imajo žigosane legifmacije za vodstvo delavstva na večne case. Spoznalo je, da v interna- cionalni marksistieni organizaeiji ni več mesta za slovenskega in jugoslovenskega delavca, ampak lo v narodni strokovni organizaeiji, s pomočjo katere se mo- rejo doseči boljši pogoji za življenje. Sodrugi trdiio, da tako nearamnega volllnoga boja še ni bilo nikdar. Na to se da takoj odgovoriti, da »narodni« niso razvili nobeno posebna agitaeije. Sli so na volitvs popolnoma mlrno, za- vedajoč se, da si bo rudarsko dolav- stvo postavilo na eelo svojih ustanov ljudi, Id so res vredni zuupanja. So- drugi, ki so se zavedali, da so se stolčki z njimi vred zamajali in da se njihova ladja nagiba, so poslednjič napeli vse silc, da reaijo, kar se rošiti da. SklL- cali so shod, na katerem so njihovi naj- boljöi govorn!ki poudarjali, da gre za cast Hrastnika in da je Hrastnik bil in mora ostati rdeč. V agitaeijske vrste so vpregli ves svoj aparat. Med rudarji še danes kroži mična zgodbica nekega sodruga, ki si je v ku- hj,nji svojega stanovanja bistril svop govorniški talent takole: Bilo je pozno zvecer. Stopil je na zabojček s premo- gom poleg štedilnika, žena pa je bila navzoča kot poslušalka. Po otvoritveni formalnosti je pričel: »Sodrugi in so- družice! Vstanite iz spanja! Nov dan prihaja.« (Zena vzklika: »Tako je!«) »Dolgo je trajala tema in po temi pri- de nov dan.« (Zena vzklika: »Tako je, tako je!«) »Odprite vendar oči, da boste videli, kaj se godi okrog vas.« (Zena: »Tako je, poglejte vendar, poglejtek) Bližnji sosedje, ki so sli- šali govoranco in vzklikanje, ploskanje in pritrjevanje so šli pogledat, kaj se godi v tem stanovanju. Ko so videli, da je bil tarn ravnokar shod, na katerem je bila navzoča samo ena poslušalka poleg govornika, so se odstranili in zma- jevali z glavami, ceä: Ze vnaj)rej je go- tovo, da so sodrugi zaigrali volitve. V svojem glasilu sedaj premaganci l)latijo one, ki niso krivi njih propasti. Rudarsko delavstvo je po svoji svobodni volji odlocilo, kdo ga bo v bodoče za- stopal. Nie ne pomaga iskati krivee za- radi vaše propasti, kajti kakor ste de- lavstvo zastopali, takšno ie bilo tudi zaupanje, ki vam ga je delavstvo izka- zalo. Poti nazaj ni več! Oof pri Hrattniku Srebm iubilei plodonosnega dela Dol, 15. marca. Ta mesec obhaja upokojeni šolski ravnatelj g. Anton Gnus 25-letnico svo- jega predsedovanja Posojilnici na Dolu. Ta denarni zavod je bil ustanovljen leta 1893. Ustanovili so ga gg. Anton Gnus, župan dolske občine Franc Peklar, trbo- veljski župan Ferdo Roš, dolski župnik Anton Fišer, kaplan Anton Sebat in več drugih zavednih slovenskih rodolju- bov iz vasi in iz tukajšnjega okoliša. Leta 1898. je prevzel slavljenec tajni- štvo zavoda, 1. 1915. pa predsedstvo in je bil vsa leta duševni vodja vsega po- siovanja. Posojilnica na Dolu je bila prvi slovenski denarni zavod v laškem okraju. Rešila je nešteto posestnikov, da so ostali na svojih domaeijah in da niso posestva prešla v tuje, renegatske roke. Posojilnica je po vsem Posavju nudila potrebnim posojila, ki gredo v milijone. V proslavo predsednikovega jubileja je zavod daroval domačim društvom: Sokolu 250 din, gospod'uski uadaljevalni aoli 200 din, sadjaröki podružnici 200 din, Olepševalnemu društvu 125 din, ga- silski četi 125 din, Električni zadrugi Marno - Sv. .ledert 500 din, Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 150 din, Sokolu v Hrastniku 250 din, Dijaški ku- hinji v Celju 250 din in za ASkerčev dorn 50 din. Glavne zasluge, da je ta denarni za- vod na takšni stopnji in da tako uspeva, ima njegov duševni Vodja g. Gnus. V le- tih tožke krize je zavod skoraj nemo- teno posloval, sai je lahko vsakdo, ki ima tamkaj shranjene prihranke, te pri- hianke polagoma dvigkl, tako da se lju- dem ob uradnih dneh ni bilo treba vra- čati praznih rok. Ni pa potrebno še po- seboj omeniti naprednih kulturnih in humanitarnih organizacij, ki so bile de- ležne številnih podpor. Ob tej priliki se tudi mi pridružuje- mo čestitkam številnih prijateljev g. Gnusa in želimo slavljencu polno zdrav- ja, da bi v jeseni svojega življenja še da]je plodonosno dcloval na zavodu, za katerega 3i je pridobil zasluge, ki so kronane z največiimi uspclii. Zagorje za Scstanek karoških borcnv. Krajev- na organizacija Legije koroških borcsv v Litiji je prircdila v nedeljo za svoje članstvo v Zagorju ob Savi lepo uspel elanski sestanek, ki ga je vodil tajnik g. Joško Boranič iz Litije. Stcvilno član- stvo je z veseljem pozdravilo v svoji sredi zastopnika glavnega odbora iz Ljubljana, g. Kristana, ki ie navzočim borcem v temeljitih izvajanjih raztolma- čil delo glavnega odbora, očrtal c'lje, za katere se Legija bori, predvscm pa po- udar.il pctrebo čim tesnejšega 3odslova- nja in so dotaknil tudi raznih zelo pere- c;h zadev socialne naravc. Posebna za- htcva Legije jc, da tako oblasti kakor tudi zasebna industrija in obrt zaposlu- SEcrbite stollco. Poskusite Leo-pilu- le, ki že po petih, f estih urah dovede- jo dolahkenfa inpri-^ jetnega odvajanja. Qgjglfeg; pod 3p. br. 969 od 28. X. 1938 jejo prvenstveno bivae borce, katerih se danes branijo, čcš da so prestari za de- lo. Da temu ni tako, dokazuje dejstvo, da so v mnogih obratih delavci, ki dela- jo tam že 30, 40, 50 in tudi še vec let. Ako lahko opravljajo svoj posel v zado- voljstvo toliko let, kako naj tega dela ne bi opravljal oni, ki je komaj preko- račil 40. leto svoje starosti! Clanstvo je izrazilo željo, da se ae večkrat sestane, kar bo tudi upoštevano, ker še le na ta način lahko doseže res trdna vez med glavno upravo in članstvom. Radeče r Oradnja nove Sole na Vrhoveuv Va3 Vrhovo je eno uro hoda oddaljena od Radeč, zato olroci le težko jjosečajo šolo v Radečah. Zaradi tega hočejo imeti. Vrhovci svojo solo, za katero se borijo že dvajset let. Duševni vodja te za- misli je g. Franc Mesojedec, lesni trgo- vec na Prapretnem, pomagajo pa mu števihii ugledni domačini. Pred kratkim so imeli zborovanje. Prišlo je okoli 60 ljudi, katerih vroča želja je bila, da bi se v čim krajšem času prieela graditi nova sola. Po daljšem posvetovanju je bil izvoljen pripravljalni odbor. Za pred- sednika je bil izvoljen g. Franc Meso- jedec, za podpredsednika g. Franc Sotlar, posestnik z Loga, za tajnika g. Leopold Burkeljc, železničar na Vrhovem, za blagajnika g. Matija Funda, posestnik na Vrhovem, za preglednika računov gg. Ivan MartLnsek, posestnik na Vrho- vem, in Franc Draksler iz Smarčne. Za tajnikovega namestnika je bil izvoljen g. Rudolf Magdalene, trgovec v Vrho- vem. Ako bo vse po sreči, bodo spomladi pričeli graditi novo solo. Ob tej priliki se je sprožilo tudi važno vprašanje grad- nje vodovoda in napeljave elektrike. Po- leg tega nameravajo ustanoviti Vrhovci tudi svojo prostovoljno gasilsko četo. Zelmio jim popoln uspeh! Ktsko kr Velilio zaniinanje vlada za uprizo- ritev igre »Krog s kredo*, ki jo bo izve- del gledališki odsek Sokola v Krakem v soboto 16. t. m. ob 20. in v nedeljo 17. t. m. ob 1.6. Igra prikazuje odlomek iz življenja Kitajcev ter zahteva posebno inscenacijo in kostume. Vse ljubitelje gledal'Sea s Posavia opozarjarao, da so tudi zveze z vlaki v nedeljo ugodne. Pri- dite in prisostvujte uprizoritvi tega iz- reduega dramskega dela! kr Pripravljalni odbor Narodne stro- kovne zveze na Vidmu pri Krškem je prlpravil za delavce v Bonacevi celuloz- ni tovarni osnutek kolektivne pogodbe, ki bo na pristojnem mestu predložena, čim bo banska uprava potrdila pravila za ustanovitev podružnice NSZ. Prepri- čani smo, da bo nova podružnica Narod- ne strokovne zvezc na Vidmu po usta- novnem občnem zbora delovala v pra- vem smislu in uspssno. kr Go»pu! Dovolili ste si v začetku tega meseca naš list javno opsovati in to še z ;zra2i v nekcm tujem jeziku, ki je pri Vas v navadi. Mnenja smo, da bi potomka nekdaj zavednega slovcnskega gostilničarja lahko govorila v svojem je- ziku in da bi ne smcla žaliti naše slo- venske javnosti na tak način. Ob priliki so ye kaj oglasimo. kr Kramarski in živinskl sejem bo v Krškem dan pred Jožofovim praznikom, to je v ponedeljok 18. t. m., na kar opo- zarjamo sejmarje iz oddaljenih krajev. Srežice br IVova organizacija Legije lie oSkih b»rcev. V nedeljo 10. t. m. je bil u:3ta- novni občni zbor krajevne postojanke Legije. koroskili borcev v Skopicah. Ob- čnega zbora se je udeležilo članstvo v lepsm številu in je z zanimanjem poslu- šalo poročilo pripravljalnega odbora. Zbora se je udeležil tudi delegat glavne- ga odbora Legije koroških borcev iz Ljubljana g. Drago Pirc. Po pozdravu Stran 6. »NOVA DOBA« 15. III. 194« Štov. I*. predsednika so bila prečitana pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Pripravljalni odbor je prejcl razrešnico, nakar je bila izvoljena nova uprava krajcvne posto- janke s predsednikom g. Zorkom na če- lu. Delegat glavnega odbora je poročal o delu Legije koroških borcev in pozval članstvo na skupno, sraotrno delo. Tudi njegova izvajanja so sprejeli udeleženci z odobravanjem. Pri slučajnostih je da- jal delegat informacije v društvenih za- devah. Lepo uspeli ob&ni zbor je zaklju- čil predsednik s pozivom, da bi člani so- delovali z novo izvoljeno upravo, ki bo Tedno stremela za tern, da bi bili člani sadovoljni in dosegli ono, kar jim pri- pada. Malarija, kinin in komarji Po podatkih, ki jih je nedavno obja- vil Urad za iavno zdravje v Združenih državah Severne Amerike, je bilo za- beleženih letno nad 133.000 primerov malarije, izmed katerih se jih je 4.319 končalo z bolnikovo smrtio. Zdravniki, ki se bavijo s tern vprašanjcm, so mne- nja, da obsega statistika približno 25 odstotkov obolenj, zdravljenje pa je v mnogih primerih, ki se odmikajo zdrav- stvenemu nadzorstvu državnih obla- »tev, brez dvoma docela nedostatno in zaradi tega neuspeyno. K sreči se malarija ne širi direktno od oloveka do človeka. Clovek lahko oboli za malarijo samo s posredova- njem anofela, t. j. komarja, ki prena- ša malarijo. S komarjevim pikom se takorekoč vceplja parazit in clovek, ki ga je pičil komar, oboli za malarijo. Ravnine v niiinah, mocvimati kraji, vlaga sploh, razpokline v zemlji po potresu ali namakanje zemlje pa tudi stanje jeter, čistost krvi so činitelji, ki uplivajo na širjcnje malarije. Glavni činitelj pa je anofel, kajti kjer ni teh koraarjev, tudi ni malarije. Zaradi te- ga bi bilo najenostavnejše, da bi iztre- bili te komarje, če bi bilo to mogoče. Praksa pa je pokazala, da je to docela nemogoče. Navadni lcomar (iz družine kulek- 6ov) nima nikake zveze z malarijo. Kadar pade kuleks na zemljo, je nje- govo telo skoraj paralelno s povrfiino aemlje; telo anofela pa nasprotno o- stane skoraj navpično proti zemlji. Vabilo na XIVI. , redno skupščino Posojilnice na Dolu, z. z nu j. ki bo v torek, dnc 26. marca 1940 ob 14. uri v zidruZ.n pisarm na Dolu siev. 6 pri Hras niku fc sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje sluip- ečine. 2. Citanje zapismika XLV. redne ekup- ščine. 3. PoroČilo: a) upravnega odbora b) nadzornega odbora. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Sklepanje o letnem sklcpnem raču- nu, o porabi poslovnega prebitka in po- delitvi razreSnice članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Volitev: a) 2 članov upravnega od- bora in 1 namestnika, b) 1 člana nadzorn. od- bora in 1 namestnika. 7. Določitev: a) vsote, do katere se ame zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jib sine zadruga sprejeti, c) najvišj. zneska kre- dita, ki ga sme zadruga podeliti posa- meznemu zadružniku. 8. Slučajnosti. Ako bi skuš&ina ob napovedani uri ne bila sklepčna, bo čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom ter bo v smislu § 38. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružni- ! kov. j Letni sklepn,i računi so razgrnjeni na | vpogled zadruzni'kom in bivšim zadruž- \ nikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi ura- mi. Na Dolu, dne 9. marca 1940. POSOJILN1CA NA DOIAJ z. /, n. j. Za upravni odbor: Fraac Majcen 3. r. Anton Gnus s. r. N o v e BOK PI VO Pivovarne UNION v Liubliani ie od da ties naprei vprometu! / Ce bomo posvetili temu pojavu pozor- nost, bomo lahko razlikovali navadne komarje od škodljivih anofelov, ki ši- rijo malarijo. Malarični komarji se razvijajo ob vodi. Močvirje ali malo jezero pa tudi večja mlaka na polju zadostuje ano- felu. Clovek, ki pride iz kraja, ki ni inoč- virnat, v okužen kraj in je prisiljen prebiti tarn nekaj časa, mora jemati kinin kot preventivno sredstvo proti malariji in to 0.4 grama na dan ves čas svojega bivanja. Cim pa se je oku- žil, je dobro, da poveča dnevno dozo kinina na 1 do 1.3 grama skozi pet do sedem dni, toda ne dalje. To dozo pri- poročajo zdravstvcna obla&tva, kakor n. pr. malarična komisija Društva na- rodov in Urad za javno zdravje v Združenih državah Severne Amerilte. Mrsjlica in vročica spremljata raalič- ne bolezaii, rned njimi tudi malarijo. Zaradi tega to ni zanesljiv znak, da je kdo obolel za malarijo. Sele ko je zdravnik z mikroskopičnim pregledom krvi našel parazite malarije, «e lahko ugotovi z vso sigurnostjo, da je ta clo- vek zares obolel za malarijo. NAGROBNI VENCI IN VENČNI TRAKOVI Z NAPISOH I»O NAROCIi U A. MIslej-Celje $avini$ka poioiiinica v Zalcu REGISTROVANA ZADRUGA 2 NEOMEJENO ZAVE20 — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varno8t za vloge na hranilne knjlžlce in v takoCem računu ter j!h obrestujo najugodnoje HMELJARJII Nalagajte donar pri domačem zavodu! Raöun PoStna hranllnice Lt. 10-994 Brzojavl: „PosoJIInloa* Telefon M. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12. in od 14- do 18., ob nedeljah do G. «to 1 O^lejte si zalogo najnovejšib ofroških vozičkov pri tvrdki A. MISLE) - - C E I. J E Zlotai seapestnaL tirai z briljanti se je sinoči na promenadi v Celju izgubila. Najditelj se naproSa, da jo proti na- gnjdi odda na policiji. Abso!ventka trgovske sole iSCe službo v pisarni kot začetnica. Po- nudbe na upravo lista pod »Začetnica«. Eno ali dvosobno stanovanie iSče dama sama zu takoi ali pozneje. Po- nudb'e : Frsss, Cclje. Vrvarska 2\\\\. Posestvo s poslopji •- bivSa žaga — v Brodeh pri Vianskcm ob drž. cesti, primerno za pre- ureditev v žago, tovarno ali kako obrt, z vodno koncesijo, zraven eleUtrfčen tok vi- soki» napt'iostl, na proda). Poizve se pri Horvalu Janku, jav. notarju na Vranskem. OBIŠČITE domaCp tTrdkp ,|UGOPROMET% I a s t n i k Goiob Ivan, Celje, Krekova 11 Tarn dobitc, kar ^elite. Prima banaško moko, koruzo, oves, koruzno moko in koruzni zdrob ter razne vrstc fižola. ELEKTRICNE ŽARNICE dobitc p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 ____________________TELEPQN 129 KLIN AR MILOŠ klJuCavnICar • Celje, GcegorčICeva4 Izdolujcm štcdilnike iz nerjaveCegn jekla, kakor: navadne Stedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za pcrilo, reklamne transparente itd. _____Z ahtevajte ponudbc! Rleparska delo Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenEni ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa po pravil a Dolžan ^SS C c 1 j €», Zei Rresijo 4 Telefon 245 | Zahtevajie ponudbe in proraiune f [ Celjskaposojilnicaddü Celju ( JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJU | Vse hranilne g vloge, ylozene pri ¦ CELJSKI P0S0JILN1CI D. D. V CELJÜ | so varrio naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini ¦ Den&^ naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vseinu domaCemu narodnemu gospodarstvu g Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom 1 NALAGAJTE SVOJE PR1HRANKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RAČ 10-591 CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOŠTANJ Urejuje ia za konzorcij >Nove dobe« odgovarja Hado Pečnik — Za Zvezao tiskarno v Celju Jfosip BJadnik — Oba v Celju